25. Modernity and medium theory; Laughey Dan

Question 1

Na kaj se navezuje termin modernost?

Answer 1

Termin modernost se navezuje na družbene, ekonomske, politične in tehnološke razvoje, ki so karakterizirali tranzicijo od tradicionalne do napredne civilizacije.

Question 2

Razlike med moderno in tradicionalno

Answer 2

kapitalizem/ trg golo preživetje
Industrija agrikultura
urbano, mesto ruralno, podeželsko
birokracija aristokracija
znanost religija, vraževernost
racionalno čustveno
pravo, zakoni barbarstvo, brez zakonov
kultura narava
pismenost, literatura ustno sporočevanje
individualnost kolektivnost

Question 3

3 faze modernosti, Marshall Berman

Answer 3

1. Začetek 16. stol. ljudje začnejo doživljati moderno življenje
2. Revolucionarna doba začetek 1790ih s Francosko revolucijo, nadaljuje se v 19. stol, z moderno javnostjo, ki nenadno in dramatično oživi

Pomemben za pojav rast medijev časopis, telegraf, telefon, in drugi množični mediji, s katerimi komunicirajo na še višji ravni.

3. 20. stol. globalizacija modernega sveta + modernizem kot radikalna umetniška smer

Question 4

Modernizem ni enako kot modernost:

Answer 4

Modernizem je eksperimentalna umetniška in pisateljska smer smer
Temeljijo na predpostavki, da je umetnost ogrožena zaradi sovražnega okolja v politiki, ekonomije, tehnologije in drugih družbenih sil- vključno z množičnimi mediji.

Moderna umetnost predstavlja odgovor na družbene posledice modernosti.
Za vse medijske teorije predvsem teorijo medija pospešen razvoj masovnih medijev je najbolj pereč vidik modernosti.

Question 5

Teorija o inherentni pristranskosti medijske tehnologije, Innis

Answer 5

Vsak medij je pristranski do svoje uporabe v prostoru in času:
- Časovno pristranski mediji: Je bolj vzdržen po karateju: pergament, glina, kamen*
Težki materiali so primerni za razvoj arhitekture in skulpture.

• Prostorsko pristranski mediji: So manj trpežni in lažji po karakterju: papirus in papir
  Primerni so za širša področja administracije in izmenjave

Uporabnost kamna temelji na času, uporabnost papirja temelji na prostoru.
Imperiji moči politične in ekonomske- so bolj odporni, če premagajo pristranskost medija, ki se preveč nanaša na eno od dimenzij -> na tak način lahko vodijo z centralizirano in decentralizirano močjo.

Question 6

Čemu služijo prostorsko in čemu časovno pristrani mediji? + kaj imamo danes?

Answer 6

Časovno pristranski mediji služijo za ohranjanje ekonomske in politične moči znotraj jedra birokratske avtoritete, ampak to moč lahko obdržijo samo, če del moči posredujejo zunanjim predstavnikom.
Zato prostorsko pristranski mediji zadevajo pomoč za decentraliziranje in širjenje moči imperija.
Danes vlade uporabljajo kombinacijo obojega.

Question 7

Innis, Kako vpliva medij na širjenje informacij?

Answer 7

Mediji skozi katerega potujeta in krožita znanje in informacije, ima več vpliva na družbo, kot pa sam značaj oz vsebina tega znanja in informacij.

Question 8

Nove tehnologije oblikujejo nov način življenja:

Answer 8

prednosti medijev postajajo takšne, da vodijo do nove civilizacije
Dokaz za to je premik iz oralne do pisne komunikacije (z pojavom tiska 1450)

Pred tem imajo cerve monopol nad info, ker uporabljajo zapise za prenos info. ti pa so dragi in dolgotrajni za reprodukcijo- težko dostopni večini, zato se je večino prenašalo utsno.

Question 9

Kaj se zgodi, ko se širi pismenost med kristjani?
+ zakaj pride do tega?

Answer 9

Z razvojem tiska, so kristjani postali pismeni in so imeli več nadzora nad informacijami o veri. Prej so jih delili podkupljeni duhovniki.
Centralna moč, ki jo je imela cerkev s pomočjo časovno pristranskega medija, se je ošibila -decentralizirala zaradi prostorsko pristranskega medija- tisk.

Question 10

Walter J. Ong: literalne kulture

Answer 10

Walter J. Ong: literalne kulture, ki so se razvile ob razvoju tiska so oblikovale drugačne senzorne izkušnje, kot tradicionalne, oralne kulture.
Npr: oralni spomin je bil veliko bolj sofisticiran - nasprotno pa sposobnost branja in pisanja, zmanjša potrebo po uporabi človeškega spomina.
Manjše opiranje na človeški spomin je povezano z decentralizacijo moči časovno-pristranih medijev.

Question 11

Benedict Anderson: Tiskani mediji so pripomogli k razvoju “tiskanega jezika”:

Answer 11

združil je različna narečja in dialekte v sprejemljiv lingvističen kod za celotni narod.
Tehnologija in kapitalistična ekonomija, je ustvarila možnosti za novo obliko namišljenih skupnosti- tako so se oblikovale lokalne skupnosti, ki jih je povezoval skupni jezik in nacionalna identiteta.

Question 12

Kritike sprememb zaradi medijske tehnologije

Answer 12

Ideja, da medijske tehnologije same po sebi določijo družbene, politične, ekonomske in verske spremembe (kot da imajo življenje same po sebi, brez ljudi, ki jih je ustvaril) je neprepričljiva.
Elizabeth L. Eisenstein; zgodovina tiskanih medijev je kritična do trditev Innisa in McLuhana- manjka jim zgodovinski kontekst.

Question 13

McLuhan medijska teorija zagovarja:

Answer 13

vsaka moderna napredna družba je oblikovana s strani različnih medijskih tehnologij, ki so ji na voljo.
Mediji imajo velik vpliv na družbo.
Mediji postanejo naš podaljšek- podaljšek človeških čutil- ni pomembna vsebina, ampak tehnologija sama po sebi.

Question 14

Medij je sporočilo (McLuhan)

Answer 14

Ni pomembno kaj spremljamo po TV- važen te TV.
Pomemben je medij, NE sporočilo- Sporočilo, ki ga vsebuje medij je neločljivo povezan z medijskimi posledicami za človeštvo- te posledice so tisto kar je pomembno.
Medij je sporočilo, ker medij oblikuje in ima nadzor nad stopnjo in obliko človeške asociacije in dejanja.
Npr. Sama sporočila prek TV so veliko manj pomembna od tega, kakšne posledice je gledanje televizije pustilo na družbi: domestifikacija, vzorci prostega časa, izobrazba- tisti ki so zaposleni na televiziji…

Question 15

Kako ločuje medije McLuhan

Answer 15

Vroči mediji
zahtevajo nižjo stopnjo gledalčevega sodelovanja, ker zahtevajo pozornost samo enega čutila, v visoki kvaliteti in vsebujejo veliko podatkov.
so lahko pozabljive in manj pomembne zabavne vsebine
Npr. Fotografija- zahteva malo truda, da razberemo kaj nam sporoča
Hladni mediji
vsebujejo vsebine, ki so bolj poučne, ker zahtevajo več senzoričnega sodelovanja, koncentracije in pismenosti
Risanke so primer hladnega medija, ker zahtevajo večjo stopnjo participacije (eye work).

FIlm vs Tv: film je bolj vroč medij od tv, ker je vizualno bogatejši in zahteva manjši stopnjo pozornosti. Tv zahteva več gledalčeve pozornosti gledanja, kot pa opazovanje filma.
Internet je odvisen od uporabe ali je bolj vroč ali bolj hladen medij.

Distinkcija različnih medijev učinkovito oblikuje način uporabe in učenja prek od njih.

Question 16

Vroči vs hot mediji, primeri:

Answer 16

Vroči: fotografija, film, radio, tabloidni časopisi, predavanja

Hladni: risanke, televizija, telefon, časopis, seminar, vaje

Question 17

McLuhan: učinki ki jih povzroči tv kot medij:

Answer 17

Učinek, ki ga je tv kot medij povzročila na človeška dejanja in vedenja ni še popolnoma izmerljiv- najbolj ga občutijo tiste generacije, ki so bile prisotne v tranzicijskem obdobju.
Primer 9/11- ali bi novico dojemali enako, če ne bi bilo tv in bi novico prejeli prej ustnega sporočila, časopisov.
V tem smislu medij je sporočilo- medij preko katerega je sporočilo posredovano, vpliva na moč tega sporočila.

Teorija medija (enako kot Innis) nemore biti ločena od procesa modernosti, ki jo poganjajo napredne industrijske družbe.

Question 18

3 obdobja medijske zgodovine v širšem kontekstu modernosti:

Answer 18

Tribalno: ustni- govor tisk, pred 1500

Detribalizacija: Mehanični- tisk, 1500-1900

Retribalizacija: Električni- tv, po 1900

Question 19

Globalna vas:

Answer 19

Ne živimo več v plemenskih vaseh v dobesednem smislu, ampak v metaforičnem smislu so mediji razširili naš horizont do takšne mere, da čutimo intimnost in povezanost z veliko ljudmi okrog sveta.
Npr. e-buy je spletna tržnica s svojo virtualno skupnostjo (pleme) kupcev in prodajalcev, ki so naseljeni okrog po svetu.

Question 20

Kritike McLuhana

Answer 20

• Problematično je predvidevanje, da mediji in komunikacijske tehnologije revolucionarizirajo vse dele družbenega in ekonomskega življenja. To je kontradiktorno teoriji družbene izločitve, ki vključuje idejo, da manj vplivne države in družbeni razredi ne pridobijo enakega dostopa in atributov tehnologije (nemorejo si jih privoščiti).

Question 21

Postman kritika

Answer 21

Je mnenja, da iznajdba električnega telegrafa v ZDA 1837 signalizira novo dobo- šov biznisa.
Ta iznajdba omogoča hitrejšo komunikacijo na razdaljo.
McLuhan predpostavlja, da je telegraf katapultiral družbo v močan napredek- Postman predpostavlja pa, da je napadel literaturo kulturo, ki jo hranijo tiskani mediji.
Kritizira nove medije, da niso podrobni, manjka jim kontekst, ne odgovarjajo na celotna vprašanja itd.
Za američane je postal temelj za verjetje to kar vidijo in ne to kar slišijo. Doba šov-biznisa je prišla kot slika in je prevzela bolj kulturno dobo tiska.
Izginjanje otroštva- danes je vsem vse enako dostopn šov biznis, otroci se vedejo kot odrasli

Question 22

Postman: skrb za

Answer 22

Postman: Vpliv tv na sodobnost je ustvaril novo epistemologijo.
Tv nam ne usmerja samo znanje o svetu, ampak tudi naše znanje o načinih vedenja.
“Težava Tv ni toliko v tem, da nam predstavlja zabavne vsebine, ampak v tem da vse vsebine predstavlja na zabaven način.”- temelji na dramatičnem spektaklu
Postmana skrbi, da električne tehnologije kot je tv vodijo v izumrtje kulture.
ZDA Tehnopoly- prva, ki je celotno kulturno življenje podredila tehniki in tehnologiji.

Question 23

Reprodukcija umetnin, Benjamin

Answer 23

Reprodukcija umetnin:
Monaliso lahko nades vsak vidi- ni več omejena samo za višji razred in ugledne ljudi.
Reprodukciji primanjkuje ena pomembna lastnost: njena prisotnost v času in prostoru, njen unikaten obstoj na mesto kjer se znajde.
ta element ki manjka imenuje aura- mističen smisel avtentičnosti, ki jih naredi posebne in iskane- ta aura je ogrožena v primeru pretirane reprodukcije

Question 24

Pomen aure

Answer 24

Pomen aure temelji na trditvi, da je obstoj umeniškega dela povezan z njegovo auro ni nikoli ločen od ritualov njegove funkcije.
Originalne umetnine so izkušene v ritualnem kontekstu- naberejo si set običajev in tradicij, ki so povezane z njihovim obstojem.
igre gledamo v gledališču, glasbo poslušamo na koncertih, slike gledamo v galerijah…

Question 25

Tranzicija od ritualov do ekshibicije

Answer 25

Reproducirane vsebine, pa so oproščene teh ritualov in služijo le ekshibicijski funkciji.
Ta tranzicija od rituaov do ekshibicij označi pomemben prehod od originalne uporabe vrednosti do reprodukcijske ekshibicijske vrednosti.

Question 26

Kaj so posledice masovne reprodukcije umetnosti v modernosti?

Answer 26

Umetniške in kulturne produkcije so postale bolj politične.

Ker niso več vezane na rituale in lastništva vplivnih elit, so npr. pop glasba reproducirane od milijone ljudi-včasih da izrazijo opozicijska mnenja politike.

Question 27

Teorija odtujitve, Brecht

Answer 27

Brecht: Je želel spremeniti način, na katerega so se ljudje odzivali na igre in filme. Njegova teorija odtujitve pravi, da bi morali občinstvo spodbuditi, da postanejo aktivni udeleženci v tem kar gledajo- da razmišljajo in analizirajo kaj gledajo…

Question 28

John Berger: oglaševanje in slike iz 18. stol

Answer 28

John Berger: Nadaljuje Benjaminovo teorijo- nadaljuje, da danes v poplavi slike v oglaševanju in publikacij so si precej podobne s slikami iz 18. stol.
Razlika:
oljne slike so namenjene gledalec-lastnik, namenjena tistim , ki so imeli denar od trga
Oglasi so namenjeni gledalec-kupec, delavci na trgu in nato še kupci na trgu

Oglaševanje naredi potrošnjo substitut za demokracijo.

Question 29

Williams: Kritika teorije medija!!!

Answer 29

Teorija medija je najpogosteje kritizirana zaradi njegovega tehnološkega determinizma.
Williams je eden strastnejših kritikov tega koncepta:
Preprosto sklepanje, da tehnološki determinizem je to, da nova tehnologija- tiskani medij ali komunikacijski satelit- se pojavi iz tehnološke študije in eksperimenta. Ta potem spremeni družbo oz sektor v katerem se je pojavil. Prilagodimo se, ker je to nov moderni način.

Determinističen pristop trdi, da imajo tehnologije avtonomno pomoč za ustvarjanje nove družbe oz novih človeških pogojev- brez zavedanja, da so tehnologije iznajdene, ustvarjene in uporabljene s strani ljudi.
V primeru McLuhana trdi, predstavitev novega medija oblikuje kako ljudje živijo njihova življenja.
Williams pa ugovarja, z dokazovanjem, da tehnološke iznajdbe same po sebi nimajo veliko družbenega vpliva- preden so prilagojene obstoječim družbenim in ekonomskim pogojem.

Sam izum tiska ni pomenil veliko, komaj čez leta in leta izobraževanja in naraščanja pismenosti. Pismesnost delavskega razreda se je uveljavila, kot pozna posledica družbenih in političnih procesov.

Williams predstavi serijo historičnih primerov iznajdb medijskih komunikacij, kako vsaka tehnologija bila narejena s predhodno idejo o namenu uporabe.
V nobenem primeru zgodovina komunikacijskega sistema ne ustvarja nove družbe oz družbenih sistemov.

McLuhan se ukvarja z vzroki tehnologije.
Williams se ukvarja s tem kaj jih povzroča.

Question 30

Komunikacijska revolucija (Assa Briggs): Tračnice in telegrafi:

Answer 30

Williams: Poveže razvoj tračnic in razvoj tehnologije v smislu, da obstaja povezava med fizičnimi in tehnološkimi komunikacijami.
Zgodovina komunikacij sledi istemu vzorcu v različnih družbah:
Prve se razvijejo podjetniške in transportne komunikacije
Nastanejo predvsem zaradi ekonomskih potreb
Naslednje se pojavijo oblike informacijske in zabavne komunikacije
Nastanejo predvsem zaradi družbenih in kulturnih potreb

Tv se je v primerjavi z telefonom razvila počasneje, ker veliko časa ni demonstrirala očitnih ekonomskih benefitov.
Po Williamsu se tehnologija razvije kot posledica človeških potreb in namenov.

Tv se razvije kot družbena (ekonomska in politična) potreb in katere uporaba je bila določena še preden se je sploh prodajala.

Question 31

Mobilna privatizacija

Answer 31

Tako kot radio, se je povpraševanje po tv izkazala za obliko družbenega nagnjenja, ki ga imenuje mobilna privatizacija
tj. mobilen in domače usmerjen način življenja, ki postaja vedno pogostejši v prvi polovici 20.ih
Družinski dom postane privatiziran in samoučinkovit, ko se človeške delovni (+plače) in življenjski pogoji izboljšajo- ti pogoji pa so odvisni od zunanjih dejavnikov kot so delovne priložnosti in socialna pomoč.
Posledično je tak način življenja potreboval pretok info. kar je zagotovila tv.

Mobilna privatizacija je simultano tudi regulacija in samo-determinizem, omejevanje in svoboda, tehnologija in kulturna oblika.

Question 32

Kako so mediji spremenili karakter javnega mnenja skozi obdobje modernosti?

Answer 32

Pravi, da buržoazija-srednji razred njihova javna sfera intelektualcev je pomagala izpodriniti srednjeveške aristokrate in druge pomembne politične funkcije v 18 in zgodnjem 19. stol v Britaniji, Franciji, Nemčiji… je postala zastarela v fazi pozne moderne oz naprednega kapitalizma.
Coffe-houses in social klubi 18.stol.- člani so bili intelektualci, ki so razpravljali in kritizirali politiko in posledice tega so bile vplivne. Razpravljali so ideja in zakone… ki so učinkovito vodili smr politike, umetnosti, naravoslovja in moralnosti.

Question 33

Institucije javne sfere (coffe houses in klubi) so ime tri kriterije skupne:

Answer 33

1. vsi udeleženci so bili tretirani kot enakovredni in status ni imel vloge
2. razprave so temeljile na težavah in redko so dvomili v moč aristokracije
3. vsi so lahko sodelovali v tej inkluzivni sferi razprave

Question 34

Zakaj so coffe houses začeli propadati?

Answer 34

Ti klubi so se po 1830 začeli propadati, zaradi direktnega tekmovanja z širšo cirkulacijo komercialnega novinarstva- zaradi širitve masovnih medijev in koncentracije ekonomskega kapitala.

To povzroči spremembo javnosti od Kulturnih-razprav do potrošne-kulture.
Razprave je zamenjala potrošnja.

Question 35

3 faze novičarske produkcije v EU:

Question 36

Pr in oglaševanje vodita do refevdalizacije javne sfere

Answer 36

ker vlada sledi primerom privatnih interesov z nagovarjanjem državljanov kot potrošnikov. Potrošniki pa trpijo z “lažnimi zaključki, da kot kritični posamezniki pripomorejo k javnemu mnenju” v resnici pa so le lutke, ki jih usmerjajo politiki in podjetniki- oni predstavljajo sodobno aristokracijo.

Question 37

Habermas: Kakšni motivi vodijo današnjo družbo?

Answer 37

Habermas: Današnjo družbo naj bi vodili potrošniški motivi, ki oblikujejo javno mnenje v mehko izmenjavo pogledov- o banalnih stvareh kot so uporaba praška, video igre itd. namesto težjih resnih političnih in zakonskih razprav.

Question 38

Hbermas in teorija javne sfere: kritike

Answer 38

• Preveč romantizira zlato dobo buržoazijskih intelektualcev, pred prihodom masovnih medijev
• Enačenje buržoazijsko javno sfero z popularnim mnenjem- kar je neprepričljivo za zgodovinski dokaz:
  Ker predpostavlja, da javna sfera omogoča dostop vsem, v resnici pa so v 18. stol izključevali ženske, revne , slabo izobražene ljudi…
• Njegov poenostavljen pogled na sodobne medijske potrošnike, kot manipulirane posameznike
• Njegov model demokratičnih javnih razprav v moderni družbi je nenatančen in nedodelan
• Habermas ne omeni distribucijo in reprodukcijo moralne politične razprave prek modernih novinarjev in tv- ki so veliko bolj dostopne kot so bile razprave v buržoazijski javnih sferah

Question 38

Hbermas in teorija javne sfere: kritike

Answer 38

• Preveč romantizira zlato dobo buržoazijskih intelektualcev, pred prihodom masovnih medijev
• Enačenje buržoazijsko javno sfero z popularnim mnenjem- kar je neprepričljivo za zgodovinski dokaz:
  Ker predpostavlja, da javna sfera omogoča dostop vsem, v resnici pa so v 18. stol izključevali ženske, revne , slabo izobražene ljudi…
• Njegov poenostavljen pogled na sodobne medijske potrošnike, kot manipulirane posameznike
• Njegov model demokratičnih javnih razprav v moderni družbi je nenatančen in nedodelan
• Habermas ne omeni distribucijo in reprodukcijo moralne politične razprave prek modernih novinarjev in tv- ki so veliko bolj dostopne kot so bile razprave v buržoazijski javnih sferah

Question 39

Kaj identificira habermas?

Answer 39

Habermas pa identificira problem kako masovni mediji predstavljajo oz. predstavijo napačno predstavo javnega mnenja in javne interese.

Danes so množice tudi veliko bolj izobražene in imajo veliko več znanja o stvareh in se jih težje manipulira, kot se jih je lahko v preteklih časih, ker so imeli manj kotnra argumentov za dvome v razprave.

Question 40

Masovne-obzervacije primerjajo dejstva in objektivno realnost:

Answer 40

• z masovnimi mediji in strankarskimi zakoni, od katerih sta obe elitistični instituciji daleč od vsakodnevnih skrbi navadnih ljudi.
• Masovne obzervacije pa spremljajo vsakodnevno življenje posameznikov

Masove obzervacije predstavijo alternativno javno sfero, katerih glas ni slišan zaradi sovražnih, medijsko vodenih sfer sumljivih odnosov z javnostjo in propagando.

Question 41

Habermas; Projekt modernosti

Answer 41

Habermas zagovarja, da projekt modernosti je do sedaj bil neuspešen, ker so njegove družbene in kulturne sile bile realizirane samo v enem aspektu: v estetski obliki- moderna umetnost.
Moderna znanost in moralnost ostajata nekompetentni obliki, predvsem zato ker javna arena v kateri bi se o njih razpravljalo in vrednotijo se mora znova vzpostaviti (ker je danes potrošniška in jo usmerjajo množični mediji).

Question 42

Kaj je modernizem?

Answer 42

Modernizem je kontrast modernosti: je izraz cinizma o modernosti in tehnologiji

Question 43

Kritike modernizma:

Answer 43

Manjšina kulturne elite- elitna skupina kulturno izobraženih kritikov je najpomembnejša za zagotavljanje moralne usmeritve masovne civilizacije.

Masovno proizvedene vsebine: filmi, radio, best selling novels, časopisi…- ogrožajo intelektualno kulturo.

Skrbi jih nižanje nivoja, poneumljanje popularne kulture, ki jo posredujejo množični mediji.

Question 44

Leavises & Lynds: dobičkonosna usmerjenost

Answer 44

Dobičkonosna usmerjenost, kapitalistično usmerjenih korporacij.
Dajejo to kar si uporabniki želijo in ne tega kar potrebujejo.
Ekonomski interes je nad moralnimi standardi.
Začelo se je monetizirati vsebine oz advertising rates.

Question 45

Leavises & Lynds: Posledice medijev

Answer 45

Prihod medijske tehnologije (in middletown) je spreobrnilo prosti čas iz javnega v semi-javne aktivnosti: potovanje z avtom, poslušanje radia… so imela decentralizirana nagnjenja- odstopanje od skupnosti.

Mediji lahko izobražujejo in posredujejo informacije, hkrati pa manjšajo lokalni karakter mest kot so Middletown.

Novi mediji in komunikacijske tehnologije ogrožajo tradicije in standardizirajo življenja ljudi.

Question 46

Reisman & Hoggart; 3 karakterji

Answer 46

3 karakterji, ki se razvijejo v času modernosti:
1. Tradicionalno usmerjen; Ker ni bilo družbene mobilnosti je posameznik vezan na svoj družbeni razred- klan. Pričakuje se vedenjska konformnost.

2. Notranje usmerjen; Večja osebna mobilnost, povečanje premoženja, nove priložnosti zaposlovanja. Karakter je usmerjen navznoter, ker je posameznikova vloga v družbi bila vsajena že zgodaj s strani starejših.
3. Drugam usmerjen; Značilna za dobro izobražene in pismene pripadnike srednjega razreda. Posamezniki se usmerijo drugim ljudem iste starosti in okolja in k vplivom medijev in pop. kulture.

Question 47

Drugam vs. notranje usmerjen karakter

Answer 47

Drugam usmerjen karakter naj bi bil manjvreden od notranje usmerjenega karakterja. Notranje usmerjen karakter vodijo poučne in dobre navade. Drugam usmerjen k. pa mu masovni mediji služijo kot tutorji in prevzamejo vlogo staršev, učiteljev… namesto kakovostnega prostega časa je usmerjen k potrošnji: kaj kupiti, kateri film gledati itd. Za odobravanje družbe morajo biti “dobri” porabniki. Cenijo odobravanje in se odzivajo na dejanja in želje drugih - vedenjska konformnost (tradicionalni karakter je konformnost prevzemal od zgledne avtoritete).