UČENJE STALIŠČ IN VREDNOT Flashcards
Kaj so stališča? Katere 3 sestavine imajo stališča? Predstavi jih na primeru. Ali lahko stališča enačimo z ravnanjem?
Stališča so trajnejše miselne, čustvene in vrednostne naravnanosti do različnih predmetov, oseb, dogodkov in pojavov, npr. do cepil, vegeterijanstva… Vsako stališče ima svojo spoznavno, čustveno in vedenjsko sestavino. Stališč ne moremo vedno enačiti z ravnanjem (prešibka, konformizem, strah…).
Kako se stališča oblikujejo in spreminjajo?
Oblikujejo se v dolgoletnih stikih z določenimi informacijami, zgledi in zlasti s čustveno obarvanimi izkušnjami. Zanje je značilno, da so dokaj odporna proti spremninjanju.
Kaj so predsodki?
Predsodki so globoko zakoreninjena, čustveno obarvana in običajno negativna stališča. npr. do žensk v politiki. Predsodke ne spreminjajo informacije in razumski argumenti, saj jih ljudje selektivno sprejemajo skozi filter že zakoreninjenih neutemeljenih stališč.
Kaj je morala? Kako se razlikuje od pojma etika?
Morala je skupek prepričanj o tem, kaj je oz. kaj ni prav z družbenega stališča, tj. s stališča hierarhije vrednot, ki vladajo v neki družbi. Etika je znanost o morali, ki razlaga nastanek in razvoj moralnih norm.
Kaj so vrednote?
Pojavi ali cilji, ki jih imamo za dobre, zaželene in pravilne v moralnem smislu. Lahko so splošne ali vezane na določeno obdobje/posameznika. Delujejo motivacijsko.
Kaj je značaj ali karakter? V kakšnih situacijah se kaže razvitost karakterja?
Sklop osebnostnih lastnosti, ki odločajo, kako se bo človek odločal in ravnal v situacijah, ki zadevajo dobrobit drugih in so povezane z vrednotami določenega okolja. V konfliktnih situacijah, kjer se mora posameznik odločati med različnimi vrednotami, med svojimi potrebami in potrebami drugih…
Kaj preučujejo psihološke teorije moralnega razvoja? Naštej 3 glavne usmeritve.
Silnice in zakonitosti nastajanja in razvijanja stališč, vrednot, moralnega presojanja ter oblikovanja človekovega značaja.
- Freud in psihoanaliza
- Humanisti (Maslow, Fromm)
- Novejša psihologija, ki proučuje moralni razvoj z dveh vidikov:
- z vidika nastanka moralnega ravnanja (Skinner, Banduri),
- z vidika razvoja moralnega presojanja (Piaget, Kohlberg, Gillian).
- Novejša psihologija, ki proučuje moralni razvoj z dveh vidikov:
Teorija podkrepitve oz. behavioristični pristop proučuje moralni razvoj z vidika nastanka moralnega ravnanja. Iz katere predpostavke izhaja in katere so njene značilnosti?
Izhaja iz predpostavke, da ima otrok v sebi le določene biološke potrebe; vse drugo pa se nauči pozneje, ko je za določene dejavnosti nagrajen, za druge pa kaznovan. Vse pogostejše postajajo reakcije s pozitivne podkrepitvijo in redkejše tiste brez pozitivne podkrepitve - dresura. Ne govori o nikakršnih notranjih posrednikih (vrednote, stališča). SLABOST: Gre le za osnovo učenja zaželenega vedenja, taki mehanizmi pri vzgoji zavzemajo le manjši delež, pasivna vloga posameznika.
Kaj je sistematično raziskoval Banduri? Kako se po Banduriju posameznik nauči moralnega ravnanja? Opiši na primeru z zgledom učitelja, starša, vrstnikov itd.
Učenje na osnovi opazovanja ali posnemanja. To je osnova za pridobivanje različnih vrst vedenja in pripadajočih stališč.
Kaj je značilno za kognitivni pristop k proučevanju moralnega razvoja? Kdo so njegovi predstavniki?
Predstavnike kognitivnega pristopa zanima kako ljudje pridobivamo ideje, spoznanja o tem, kaj je prav in kaj ne, in usvajamo pravila moralnega vedenja. Predstavnika sta Piaget in Kohlberg.
Opiši Jean Piagetove razvojne faze moralnega presojanja. S čim so povezane?
Piaget je moralni razvoj tesno povezal s spoznavnim: vsak nov stadij moralnega razvoja zahteva razvitost novih logičnih operacij. 1. Senzomotorična inteligentnost - amoralna stopnja. 2. Predoperativno mišljenje - egocentična moralnost (otrok ravna v skladu s svojimi željami in potrebami in se ne zna vživeti v kožo drugega). 3. Konkretno simbolično mišljenje- sociocentrična moralnost (za presojo je odločilno, kako ravnajo in mislijo drugi) in morala avtoritet oz. heteronomna moralnost (prav je to, kar pravijo drugi npr. starši, učitelji). 4. Formalno logično mišljenje - zmožnost samostojnega moralnega presojanja tj. alocentrična oz. avtonomna moralnost. Pravila niso več vsiljena od avtoritet, ampak so stvar medsebojnega dogovarjanja.
Kako je Kholberg poglobil Piagetovo delo? Opiši njegovo teorijo razvoja moralne presoje.
Kohlberga je oblikoval teorijo razvoja moralne presoje. Otrokom in odraslim je predstavil zgodbice, ki so vsebovale moralne dileme, ni ga zanimal samo odgovor, ampak tudi argumenti, utemeljitve. Tako je postavil sistem 3 ravni moralne presoje, ki se delijo še vsaka na 2 stopnji.
Opiši stopnje moralnega presojanja po Kohlbergu
PREDKONVENCIONALNA RAVEN
Osnova odločanja je zadovoljevanje lastnih potreb ter pričakovanje nagrad ali kazni. Otrok se odziva na pravila o tem, kaj je dobro in kaj ne, pravilno ali napačno, vendar z vidika posledic, ki jih bo določeno ravnanje zanj imelo. Pomemben je tisti, ki je pravilo postavil (starš, učitelj…)
- STOPNJA: Usmerjenost v uboganje zaradi kaznovanja. Posameznik ne krši pravil, ker se boji fizičnih posledic, kazni. Pri tem ne upošteva koristi drugih.
- STOPNJA: Instrumentalno-relativistična usmerjenost: Pravilno ravnanje je sredstvo za dosego cilja, predvsem zadovoljitve lastnih potreb, pa tudi drugih potreb, če bo koristilo prvi osebi. Na odnose gleda z vidika vzajemne koristi, praktično.
KONVENCIONALNA RAVEN
Najpomembnejše upoštevati pričakovanja drugih in splošna pravila, ki veljajo v določeni družbi ali skupini. Ne gre samo za upoštevanje pravil, ampak tudi za podpiranje obstoječega reda in za osebno identifikacijo z njim.
- STOPNJA: Usmerjenost v skladne medsebojne odnose: Dobro vedenje je tisto, ki ga drugo odobravajo, še posebej tisti, s katerimi se otrok identificira, ki so mu pomembni. Drugim je treba ustreči in delati to, kar je običajno in dela večina (stereotipne predstave). Vedenje se presoja po namenu.
- STOPNJA: Usmerjenost v red in zakonitosti: Poudarjeno vzdrževanje reda, spoštovanje avtoritete, opravljanje svojih dolžnosti.
POSTKONVENCIONALNA ALI AVTONOMNA RAVEN
Posameznik skuša opredeliti svoje lastne moralne vrednote in načela, neodvisno od zunanje avtoritete ali skupin.
- STOPNJA: Usmerjenost v družbeno pogodbo in zakonitosti: Upošteva pravice posameznika, kritično presoja. Vrednote so relativne, zato poudarja postopke doseganja soglasja. Upošteva se to, kar je v obliki zakona dogovorjeno, toda zakon ni večen in nespremenljiv.
- STOPNJA: Usmerjenost v splošna etična načela: Kaj je prav in kaj ne, je stvar osebne vesti in etičnih načel, ki jih je oseba sama izbrala. So splošna in ne konkretna, kot je 10 božjih zapovedi. Gre za načela enakih človekovih pravic in spoštovanja človekovega dostojanstva.
Kaj poudarjajo kritike Kohlbergovega pristopa? Kaj so značilosti etične osebe po Starrattu?
Kohlbergu so očitali, da se preveč zadržuje na besedni ravni, da so dileme umetne in ne upošteva razkoraka med presojanjem in ravnanjem. Raziskave so pokazale le zmerno pozitivno povezanost med moralnim presojanjem in ravnanjem.Moralno presojanje je le en od dejavnikov, ki odloča o tem, kako se v resnici obnašamo. Dejavniki so tudi zgledi, pozitivne in negativne podkrepitve, socialni pritiski, način dojemanja situacije in zmožnost obvladanja situacije.
Gilligan je kritizirala Kohlberga, da je postavil moški model razvoja moralnega sklepanja (saj je v raziskavo dal večinoma moške). V svojih raziskavah je predpostavljala, da ženske zaradi občutljivosti do soljudi razvijejo drugačno usmerjenost do moralnih dilem kot moški. Dileme čutijo kot konflikt med lastnimi željami in potrebami drugih, moški pa bolj kot vprašanje abstraktne pravičnosti. Kohlberg je tipično žensko odločanje uvrstil na 3. stopnjo, tipično moško pa višje, na 4. in 5. stopnjo. Gilliganova se sprašuje, ali ne gre le za različne perspektive, ki bi jih morali enakovredno obravnavati.
Starratt je model razširil, poudaril je, da se v osebi, ki je etično razvita, tesno povezujejo 2 sklopi lastnosti:
- avtonomija= ravnanje iz osebne izbire, samostojne presoje, oseba ne sprejme vsega, kar ponuja tradicija, družina
- povezanost z drugimi, soljudmi, kulturo; moralnost se razvije šele v pristnih odnosih, v empatiji, občutku odgovornosti
- samopreseganje= zmožnost preseči običajne dosežke in omejitve, težnja k odločnost na nekem področju
TAKSONOMIJA VZGOJNIH CILJEV:
- Katere so stopnje?
- Česa ne pove taksonomija? Katere skrajnosti poznamo?
- Kakšni so odnosi med vrednotami? Katere 3 razsežnosti vrednotnega presojana opredeli Starratt?
Bloom= taksonomija (klasifikacija) ciljev za spoznavno in psihomotorično področne, tudi za moralno. Klasifikacija je pomoč pri načrtovanju in vrednotenju rezultatov vzgojnega dela. Osnovna os je stopnja ponotranjenosti ali interiorizacije stališč in vrednot.
Taksonomija je osnovno ogrodje za uvrščanje vzgojnih ciljev, ne pove pa, katere vrednote ali cilje naj šola uveljavlja. Zato 2 skrajnosti:
- vrednostni monopolizem (običajno religiozni)- vrednostni sistem, ki se je razvil v okviru religije, je za vse člane šole obvezen
- model moralnega vakuuma- ne skuša uveljavljati nobenih skupnih, za celotno šolo ali družbo obvezujočih vrednot.
- Srednja pot je dogovor o temeljnih vrednotah, ta je značilen za večine sistemov in nujen za demokratično družbo.
Med vrednotami obstajajo trenja in notranje napetosti npr. med vrednotami individualizma, tekmovalnosti na eni in solidarnosti na drugi strani.
Starratt se je zavzel za povezavo 3 razsežnost ali teoretičnih izhodišč vrednostnega presojanja: etike pravice, etike skrbi in ljubezni ter etike kritike.
