Stili spoznavanja, spoznavna struktura in učenje

Question 1

Kaj označujemo z izrazom stil spoznavanja? Kaj z izrazom stil zaznavanja?

Answer 1

• Razmeroma dosledne in trajne posebnosti posameznika v tem, kako sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije ter na njihovi osnovi rešuje probleme - gre za kvalitativne razlike.
• Stil zaznavanja - zaznavni kanal oz. čutilo, ki mu posameznik daje prednost pri sprejemnaju in notranji predstavitvi čutnih vtisov iz okolja.

Question 2

V čem obstajajo razlike med učenci?

Answer 2

• Širini razvrščanja (eni v ozke, drugi v širše kategorije)
• Spoznavni kompleksnosti oz. spoznavni preprostosti (eni uporabljajo veliko število pojmov, drugi manj)
• Konvergentnem/divergentnem stilu
• Težnji poenostavljanja
• Analitični/intuitivni stil spoznavanja
• Poravnavanju nasproti zaostrovanju (nove informacije dodajamo že k znanem)
• Tolerantnosti do dvomiselnih, nejasnih informacij

Question 3

Kateri stili zaznavanja so se razvili pod vplivom nevrolingvističnega programiranja?

Answer 3

.

Question 4

Opiši vizualni stil

Answer 4

• Uporablja besede, ki označujejo barve in vidne vtise: jasne predstave, uvidi bistvo.
• Organiziran, sistematičen
• Miren premišljen
• Slikovno gradivo, podobe.
• Hrup ga ne moti
• Težko si zapomni ustna navodila
• Raje bere sam
• Stvari ureja po barvah, želi pregled in vizijo

Question 5

Opiši avditivni stil

Answer 5

• Uporablja izraz “to dobro zveni”, “to je odgovor na vprašanje”.
• Ima rad predavanja, razprave, razgovore in si veliko zapomni.
• Pri branju sam premika ustnice, glasno bere, govori sam s seboj, uporablja notranji dialog.
• Hrup ga moti pri delu.
• Govori ritmično
• Ima rad glasbo
• Posbnema govorni tov in barvo
• Vse si zapomni po vrsti in po korakih
• Boljše govori kot piše

Question 6

Opiši kinestetični stil

Answer 6

• Uporablja izraze “imam slab občutek”, “obliva me kurja polt”
• Ljudi/stvari se dotika, se jim približuje. Uči se ob ravnanju z predmeti
• Se giblje, gestikulira, si več zapomni ob hoji
• Ob branju si kaže s prstom
• Bolje si zapomni celovito izkušnjo kot podrobnosti
• Govori počasi
• Rad bere akcijske knjige
• Važnejši mu je dober občutek kot videz

Question 7

Kakšna je razlika med otroci z impulzivnim in refleksivnim stilom oz. kognitivnim tempom?

Answer 7

• Gre za razlike v smislus stila spoznavanja, gre za kognitivni tempo, ki pomeni nagnenje k imulzivnem oz. refleksivnem odzivanju v problemskih situacijah.
• IMPULZIVNI - hitri odgovori z velikim številom napak
• REFLEKSIVNI - počasnejše odločanje, manj napal
• Posledica sovplivanja dejavnikov dednosti in okolja. Je stalna lastnost, ki ni povezana s sposobnostmi ampak z samouravnalnim vedenjem.

Question 8

Kaj je neodvisnost oz. odvisnost od polja? Kaj to pomeni za učence?

Answer 8

• Gre za razlike med posamezniki v sposobnosti, da ločijo lik od okolj oz. pola, v katerega je vključen.
  
  • Neodvisni od polja: bolj učno uspešni, aktivno pristopajo k učenju, bolje strukturirajo gradivo, izločijo bistvo, podčrtujejo, samostojni, analitični. Notranje motivirani, specalizirani interesi. Odprta, okvirna navodila, pot sami odkrijejo.
    
    • Učitelj: dosledneje popravljajo napake, dajejo negativno povratno info, neosebne in spoznavno usmerjene metode.
  • Odvisni od polja: težko izbirajo vrsto poklica/študij, poklici z ljudmi. Potrebujejo jasno strukturirane naloge, v procesu reševanja vodenje.
    
    • Učitelji: toplo in osebno učno okolje, pritegnejo učence v načrtovanje, prednost razpravi in inetakciji, izogibanje negativni povratni informaciji.

Question 9

Katere 3 spoznavne stile opredeli Rancourt? Opiši jih.

Answer 9

• Rancourova klasifikacija temelji na te, kako ljudje sprejemamo, prenšamo, delimo, konstruiramo in uporabljamo znanje.
• EMPIRIČNI MODUS: prednost čutilom. Prednost podatkom pridobljenih prek čutil, taktilni, kinestetični, analitični, cenijo praktično uporabno. Naravoslovje, tehnika, medicina. Učitelji cenijo laboratorijske vaje, jasni cilji in sistematična postopnost.
• RACIONALNI MODUS: prednost razumu. Spoznavajo svet preko razmišljanja, strukturirano in logično poučevanje. Razumski, avtonomni, vztrajni, ne marajo kompromisov. Matematika, fizika, filozofija. Učitelji: sistamtična predavanja, študij po literaturi, dobro organizirane diskusije.
• NOETIČNI MODUS: prednost intuiciji. Intiutivno pridobivanje spoznanj na osnovi edinstvene osebne izkušnje. Zanašajo se na občutek osebne gotovosti. Razmišljajo prek miselnih preskokov. Umetnostne panoge in družboslovno humanistični predmeti. Učitelji: diskusije, možganska nevihta, učni proces pred vsebino.

Question 10

Na čem izgradi Kolb svoj model učnih stilov? Kako jih po njegovem mnenju oblikujemo? Kaj je za kakovosto učenje potrebno?

Answer 10

• Na pojmovanju izkustvenega učenja.
• Oblikujemo jih tako, da s časom razvijemo poudarke na enem od navedenih polov, ki pripradajo korakom izkustvenega učenja. Kombinacija 2 močnih modalitet opredeli značilen stil učenja: akomodativen, divergentni, konvergentni, asimilativni.
• Potrebno je povezovanje vseh polov oz. modalitet

Question 11

Opiši inventar stilov učenja po Dunnu in Dunnovi.

Answer 11

• Menita, da je treba upoštevati vsakokratne okoliščine in individualne posebnosti.
• Inventar stilov učenja - Oblikujeta vprašalnik z 22 elementi, ki je grupiran v 5 področij:
  
  1. Učno okolje
  2. Čustva in stališča
  3. Učenje v skupinah
  4. Zaznavne značilnosti
  5. Biološke značilnosti

Question 12

Kako naj učitelj upošteva spoznanja o učnih stilih?

Answer 12

• Učitelj naj se zaveda značilnosti in posledic svojega stila in stila svojih učencev ter se temu prilagaja.
• Razširi naj svoj repetoar postopkov, metod in principov.
• Učence naj ozavešča o teh razlikah in jim ponudi načine za spoznavanje lastnega stila.
• Spodbuja učence da izkoriščajo lastne prednosti in razvijajo šibka področja.
• Daje napotke za domače učenje, ki upoštevajo posebnost stilov.

Question 13

Kako delimo znanje?

Answer 13

• DEKLARATIVNO - vedeti, da (je Oslo glavno mesto Norveške)
• PROCEDURALNO - vedeti, kako (deliti z dvomestnimi številkami)
• STRATEŠKO - vedeti, kdaj uporabiti določene postopke, metode.