18. Emocionalna arhitektura; Karin Wahl

Question 1

Arhitektura, interakcije:

Answer 1

Zavestno oblikovanje javnega prostora, z namenom spodbujanja določenih interakcij in preprečevanja drugih.

Question 2

Veliko napora gre v strukturiranje pozitivnega pro-družbenega oblik izražanja- posledica?

Answer 2

kot del tega pa je monetiziranje pozitivnih in komodifikacijskih uporabnikov- emocionalno delo.

Question 3

Na kaj vpliva oblika prostora, arhitektur SM?

Answer 3

Oblika emocionalne arhitekture SM lahko vpliva na oblikovanje javnih razprav (fb reacting)

Oblika prostora, oblikuje javno življenje skupnosti (prisotnost igrišč, zelenih prostorov- spodbuja druženje, igranje… fašistične države signalizirajo avtoritete absolutne moči).
Družbena dinamika javnih prostorov omogoča določene družbene, politične in kulturne formacije in oblike predstavnikov, medtem ko jih druge onemogočajo.

Question 4

Informacijska arhitektura

Answer 4

Informacijska arhitektura, arhitektura informacijskih sistemov- vključno z virtualnimi okolji, razširijo posledice možnih tipov javnih interakcij in participacij.

Question 5

Emocionalna arhitektura

Answer 5

Vsi prostori za mediirano javno participacijo imajo določeno emocionalno strukturo:
letter to the editor: oblika sodelovanja, kjer tiste, ki ne izpolnjujejo norm vljudnosti, racionalnosti… so izločene iz publikacije s strani vratarjev, ki skrbijo za čisto in izboljšano sosesko javnega diskurza

Emocionalna kultura je ključni faktor v oblikovanju sodelovanja skozi SM (podrobno FB).

Question 6

Fb kot vir informacij

Answer 6

V ZDA uporabljajo FB za pregled novic in za večino izmed teh je fb glavni vir informacij.
Fb oblikuje naše razprave skupaj z znanjem, ki ga prinašamo v razprave.

Question 7

Arhitektura fb v razpravah

Answer 7

Arhitektura, kot podlaga razprav, ki je lahko vidna (reaction emojis + druge zmožnosti) ali nevidna skozi algoritme- je oblikovana s skrbnostjo po upravljanju čustev uporabnikov na pozitiven in pro-družbeni način.

Godwin:
Fb spodbuja določene oblike skupnega vedenja online, zavaja mlade k uveljavljanju “negotove priljubljenosti” skozi deljenje slik uživanja alkohola.

Question 8

Zizi Papacharissi; Virtualna geografija SM

Answer 8

• izraža interes v osnovo strukture/ arhitekture teh strani, na podlagi, da morda predpostavlja ton za določene tipe interakcij.
• po njej je arhitektura SM je definirana kot sestavljen rezultat strukture, oblike in organizacije.
• ne preveč-determinira vedenja online, ampak ustvari določene parametre za interakcijo, ki je kasneje lahko prilagojena, izvana ali pa izzove upor s strani uporabnikov.
• Po njeno arhitektura omrežij je bolj sugestivna in nenamerno omejevalna (ampak je to odvisno od posameznih platform)

Question 9

Na kaj vse ima posledice arhitektura SM?

Answer 9

Arhitekture SM niso samo čustvene, ampak imajo pogosto še druge povezane posledice: politične, ekonomske, družbene.

Danes ne samo konzumiramo medije, ampak tudi živimo skozi jih. Posledično kompleksnost čustvenega vodenja odraža in posnema tisto v realnosti.

SM sooča konvencionalne prepade med javnim in privatnim, individualnim in kolektivnim, med osebnim in političnim.

Question 10

SM in konstrukcija identitete in samo-znamčenje

Answer 10

SM so močno prediktivni k namerni konstrukciji identitete in samo-znamčenja.
V dobi omrežnega-jaza, avtentičen jaz- moraš najprej biti avtentičen do drugih.
Prezentacija željenega jaza je ključna preokupacija uporabnikov SM.
Ta samoprezentacija zavzema prostor skozi javno razkazovanje povezav, ki služijo kot pomembni identitetni signali, ki pomagaja ljudem navigirati omrežni družbeni svet. In to razširjeno omrežje (teh vez) lahko služi kot potrjena identiteta, informacij, ki so deljene na profilu.

To pomeni, da emocionalna arhitektura SM- od naših čustvenih reakcij do novic iz naše zasebnega in javnega življenja, do performativnih poravnanj z določenim namenom- je ključna za olajšanje konstrukcije identitete našega omrežnega jaza.

Question 11

SM v kontekstu čustev:

Answer 11

• predstavljajo nastajajoč skupek prostorov v katerih eliminacija čustvenih izrazov in reakcij, je eksplicitno obravnavanih in spodbujenih z informativno arhitekturo in drugih udeleženih, ki ustvarjajo njihove diskurzivne parametre.
• te arhitekturne odločitve imajo vpliven učinek za potencialne politične diskusije in dejanja

Question 12

Cyberoptimisem:

Answer 12

potencial družbenih omrežij, ki prinaša možnosti za nove virtualne skupnosti, ki bi lahko ustvarile “elektronsko agoro”, ki bi omogočila liberalne oblike participacije.
Povdarek je bil na skupnosti podobno mislečih posameznikov- ki bi se povezali prek skupnih tem/ težav: zdravje, politika,…- skozi osnovno informacijsko arhitekturo, ki bi temeljila na oblikovanju skupin, ki bi si izmenjale tekstovne informacije.

Question 13

Začetki komunikacije prek računalnikov

Answer 13

Rheingold; Začetki so komunikacijo prek računalnikov povezovali z “hladno” komunikacijo, ker je delovala neosebna, ampak so vseeno lahko navezali čustva skozi tehnološke rituale

Računalniki, tehnologija, ki je asociirana z “hladno” , “brezkrvno” konotacijo, je postala orodje povezovanja z oddaljenimi drugimi v virtualnem svetu, do katerih lahko občutimo ista čustva, kot do tistih, ki so nam neposredno blizu v našem fizičnem okolju.

Question 14

Proti argumenti- skeptiki o limitacijah virtualnega okolja:

Answer 14

• novi mediji in tehnologija namesto demokratske in utopične družbe neizogibno prinesejo težave resničnega sveta v online okolje in so lahko ti problemi poslabšani zaradi emocionalne arhitekture online sveta
• anonimna in nefizična narava interakcij na spletu, omogočajo minimalno restriktivne in odprte arhitekture zgodnjih forumov za javno participacijo- kjer namesto z vljudnostjo in spoštovanjem se poslužujejo necivilnega vedenja skozi verbalno agresijo, sovraštvom in napadi.

Question 15

“Flamng-raburjanje” in Troling, slabo emocionalno vedenje online

Answer 15

so videni kot destruktivni in anti-družbeno vedenje, velikokrat so kaznovani z izločitvijo in družbenimi sankcijami s strani virtualne skupnosti.
Znotraj online skupnosti obstajajo norme, ki spodbujajo pro-družbeno vedenje.

Slabo emocionalno vedenje online je tema tudi sodobnih popularnih diskurzov.
Narativa “slabe soseske” javne participacije je dobro zakoreninjena- velja prepričanje, da se takšno vedenje vzpenja
Povečala se je pozornost problema Cyberbullyinga, ki je prisoten predvsem med mladimi- pojavljajo se različna gibanja za omejitev le tega

Question 16

Michael Walzer: “odprto-miselnost” javnih prostorov (zgodnja online okolja)

Answer 16

opisuje območja oblikovana za številne in včasih nepričakovane namene v katerih uporabniki “so pripravljeni tolerirati” široko uporabnost prostora”.
V nasprotju
“Enoumnost” javnih prostorov:
oblikovani, za distinkten namen in je manj verjetno, da bo spodbujal različne uporabe.

Besednjak odprto-miselnih in enoumnih prostorov je problematičen v številnih pogledih:

Question 17

Teža na pro družbenem vedenju SM arhitekture

Answer 17

Odločitve okrog emocionalne arhitekture SM daje večjo težo pozitivnim in pro-družbenim čustvom, kar ima posledice na možne tipe javnih razprav.
prostor za konflikt, argumente… je strukturno omejen

William Reddy: predpostavlja, da so izkušnje čustev preveč naučene, ko se naučimo naša čustva usmerjati skozi družbeno sprejemljive oblike skozi socializacijo.

Question 18

Emocionalno delo:

Answer 18

Emocionalno delo (Hochschild) nenehno delo v katerem sodelujemo, za ohranjanje odnosov.
prenašanje čustev drugih in vzdrževanje naših
SM prav tako kot face-to-face interakcije zahtevajo in sprožijo emocionalno delo

Občinstvo na SM sodeluje v različnih oblikah neplačanega emocionalnega dela. Uporabniki so aktivno vključeni v produkciji vrednosti.

Vloga emocionalnega dela:
- daje vrednost kulturnim artefaktom
- kontribucija za samo-znamčenje v javnosti
- SM uporabljajo za generiranje finančnega dobička

Question 19

Maurizio Lazzarato: Nematerijalno delo

Answer 19

To so aktivnosti, ki pripomorejo k proizvodnji kulturnih vsebin specifičnega proizvoda.
Te oblike dela se ne prepozna popolnoma kot “delo”: lahko je to definiranje in preurejanje kulturnih in umetniških standardov, javno mnenje itd.

Michael Hardt: Efektivno nematerialno delo
Vključuje produkcijo in manipulacijo učinkov ter potreb “človeškega kontakta in bližine”.

Question 20

oblike emocionalnega izražanja

Answer 20

Določene oblike emocionalnega izražanja do spodbujene spet druge pa ne.
Poudarek je na tem, da arhitekturna ureditev temelji na izražanju in izvabljanju pozitivnih in pro-družbenih čustev, za kultiviranje emocionalne ekonomije, ki ima koristi od medijske organizacije.

Question 21

relativna fleksibilnost FB-ja

Answer 21

nenehno spreminja sposobnosti in zmožnosti. To počne z namenom, da zbira aktivnosti uporabnikov za zbiranje podatkov.
Na ta način, nam lahko oglašujejo stvari na bolj efektiven način in za prodajo podatkov drugim podjetjim.

Question 22

sinisterski razvoj

Answer 22

Ponujanje velike količine interaktivnih priložnosti in struktur, ter spodbujanje uporabnikov k virtualnemu družbenemu sodelovanju v obliki nagrade
Ta strategija temelji na sestavljanju, zbiranju in klasifikaciji informacij, ki jih delijo uporabniki- za prodajo podjetjim.

Povzroča obliko komodifikacije, instrumentalizacije hiper družbe, kjer mediirane družbene interakcije izkoriščajo za komercialne namene.

Fb in večina ostalih SM usmerja interakcije v specifično smer, ki so oblikovane za maksimalno uporabniško sodelovanje- posledično profite.

Question 23

Ziti Papacharissi:
FB- hiša iz stekla

Answer 23

javno odprta struktura, ki je lahko manipulirana od znotraj za oblikovanje privatnih prostorov. Sproščenost vedenjskih norm spodbuja uporabnike, da ustvarijo svoje, ampak omrežje omogoča orodja s katerimi posamezniki lahko oblikujejo in puščajo vedenjske iztočnice drug za drugega.

Question 24

Zmožnosti fb:

Answer 24

Zmožnosti fb lahko omogočajo različne oblike participacije, ampak stran tudi strukturno spodbuja določene oblike sodelovanja, ki so oblikovane okrog mobilizacije, pozitivne in pro-družbene oblike interakcij.

Tim Berners-Lee;
Za njega je FB obzidan vrt, katerega principi gredo proti univerzalnosti in odprtosti - kar je v jedru normativne premise World wide web.

Caroline Gerlitz & Anne Helmond; fb definicija družbenega omrežja pade skupaj z povečanjem strukturiran, performativen in izsledljiv splet.
Biti družaben na spletu pomeni biti sledljiv in pripomorati k oblikovanju vrednosti za številne deležnike vključno za fb in zunanje spletne-vladarje.

Question 25

Rekacijski emojije, namen:

Answer 25

Zgodovina reakcijskij emojijev je nameren način s katerim platforma želi usmeriti uporabnike k pozitivni in pro-družbenim oblikam izražanja.

Luke Stark & Kate Crawford;
Emoji bi morali biti videni kot, kanal za efektivno delo na SM informacijskega kapitalizma.
Njihova vključitev v naprave in platforme je tehnika računalniškega nadzora.
In kot tako je njihova uporaba obvladovana za komercialno usmerjenost informacijskega kapitala.

Odločitev po uvedbi reakcijskih emotikonov temelji na namenu dajanja.
reakcije so lahko bolj specifične, da se izognemo dilemam kot so reakcija z všečkom, na objave ki niso najbolj pozitivne narave (tragedije itd.)
pri izbiri emojijev sta bila pomembna kriterija; univerzalnost in ekspresivnost

Reakcijski emoji: še vedno deli pro-socialno orentacijo:
Kljub temu, da lahko posamezniki reagirajo na objavo tudi z negativnimi čustvi, delujejo primarno za lahko izražanje sočustvovanja
Algoritem še vedno skrbi, da objave z največ všečki so najbolj vidne- to ohranjuje vztrajnost “sindroma prijateljskega sveta” + reguliranje diverzitete vsebin, ki temelji na čustveni reakciji.

Question 26

Informacijski kapital

Answer 26

Informacijski kapital nenehno: instrumentalizira, monetizira, analizira in standardizira afekte.
Reprezentacija čustev na splošno, predvsem veselja so v ospredju služenja.
Emoji so samo še en način privabljanja uporabnikov za pridobivanje še bolj učinkovitih podatkov in izražanje normative potrošniškega pogleda na svet.

Fb je ključni vodnik za pojav emocionalne ekonomije; čustvena vključenost služi kot komercialna valuta in njeno natančno črpanje in meritve se prevedejo v komercialni dobiček.
Več časa preživijo na fb - več oglasov vidijo - več dobička imajo

Question 27

Pritisk po lahkotnih vsebinah

Answer 27

Ko so mediji in medijska arhitektura primarno oblikovani za spodbujanje potrošnje, obstaja večji pritisk po lahkotnih in pozitivnih vsebinah, ki ustvarja potrošniško razpoloženje.

Eli Pariser: Like gumb ustvarja “sindrom prijateljskega sveta”
Zgodbe, ki pridobijo največ pozornosti, so zgodbe ki so najbolj všečkane in to so zgodbe, ki so najbolj priljubljene.

Obstaja Pozitivna pristranskost: z nenehnim objavljanjem pozitivnih vsebin, oblikujejo željeno obliko spletnega jaza.
Te opazke online okolja so nasprotne od tistih v začetku spleta.
To predpostavlja, da bo z povečano uporabo Fb prisoten pogled na svet skozi očala obarvana z pozitivnimi čustvi.

Ta pretirana pozitivnost sproži kritične debate. Zahtev po uvedi dis-like gumba je bila zavrnjena- zavzemajo se za ohranjanje “pozitivnega vzdušja”.

Bolj specifične reakcije pripeljejo do bolj specifičnih podatkov (uporabno za algoritme in za prodajo).

Question 28

Fb struktura in ton javnega diskurza:

Answer 28

Struktura fb ima očitne posledice na ton javnega diskurza, s tem ko oblikuje okolje, kjer je poudarek na lahkotnih, pozitivnih vsebinah, namesto na slabih novicah- vsebine, ki vključujejo politične, družbene in osebne težave.

Question 29

Komodifikacija čustev in kolonizacija

Answer 29

Reakcijski emoji predstavlja komodifikacijo in monetizacijo javnih čustev- to lahko poimenujemo emocionalna ekonomija mediiranega sveta.
Pozitivnost in pro-socialna usmerjenost platform- vodi kolonizacija javne sfere za korporativne interese.