Umske sposobnosti in učenje Flashcards

1
Q

Kako inteligentnost različno pojmujejo psihometrični pristop, piagetov klinični pristop, informacijako procesni pristop in sociokulturni pristop?

A
  • Psihometrični pristop: kot osebnostno potezo, ki jo lahko merimo s testi in statistično s kvantitativnimi metodami, ugotavljamo njeno strukturo.
  • Piagetov klinični pristop: bistvo inteligentnosti je v prilagajanju okolju, saj človek v svojem duševnem razvoju teži k ravnotežju: izkušnje ravnotežje rušijo in to se spet vzpostavlja in ob tem prehajamo na višje ravni mišljenja.
  • Informacijsko procesni pristop: bistvo inteligentnosti je v procesih sprejemanja, predelave, skladiščenja informacij in reševanja problemov. Te procese lahko do neke mere računalniško simuliramo.
  • Sociokulturni pristop: poudarja bistveni pomen okolja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je IQ in kaj je njegova funkcija? Kakšne so možne zlorabe ?

A
  • Količnim med mentalno starostjo in kronološko starostjo pomnožen s 100.
  • Povprečni IQ je 100.
  • Pri standardiziranih testih osnova ni več mentalna starost, pri odraslih ne pride v upoštev.
  • Še vedno je simbol in merilo inteligentnosti in se uporablja predvsem za napovedovanje šolskega uspeha.
  • Možnost zlorabe: Obstajajo razlike med pripadniki različnih socialnih slojev, ras in narodnosti, ki se jih uporablja za utemeljevanje nihove prirojene manjvrednosti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so 2 temeljni vprašanji o inteligentnosti?

A

.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kateri 2 teoriji sta se izoblikovali o sestavljenosti oz. enovitosti inteligence?

A
  1. UNIFAKTORSKA TEORIJA: Spearman, osnova. inteligence je splošni G-faktor, ki sodeluje pri vsakršnemu reševanju problemskih nalog.
  2. MULTIFAKTORSKA TEORIJA: inteligentnost je sestavljena iz več med seboj razmeroma neodvisnih sestavin ali faktorjev.
    1. Faktorji po Thrustonu: verbalni, besednosti, sklepanja, memoriranja, numerični, prostorski, perceptivni.
    2. Guilfordova klasifikacija faktorjev po 3 kriterijih: miselni procesi, miselne vsebine, miselne produkte.
    3. Catellova delitev na Gf fluidno inteligentost in Gc kristilizirano inteligentost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako se meri inteligentnost? Na kaj se nanašajo kritike tradicionalnega testiranja inteligentnosti?

A
  • Inteligenčni testi: standardizirani, zagotovljene karagteristike, veljavnost, zanesljivost, objektivnost. npr. WISC, DAT.
  • Kritike: razultati služijo zgolj razvrščanju ali selekciji. Najmanj so uporabni pri načrtovanju primernejših učnih izkušenj, zato se oblikuje dinamično testiranje, ki poteka v obliki dialoga in ugotavlja učni potencial, močna in šibka področja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako Piaget pojmuje inteligentnost?

A
  • Inteligentnost zanj ni neka merljiva poteza osebnosti, ampak struktura, ki se postopno razvija in človeku omogoča prilagajanje zunanjemu svetu.
  • Razvija se po stopnjah, ki so med seboj kvalitativno različne.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši stopnje razvoja mišljenja po Piagetu.

A
  1. SENZOMOTORIČNA STOPNJA: Gre za obdobje sprejemanja in predelave zaznavnih vtisov in usklajevanja fizičnih aktivnosti. Sposoben je dojemanja stalnosti predmetov, četudi izginejo iz njegovega vidnega polja. Na tej stopnji še ni sposoben predstavljanja oz. mišljenja. Govor na teji stopnji ni razvit, zato je ta je mišljenje še neverbalno.
  2. STOPNJA PREDOPERATIVNEGA MIŠLJENJA: Na tej stopnji mišljenje ni več povezano z zunanjo dejavnostjo, ampak otroci na tej stopnji že razvijejo predstave, torej se mišljenje ponotranji. V tem obdobju prevladujeta predstavna aktivnost in hiter razvoj govora. Značilna ireverzibilnosti in centracija. Pri ireverzibilnosti gre za nesposobnost miselnega obrata zunanje akcije tako, da otrok predmet vrne na izhodiščno točno. Centralizacija pa se nanaša na nesposobnost obdržati v zavesti spremembe dveh dimenzij istočasno. V svojem mišljenju še vedno ostaja pretežno egocentričen, saj presoja iz svojega stališča in ni sposoben upoštevanja glediščnih točk drugih oseb.
  3. STOPNJA KONKRETNIH INFORMACIJ/ KONKRETNO LOGIČNEGA MIŠLJENJA: Mišljenje je vezano na konkretne predmete in pojave, ki jih zaznava ali si je na podlagi izkušenj izoblikoval predstave. Zmožni so reverzibilnost, konservacije, klasifikacije.
  4. STOPNJA FORMALNIH OPERACIJ/ ABSTRAKTNO LOGIČNEGA MIŠLJENJA:obdobje za katerega je značilno to, da ga označuje sposobnost mišljenja izven konkretne stvarnosti. Mišljenje tako ni več vezano na predmete in konkretne izkušnje, ampak smo sposobni razmišljanja tudi o razmerjih/odnosih in pojmih drugega reda.Razvije se zmožnost hipotetičnega mišljenja in silogističnega sklepanja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako poteka razvoj mišljenja po Piagetu? Kaj ga spodbuja?

A
  • Razvoj ne poteka sunkovito in stopničasto, ampak postopno. V novi fazi je veliko ostankov stare.
  • Med posamezniki prihaja do velikih razlik.
  • Odrasli se lahko vračajo na nižjo stopnjo mišljenja.
  • Razvoj od stopnje do stopnje spodbuja proces sovplivanja med obstoječimi miselnimi strukturami in okoljem: spoznavni konflikt, iskanje ravnostežja (ekvilibracija), izkušnjo vključi v svoj miselni okvir (asimilacija), spremeni svoj okvir spoznavanja (akomodacija).
  • Otrokovo mišljenje ni pomanjšana kopija mišljenja odraslih, ampak je med njima kvalitativna razlika.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Na kaj opozarja informacijsko procesni pristop k inteligentnosti?

A
  • Ni dovolj osredotočanje na produkt, ampak se je treba poglobiti v procese mišljenja in reševanja problemov.
  • Newel in Simon - računalniški program simuliranja logičnih procesov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj poudarja sociokulturni pristop k razumevanju inteligentnosti?

A

Izkušnje in vrednote v nekem okolju vplivajo na razvoj določenih sposobnosti in na zanemarjanje drugih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Sternberg in triarhična teorija inteligentnosti

A

Zajema višje mentalne procese in pri tem opozarja na sovplivanje noranjega in zunanjega sveta.

Poudarja enakovrednot analitičnega, ustvarjalnega in praktičnega mišljenja.

Njegova zasluga je, da razširi pojmovanje inteligentnosti in utemelji pojem praktične inteligetnosti, ki se kaže v znajdenju v najrazličnejših življenskih ali poklicnih situacijah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Gardnerjev model raznoterih človekovih sposobnosti oz 7 inteligenc

A
  • Nezadovoljen z ozkim pojmovanjem inteligentnosti, saj izhaja iz predpostavke, da je človek v evoluciji razvil več različnih inteligenc.
  • Te morajo po Gardnerju zadostovati naslednjim kriterijem:
    • Sposobnost lahko osamimo (npr možganska poškodba)
    • Obstajajo posamezniki z neenakomernim profilom sposobnosti.
    • Imamo razpoznaven potek od začetkov do viske stopnje mojstrstva.
    • V različnih kulturah obstajajo posamezniki z izrazito razvito določeno sposobnostjo.
  • Pozneje doda še naturalistično (sposobnost razumevanja naravnih pojavov) in eksistencialno (zmožnost reflekcije, filozofiranja).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kateri dejavniki prispevajo k razvoju inteligentnosti? Kaj so značilnosti intelektualno spodbudnega okolja?

A

Dedne dispozicije, spodbude in možnosti iz okolja in stopnja človekove aktivnosti.

Značilnosti intelektualno spodbudnega okolja lahko proučujemo z 3 vidikov:

  1. Z SOCIOLOŠKEGA VIDIKA - soc-ekonomski status, poklic in izobrazba staršev, mestno ali vaško okolje.
  2. Z EKOLOŠKEGA VIDIKA - bogastvo predmetov in spodbud v otrokovem neposredem okolju (knjige, možnost svobodnega gibanja)
  3. S PSIHOLOŠKEGA VIDIKA- kakovost in intenzivnost čustvenih in komunikacijskih stikov med otrokom in materjo ter drugimi ljudmi iz okolice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Katere tri poglede na sposobnosti v odraslosti in starosti poznamo?

A
  • Sposobnosti se s starostjo ne spreminjajo.
  • Sposobnosti s starostjo upadajo: ene hitreje, druge počasneje.
  • Starejši ljudje upad enih sposobnosti nadomestijo z razvijanjem drugih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly