Teorije učenja Flashcards
1
Q
Asociativistični pogled
A
- PREDSTAVNIKI:
- Hans Ebbinghaus:
- Eksperimenti z serijo nesmiselnih zlogov.
- Pri učenju za ustvarjanje in krepitev asociativnih zvez in da je pri tem bistvenega pomena ponavljanje.
- Ivan Ivanovič Pavlov:
- Eksperimenti klasičnega pogojevanja na psih.
- Učenje kot nastajanje pogojnih refleksov - novih zvez med prej nevtralnim dražljajem (zvonec) in brezpogojno/nenaučeno reakcijo (slinjenje). Pomembno je bilo ponavljanje, novi dražljaj se je moral čim večkrat pojaviti skupaj z brezpogojnim.
- Fiziološko utemelji asociativistično teorijo.
- Edward Throndike:
- Zanima se za nastajanje asociativnih zvez, a tistih, ki so povezne z akcijo organizma. Učinek akcije vpliva na učenje.
- Mačka zaprta v kletko ustvari asociacijo med dražljajem (podobo kletke) in akcijo (dejanjem, ki ji pomaga iz kletke).
- Hans Ebbinghaus:
2
Q
Behaviorističen pogled
A
- Učenje je razmeroma trajna sprememba v vedenju, ki jo lahko odkrijemo z opazovanjem, in nanjo vplivamo s podkrepitvijo, ki vedenju sledi. Behaviorizem se osredotoča na proučevanje na zunaj opaznega vedenja in gleda na učenje kot na ustvarjanje vzez med dražljaji (S-stimulusi) in reakcijami (R).
- SKINNER - radikalni behaviorist.
- Z eksperimenti na živalih utemelji model operativnega ali instrumentalnega pogojevanja.
- Dokaže, da se vedenje, ki je nagrajeno, pojavlja pogosteje oz. se utrdi. Akcija organizma je operacija in sredstvo za dosego cilja.
- Podkrepitev - posledica, ki sledi določenemu vedenju in poveča možnost, da se bo neko vedenje spet pojavilo.
- Pozitivna podkrepitev: dražljaj, ki zadovoljuje neko biološko potrebo (primarna) ali neko izpeljano potrebo (sekundarna).
- Negativna: stanje, ki se mu organizem skuša ogniti.
- Na podlagi tega se razvije programirano učenje in učenje s stroji.
- KRITIKE:
- Reducira človesko učenje na verigo posamičnih reakcij in njihovo podkrepljevanje, kar lahko vodi v manipulacijo.
- Ali je pri višjih oblikah učenja potrebna stalna zunanja pzitivna podkrepitev?
3
Q
Gestalt psihologi
A
- Izhajajo iz predpostavke, da človek teži k ustvarjanju smiselnih vzorcev oz. celot.
- Wolfgang Kohler - eksperimenti s šimpanz, model reševanja problemov z nenadnim vpogledom.
- Človeška duševnost ni nepopisan list na katerega sosledja dražljajev in podkrepitev iz okolice vtiskujejo poljubne vzorce vedenja, ampak sama vsebuje določene vzorce pričakovanj, izkušenj, ciljev in težnje k smiselni celoti, kar vpliva na to kako se bo na dražljaje odzvala, jih organizirala in prišla do vpogleda.
- Bartlett: eksperiment z zgodbami, ki nakažejo težnjo posameznikov k smislu, vpliv njihovih pričakovanj, izkušenj… vpliv notranjih procesov in mentalnih shem.
4
Q
Kognitivističen pogled
A
- Kognitivizem je psihološka smer, ki poudarja pomen človekovih notranjih mentalnih, predvsem spoznavnih procesov pri učenju (npr. vpliv predznanja, ciljev, pričakovanj) ter doseganje globljega razumevanja.
- David Ausbel: proučevanje mehanizmov smiselnega besednega učenja. Poudarja vpliv obstoječega predznanja na to kako se bo posameznik učil in kako bo nove vsebine organiziral okoli glavnih sidrnih idej, kako jih bo uspešno priklical.
5
Q
Konstruktivizem
A
- Odmikajo se od ustaljenega pojmovanja, da znanje lahko v gotovi obliki prenašamo na učenca. Izhajajo iz predpostavke, da vsak posameznik znanje sam konstruira v procesu osmišljanja svojih izkušenj.
- Dewey - utre pot.
- Piaget - konstruiranje pojmov pri otrocih. Do pojmovnih sprememb pride ob neskladnih izkušnjah ob t.i kognitivnem konfliktu. Ko ga razrešujemo oblikujemo vedno ustreznejše mentalne reprezentacije.
- Vigotski - socialni konstruktivizem.Učenje ni individualen proces ampak se odvija v dialogu z drugimi, kar daje možnost preverjanja lastnih predpostavk, soočanja z drugimi in preverjanja smisla.
6
Q
Dileme, ki se pojavljajo pri uveljavljanju konstruktivističnih načel v učno prakso?
A
- Razumevanje konstruktivističnih načel je preveč enostransko in površno.
- Iz konstruktivističnih načel ne moremo izpeljati metod, temveč le osnovo za razmislek. To je za učitelja zahtevno.
- Problem šolske kulture in njenih prepričanj o tem kako zgleda dober učitelj, dober pouk…
- Na ravni šolske politike - kopičenje predmetno izoliranih vsebin, premalo časa in večja vloga zunanjih preverjanj.
7
Q
Humanistični pogled
A
- Učenje ni le spoznaven proces ampak je pri učenju udeležen človek s celotno svojo osebnostjo.
- Poudarijo vlogo čustev, ciljev, želja, radovednosti, samouresničevanju, osebnem smislu.
- Rogers:
- Osebno pomembno ali signifikantno učenje, ki terja ob reševanju za učenca smiselnih, življenskih problemov, aktivnost vseh njegovih spoznavnih, čustvenih in telesnih funkcij.
- 2 vrsti učenja: učenje na pamet in signifikantno, smiselno, izkustveno učenje, ki ima za učenca smisel. Zahteva učitelja, ki je občutljiv za interese, želje učencev.
- Parker Plamer:
- Najpomembnejši dejavnik učenja je učiteljeva osebnost.