2. From mediation to mediatization; Hjarvard Stig

Question 1

S čim se ukvarja medijatizacija?

Zakaj je koristna?

Answer 1

Mediatizacija se ukvarja z vprašanjem vloge in vpliva medijev v kulturi in družbi.

Koristna je za razumevanje tega kako se mediji širijo, kako se prepletajo in kako vplivajo na druge družbene institucije (npr. politika, vojna, vera..)

Question 2

Kako so razumeli in preučevali medije v preteklosti?

Answer 2

Razumeli so na način:

• mediji so zunanji vpliv na kulturo in družbo
• medije so instrument, ki se ga posamezniki poslužujejo za določen namen

Dve tradiciji preučevanja medijev in komunikacije:
1. Paradigma učinka se osredotoča na to kaj “mediji počnejo z ljudmi”-> kakšne učinke imajo mediatizirana sporočila na posameznike in skupine v družbi.
Npr. Poročanje o politikih med politično kampanjo ima lahko vpliv na našo izbiro politika, oglaševanje za vplivanje na kupčevo izbiro, filmi za pritegnitev ali odvračanje pozornosti od pomembnih dogodkov, situacij, informacij…
- Mediji so tukaj NEODVSNA spremenljivka,ki vplivajo na posameznika- odvisna spremenljivka.

2. Kulturne študije se osredotočajo na to “kaj ljudje počnemo z mediji”.
   Posamezniki, uporabniki so aktivni in kompetentni ali celo vplivni in so sposobni uporabe medijev v vsakdanjem življenju za zadovoljevanje svojih potreb.
   Takšni posamezniki se ne uklonijo hegemonskemu diskurzu medijskih vsebin, ampak so do njih kritični v sklopu svojega kulturnega in družbenega ozadja- lahko celo izzovejo določene prevladujoče ideje.
   -Mediji so tukaj ODVISNA spremenljivka, aktivno občinstvo in uporabniki pa neodvisna.

Question 3

Kako vidijo medije nove teorije- medijatizacija?

Na kaj so se v preteklosti preveč osredotočali?

Answer 3

Mediatizacija kot teorija pa se od obeh razlikuje: medijev NEmoremo ločevati od družbenih in kulturnih institucij.
Raziskovalci so se v preteklosti preveč obremenjevali s procesom MEDIACIJE. Kulturni in družbeni vpliv medijev so razumeli znotraj komunikacijskega procesa, kot posledica mediatiziranih sporočil na občinstvo in obratno kako aktivno občinstvo uporablja mediatizirana sporočila.
Študije mediatizacije pa pozornost preusmerijo na strukturne spremembe medijev v sodobni kulturi in družbi. Vpliv medijev ni samo znotraj same komunikacije sporočevalec-sporočilo-prejemnik, ampak je vpliv tudi v spreminjajočem se odnosu med mediji ter kulturnimi in družbenimi sferami.

Question 4

Na kaj se osredotočajo medijatizacijske študije?

Kaj je njen cilj?

Answer 4

Mediatizacijske študije se osredotočajo na DOLGOROČNE STRUKTURNE SPREMEMBE v odnosu med mediji, družbo in kulturo- v katerem imajo mediji VEČJO AVTORITETO za definiranje družbene realnosti in pogojev vzorcev družbenih interakcij.
CILJ= ali so in kakšne so strukturne spremembe med mediji in različnimi družbenimi institucijami ali kulturnimi fenomeni in kako le te vplivajo na človeško domišljijo, odnose in interakcije.

Question 5

Kaj je Mediacija?

Answer 5

Mediacija: uporaba medija za komuniciranje pomena (posredovanja sporočila).
Posveča pozornost specifični komunikaciji umeščeni v določen PROSTOR IN ČAS.

Question 6

Kaj pomeni dualnost medijev?

Answer 6

Dualnost medijev: mediji so dosegli dvostranski razvoj: na eni strani so postali nujno potreben del ostalih institucij (ostale institucije so bile do neke mere prisiljene se podrediti medijski logiki), hkrati pa so postali tudi sami neodvisna institucija (predstavljajo povezavo med drugimi institucijami in hkrati predstavljajo interpretativne okvirje za naše razumevanje družbe kot celote in sestavljajo skupni prostor za javno razpravo.)

Question 7

Zakaj je potrebna teorija srednjega razreda za analizo medijatizacije?

Answer 7

Teorija srednjega razreda
Mediacija- preveč ozkogledno naravnana (na sam komunikacijski proces)
Mediatizacija- širši pogled: dolgoročno, makro proces, strukturne spremembe na večji lestvici v razmerju med mediji, kulturo in družbo.

Vprašanje je: Kakšna je primerna mera generalizacije za grajenje teoretskega okvirja?
Cilj je določiti splošni vzorec razvoja znotraj določene družbene institucije ali kulturnega fenomena in znotraj določenih zgodovinskih obdobji specifično v družbenem in kulturnem kontekstu.

Teorija srednjega razreda ne zagotavlja določene potrebne lestvice splošnosti ali pa drugih konceptualnih zahtev. Odseva pa ambicijo po razvoju teorij, ki združujejo teoretično ambicioznost in empirično previdnost *

Analiza mediatizacije se bo osredotčala na srednjo raven družbenih in kulturnih ureditev.
Srednjo raven perspektive pa določajo skozi institucionalni pristop- omogoča nam posploševanje mikro-družbenih srečanj znotraj specifične domene kulture in družbe, hkrati pa nam preprečuje združevanje vseh univerzalnih medijskih vplivov na makro ravni.

Question 8

Medijatizacija kot senzitivni koncept:

Answer 8

Blumer, Senzitivni proces/ koncepti:
Mediatizacija ni “končni koncept”, ker se ne nanaša na točno določene lastnosti razreda ali predmeta, nima jasne definicije za katero so potrebni specifični/ določeni atributi in fixna merila.

“Senzitivni koncepti” vs “končni koncepti”; razlika med njima ne predstavlja dihotomije, ampak kontiniuteto. Senzitivni koncepti se lahko testirajo, izboljšajo in dodelajo in se tako pomikajo k bolj končnim konceptom.
Za potrebe raziskav mediatizacije je le ta bolj primerna kot senzitivni koncept, ker niso izidi njenega delovanja v vseh kulturah in družbah enaki.
NI nujno, da je najpomembnejši izid razvoja medijev sprememba.
Npr. izum telefona- olajšal je ohranjanje in negovanje že obstoječih odnosov.
Nesmemo zamenjati “novosti” in “spremembe” družbenih in kulturnih ureditev.

Question 9

Visoka moderna in medijatizacija:

Answer 9

Mediatizacija je pomemben koncept v povezavi z modernizacijo družbe.
Mediatizacija bi morala biti videna kot “modernizacijski proces” tako kot globalizacija, urbanizacija, individualizacija itd. - ker so mediji pav tako prispevali k razstavljanju družbenih odnosov od obstoječega konteksta in jih na novo postavila v nov družbeni kontekst.
Nanjo so začeli gledati kot modernizacijski proces šele v obdobju visoke moderne.

Question 10

Kaj je medijska logika?

Answer 10

Medijska logika v večini obsega logiko oblikovanja -format, ki določa kako je gradivo kategorizirano, izbiro načina predstavitve, ter izbor in prikaz družbenih izkušenj z mediji
(+ tehnološki in organizacijski aspekt produkcije vsebin)

Medijska logika: termin je uporabljen za prepoznavanje dejstva, da imajo mediji določen model funkcioniranja in karakteristike (specifikacije medijev), ki vplivajo na druge institucije in kulturo ter družbo na splošno- ko postanejo odvisni od sredstev, ki jih mediji nadzirajo in proizvajajo.

Question 11

4 tipi mediatiziranih procesov

Answer 11

1. Podalšajo človeške komunikacijske sposobnosti
2. Mediji zamenjajo družbene “face to face” dejavnosti
   Npr. Internetno bančništvo je v veliki meri nadomestilo fizičen obisk bank
3. Mediji spodbujajo združitev dejavnosti
   Npr. face to face dejavnosti spremlja mediatizirana komunikacija- mediji infiltrirajo vsakdanje življenje
4. Prilagajanje vedenja
   Npr. Politiki so se priučili samoizražanja izražanja primernega za objavo v medijih “sound-bites” v interakcijah z novinarji.

Question 12

Kaj institucionalizira množične medije?

Answer 12

Z izumom tiska je prišel tudi razvoj tehnologije- omogočili so kroženje informacij v družbi na višji ravni kot kadarkoli prej
Ta pojav je institucionaliziral množične medije, omogočil je komunikacije in interakcije med posamezniki na razdaljo, omogočil je hranjenje in reproduciranje informacij skozi čas.

Question 13

Sporočilo prek množičnih vs interaktivnih medijev

Answer 13

Sporočevalci prek množičnih medijev imajo v celoti nadzor nad svojim sporočilom, nimajo pa nadzora nad tem, kako bo prejemnik sporočilo razumel.
V primeru interaktivnih medijev imata oba nadzor tako pri razumevanju kot pri komuniciranju pomena- kljub temu situacija ni primerljiva s tisto v živo.

Question 14

Thompson, pojav in vloga korporacij

Answer 14

Thompson: Vidi močno povezavo med mediatizacijo in spremembami/ posledicami v družbi ter z pojavom večjih medijskih organizacij na nacionalni in globalni ravni. Te korporacije distributirajo in producirajo simbolne produkte, ki spreminjajo način komunikacije v družbi- med institucijami in med institucijami in posameznikom.
Medijske vsebine postajajo vedno večji del posameznikove identitete.

Question 15

Krotz; mediatizacija kot meta-proces

Answer 15

Mediatizacija kot meta-proces (ni odvisna od določenega zgodovinskega obdobja) v povezavi z individualizacijo in globalizacijo. Definira jo kot neskončen, nadaljujoč se proces v katerem se pojavlja vedno več medijev, ki so institucionalizirani- mediji spreminjajo posameznike odnose in njihovo vedenje, posledično spreminjajo družbo in kulturo.
-vidi jo kot del civilizacijskega procesa, ki sledi človeški aktivnosti od začetka pismenosti.

Question 16

Teorija medija

Answer 16

• Tako kot mediatizacija vidi vpliv medijev kot na celoto in se osredotoča tudi na druge aspekte medijev in ne samo vsebino in uporabo.
• Zanimajo jo v manjši meri zgodovinski, kulturni in družbeni odnosi, ampak je v veliki meri osredotočena na spremembe na makro nivoju.
• V nasprotju je mediatizacija veliko bolj empirična vključno z preučevanjem specifičnih mediatizacijskih procesov med različnimi skupinami znotraj populacije.
  (- Krotz) Za razliko od mediatizacije je teorija medija veliko bolj nagnjena k tehnološkemu determinizmu.
  Npr. Teoretiki teorije medija se poslužujejo logike individualne medijske tehnologije: tiskanje ali tv vidijo kot ključni razlog za pojav nove vrste družbe- zanemarijo pogled, odnosa družbe in tehnologije- tudi družba, kultura prav tako oblikuje tehnologijo- medije reducirajo na njihovo tehnološko naravo

Question 17

Odstopanje teoretskega okvirja od Schulzove in Kortzvoe perspektive:

Answer 17

1. Medijem in njihovim interakcijam s kulturo in družbo pripišemo institucionalno perspektivo.
   Institucionalna perspektiva:
   - umesti analizo mediatizacije na mezo raven kulture in družbe- nad stopnjo družbenih interakcij in pod makro stopnjo posploševanja družbe kot celote
   - omogoča nam določiti elemente, ki sestavljajo medijsko logiko znotraj določene domene
   - omogoča nam boljše analiziranje interakcij med mediji in drugimi sferami
   - NE omogoča nam upoštevanja kulture, tehnologije, psihologije itd. ampak nam OMOGOČA postaviti teoretski okvir znotraj katerega lahko le te in njihove interakcije preučujemo.
2. Mediatizacijski koncept se nanaša na zgodovinsko stanje visoke moderne v katerem so mediji uspeli postati semi-avtonomna družbena institucija in hkrati so vpleteni v delovanje drugih.
   Tukaj je ODSTOP od Kurzove Civilizacijske perspektive- ta vključuje vsak proces s katerim mediji uveljavljajo svoj vpliv na družbo in kulturo.

Text je pa obratnega mnenja (meni da to razvrednoti analtično specifičnost koncepta):
Če želimo uporabiti koncept mediatizacije, da specifiziramo kulturno in družbeno stanje v katerem se mediji vključijo in imajo specifično vlogo čez družbene sfere, uporaba istega termina za označitev medijskega vpliva v srednjih letih bi bila neprimerna/ confusing.
Npr. Print ni popolnoma mediatiziral družbo, ker ni postal institucija sam zase. Je pa služil za delovanje institucij in je pomagal okrepiti in utrditi njihovo moč (širitev protestantske vere, cerkve)- njihova uporaba je bila v rokah drugih institucij

Question 18

Baudrillard: Kako dojema medije?

Answer 18

Baudrillard: Pravi, da simboli medijev, medijske kulture- slika, zvok, oglaševanje… oblikujejo simulacijo- simularki realnosti, ki naj bi jo dojemali za še bolj realno od fizične in družbene resničnosti, ampak jo tudi nadomešča.
Mediji ustvarijo- hiper-realnost. Vodi jih semiotična logika, njihov glavni vpliv je sestavljen iz tega, kako subjektivizirajo komunikacijo in vsak diskurz na eno dominantno kodo
Teorija simularkov- simbolni svet medijev je zamenjal resnični svet.

Njegove teorije in izjave so skrajne- povzetek pa je, da naj bi medijska reprezentacija realnosti prevzela takšno dominanco v naši družbi, da sta obe naša percepcija in konstrukcija realnosti in naše vedenje prevzeli izhodiščno točko v medijskih reprezentacijah in so vodeni z njihove strani, tako da fenomeni, kot so vojna, niso več kar so bili.
Omenja celostne in dominantne “kode”, ki upravljajo cirkulacijo simbolov in znakov.

Question 19

Brown: Ontološke ločitve & komentar na Baudrillardovo teorijo

Answer 19

Brown: Mediatizacija v sodobnem smislu se nanaša na svet v katerem razpada pomen ontološke ločitve: dejstva-fikcija, narava-kultura, globalno-lokalno, naravoslovje-umetnost, tehnologija-človeštvo.
2. - Strinja se z trditvijo da mediji zakomplicirajo, zameglijo mejo med resničnostjo in medijsko reprezentacijo resničnosti- postmoderni pogled nanjo je v postmodernistični družbi hkrati:
1. - preveč preprost: se nananaša na eno samo spremembo
V resnici pa mediatizacija predstavlja možnosti za interakcijo v virtualnih prostorih in diferenciacijo tega, kaj ljudje dojemljajo kot resnično.
Vseeno pa so distinkcije med lokalnim in globalnim veliko bolj ločenene (vemo kaj se dogaja povsod po svetu, vse nam je “bliže”)
in
-hkrati prevelik: ker predpostavlja izginotje realnosti in razpad distinkcij kategoriziranja, ki so ključne za družbo in družbeno kognicijo.

Question 20

Mediirane in ne-mediirane oblike

Answer 20

Primer nastopov v živo in mediatizirane glasbe na radiu, cd itd. Tudi danes koncerti vsebujejo dele, ki so mediirani + gledalci posnemajo koncert in objavijo na yt.
Avtentičnost je postala pogojna zaradi prepleta mediranih in “live” vsebin.

• Sociološko: Mediirane oblike niso niso nič več in nič manj resnične od ne-mediiranih interakcij.
• Psihološko: Do določene točke je razlika v mediiranih in ne-mediiranih- manjka fizična prisotnost
  Še vedno obstajajo ne-mediirane interkcije- mediatizacija pomeni to, da imajo mediji tudi na te interakcije nek vpliv.
  1. Ne-mediirane interakcije imajo kulturni pomen- so rezervirane za določen namen.
  2. Mediirane interakcije pa predstavljajo alternativo in so podaljšek interakcij v živo.

Question 21

Kritike medijske logike:

Answer 21

Kako smo teoretično prišli do prepoznavanja medijskih specifik na eni strani in kako te specifike vplivajo na kulturo in družbo skozi človeške interakcije, na drugi strani.

• Cloudry: Medijska logika predpostavlja linearni razvoj družbenih sprememb in enotno logiko delovanja vseh medijskih operacij.
• Altheide & Snow: Iščeta različne “modus operandi” medijev v različnih družbenih domenah.
  Laundby: poudari Simmelsovo idejo družbenih oblik
• Cloudry predpostavlja, da Bourdieujeva izvorna ideja medijskega kapitala lahko poda ključ za razumevanje medijske avtoritete na družbenih praksah skozi različne domene v družbi
• Hepp: njegova poanta kritike izhaja iz Actor-Network-Theory in predpostavlja, da specifiziranje medijske logike kot- oblikovalne sile- je nesmiselno, če so te specifike lahko specifike posameznega medija. Mediji so vplivni samo v mreženju z praksami, ki ga trenutno ne razumemo kot vzrok ali kot dejanje samo po sebi, ampak kot VPLIVno oblikovalno dejanje- to oblikuje “molding”

Question 22

Globalizacija in mediatizacija- odnos

Answer 22

• Globalizacija predpostavlja obstoj tehničnih sredstev, za podaljševanje komunikacije in interakcije na dolge razdalje
• Globalizacija poganja proces mediatizacije z institucionaliziranjem mediiranih komunikacij in interakcij v veliko različnih kontekstih.

Question 23

Habermas: strukturne spremembe

Answer 23

Posledic mediatizacije NE moremo posploševati na dobro-slabo.- to je analitično vprašanje (vpliv določenega medija na institucijo je merljiv), vprašanje zahteva pregled normativnih točk izvora, če sploh lahko govorimo o pozitivnih in negativnih posledicah.

Question 24

Kaj so mediji?

Answer 24

So tehnologija, ki razširi komunikacijo v prostoru in času ter modalnost.

• niso pa le tehnologije SO družbene in estetske oblike, ki strukturirajo kako so mediji uporabljeni v različnih kontekstih.
• mediji NISO UNIFORMNI fenomen, vsak medij ima set svojih karakteristik in se razlikujejo po uporabi in vsebini med kulturami in družbami

POSLEDICA medijatizacije je odvisna od konteksta in karakteristik zadevnega medija oz medijev.

Question 25

Medijska logika vpliva na:

Answer 25

• družbene oblike
• interakcije in
• komunikacije npr. kako poteka politična komunikacija.

-na naravo in
- funkcijo
družbenih odnosov in odnose med pošiljateljem, vsebino in prejemnikom komunikacije.

Question 26

Problematičnost institucionalne odvisnosti

Answer 26

Mazzoleni, Schulz; Institucionalna odvisnost od medijev je PROBLEMATIČNA.
Predpostavljanje, da je mediatizacija negativen proces, vodi do splošne NARATIVE ODKLONA, s katerim postane medijski vpliv sinonim za dezintegracijo civilne družbe.

Question 27

Direktna vs Posredna Medijatizacija

Answer 27

DIREKTNA, močna: nemediatizirane dejavnosti postanejo mediatizirane; aktivnost je izvršena skozi interakcijo z medijem
POSREDNA, šibka: dana aktivnost je vedno bolj pod vplivom oblik, vsebin, konteksta, organizacije in konteksta medijskih simbolov

Velikokrat delujeta v kombinaciji

Question 27

Direktna vs Posredna Medijatizacija

Answer 27

DIREKTNA, močna: nemediatizirane dejavnosti postanejo mediatizirane; aktivnost je izvršena skozi interakcijo z medijem
POSREDNA, šibka: dana aktivnost je vedno bolj pod vplivom oblik, vsebin, konteksta, organizacije in konteksta medijskih simbolov

Velikokrat delujeta v kombinaciji

Question 28

Kaj je Institucija?

Answer 28

• je stabilen , predvidljiv element v moderni družbi, oblikujejo teoretični okvir človeške interakcije in dejanj v določeni sferi človeškega življenja, v določenem času in prostoru.
• omogočajo reprodukcijo družbe znotraj nanašajoče se sfere in ji podaja določeno stopnjo avtonomnosti in določene identitete v odnosu do drugih sfer

Question 29

Strukturna teorija:

Answer 29

Anthony Giddens:
- Struktura in dejanje po Giddensu sta skupna gradnika eden drugega

• Družbena struktura (npr. politika) je konstruirana (reproducirana, spremenjena) skozi nenehna dejanja družbenih igralcev- HKRATI pa ti igralci uporabljajo že obstoječe strukture (sredstva, formalna in neformalna pravila) za razumevanje medsebojnih prizadevanj in ciljev
• Družbene strukture niso dane, ampak se morajo reproducirati, da so lahko resnične. Ljudje ne samo posnemamo družbena pravila, ampak imamo zmožnost da jih uporabljamo na refleksiven način- lahko jih prilagajamo skozi implementiranje družbenih pravil v določenem kontekstu.

Question 30

Karakteristike institucij

Answer 30

1. Pravila: Taktično znanje primernega vedenja za različne situacije znotraj institucij
   - Neposredna, Formalna; pravila obnašanja, norme (lahko si obsojen če se ne tako obnašamo, nisi pa kaznovan, pomanjkanje ugleda)
   *
   - Posredna, Praktična; zakoni- neprimerno vedenje zahetva sankcije, kazen
2. Deljenje sredstev:*
   - Materialna:
   surovi materiali, zgradbe, manpower, znanje
   - Avtoriteta:
   -znotraj institucije nakazuje, kdo je glavni in ima nadzor nad surovinami, govori v imenu institucije, kdo lahko komunicira s kom…

Question 31

Kaj sestavlja družbene interakcije?

Answer 31

Družbene interakcije sestavljajo komunikacija in dejanje.

Question 32

Zmošnosti medijev + Gibson + Norman

Answer 32

Karakteristike medija (material, tehnologija, družbene in estetske lastnosti) določajo njegovo uporabo- zmožnosti

Gibson: Kako ljudje in živali dojemajo svet okrog sebe.
Do sveta in objektov pristopajo praktično:
Vsak objekt z njegovimi lastnostmi (material, velikost, oblika…) zaznamo v sklopu določenih možnosti uporabe.
Zmožnosti objekta so- vse možne uporabe
Npr. drevo: za eno žival je dom, za drugo hrana, za tretjo senca itd.
Zmožnosti so določene ne samo z lastnostmi objekta, ampak tudi z lastnostmi uporabnika.

Norman, doda 3 faktor:

• material
• objektivne karakteristike (objekta in uporabnika)
• Zaznane zmožnosti: na zmožnosti objekta vplivajo tudi uporabnikovi motivi, kulturne konvencije, interpretacije ki zadevajo objekt

Question 33

2 Fazi razvoja medijske tehnologije