Socialnopsihološki dejavniki učenja Flashcards
Kaj je komunikacija in kaj interakcija?
- Komunikacija - obsega hoteno in nehoteno, zavestno ali nezavedno, načrtovano ali nenačrtovano pošiljanje, sprejemanje in delovanje sporočil v medsebojnih, neposrednih odnosih ljudi.Gre za izmenjavo misli in čustev na osnovi skupnega sistema simboličnih znakov.
- Interakcija - je obojesmerno vplivanje: socialna interakcija vsebuje medsebojno delovanje ljudi, ki zavzemajo določena stališča drug do drugega in si vzajemno določajo način ravnanja.
Katera 2 postulata o komunikaciji veljata v razredu?
- Nemogoče je ne komunicirati.
- Vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidika
4 vidiki komunikacije
Vsaka komunikacija vsebuje 4 vidike, pri poslušanju bi morali imeti 4 ušesa:
- KDO SI? Kakšen si?
- KAJ mi sporočaš?
- Kakšen je najin ODNOS?
- Kaj želiš od mene? Kakšen VPLIV imaš name?
Učitelji so pozorni le na vsebinski vidik. Pomembna reflektirajoča komunikacija - zavedanje o vidikih.
Kakšna skupina je razred in kakšen pomen imajo odnosi v njej?
- Je formalna skupina - oblikujejo se neformalna prijateljstva, ki zadovoljujejo čustvene potrebe po sprejetosti, priznavanju in uveljavlju.
- Je prostor socialnega učenja.
- Lahko se v njej izoblikuje negativen ali podcenjevalen odnos do učenja.
- Pomembni je neformalni vodja skupine.
- Učitelj naj bi poznal mikrosocialno strukturo razreda - sociometrične tehnike.
- Je dokaj zapleten komunikacijsko interakcijski sistem. Interakcija je dinamična, vsebuje besedna in nebesedna sporočila, je merljiva, vzajemna, nanjo vpliva fizikalno in socialno okolje.
Kašen je pomen prvega vtisa?
- Pokazati more interes zanje.
- Predstavi “pravila igre”.
- Vzpostaviti mora dober odnos, ki je pogoj za kakovostno vsebinsko in učno komunikacijo.
- Ne sme spustiti vajeti.
Kaj ugotovi Jackson v svoji knjigi Življenje v razredu?
- V razredu moramo biti, pa če nam je všeč ali ne.
- Razred je natrpan prostor, ki zahteva resno delo.
- Veliko je prekinitev.
- Vprašanja postavlja tisti, ki ima odgovor.
- Veliko je čakanja in frustracij.
- Kar naprej je vrednotena in ocenjavana dejavnost posameznikov.
Kaj so osebnostne lastnosti dobrega učitelj (Kortahagen, Rogers)? Kaj menijo učenci?
KORTHAGEN:
- Mišljenje: je jasno, radovedno, prodorno, objektivno.
- Občutenje: odprtost, ranljivost, zavzetost, skrb, ljubezen, sočutje.
- Težnje: iniciativnost, odločnost, trdnost, usmerjenost k cilju.
ROGERS: Izhaja iz predpostavke, da je glavna naloga učitelja olajševati pomembno učenje. Lastnosti, ki to omogočajo so:
- učiteljeva kongruentnost - skladnost: pristnost, naj ne bo neskladja med doživljanjem in izražanjem.
- brezpogojna naklonjenost in zaupanje učencem, kar ustvarja ozračje gotovosti.
- empatično razumevanje in sprejemanje.
Učencem niso pomembne osebnostne lastnosti same po sebi, ampak to kako jih doživljajo in povezujejo s svojim pojmovanjem svoj vloge in vloge učitelja.
Opiši avtoritaren stil vodenja in demokratičen stil vodenja.Kako naj se učitelj odloča za stil vodenja?
AVTORITAREN
- Učitelj ima vse niti v svojih rokah, o vsem odloča sam - celotna odgovornost za rezultate je na njegovi strani.
- Avtokratski - pritisk in sankcije
- Avtoritarni - vse odloča, pojasni in prisluhne.
- Vzorec komunikacije poteka od učitelja k učencu.
- Značilna je frontalna učna oblika.
- Uspešen je, ko gre za konvergentne cilje.
DEMOKRATIČEN
- Učencem predstavi glavne cilje, učence spodbuja k dajanju idej, odprt je za dogovarjanje.
- Gre za prehod k deljeni odgovornosti in do polne odgovornosti učencev.
- Učitelj ima avtoriteto, ki temelji na znanju.
- Posvečena je pozornost ustvarjanju dobrih odnosov.
Stil vodenj je odvisen od situacije.
Opiši Flandersov sistem analize razredne interakcije. Kaj je razlika med bolj direktivnimi in bolj indirektivnimi učitelji?
- Izhaja iz osnove iniciativa - reagiranje.
- Opazovalec naj bi ugotovil delež naslednjih sestavin interakcija:
- UČITELJEVO REAGIRANJE (sprejema učenčeva čustva, hvali ali spodbuja, sprejema ali uproabi učenčevo idejo)
- UČITELJEVA INICIATIVA (zastavlja vprašanja, razlaga, daje navodila, kritizira, se sklicuje na avtoriteto)
- REAGIRANJE UČENCEV (odgovarjajo)
- INICIATIVA UČENCEV (samostojne izjave, ideje)
- MOLK, ZMEDA, SAMOSTOJNO DELO.
- Direktivni imajo večino časa iniciativo v rokah, zastavljajo ožja vprašanja, več kritizirajo.
- Indirektivni več hvalijo, upoštevajo učenčeva čustva in ideje.
DVODIMENZIONALNI MODEL UČITELJEVEGA KOMUNIKACIJAKEGA STILA
Predstavlja celovitejšo podobo o stilu učiteljeve komunikacije, ki vključuje tudi perspektivo učencev in čustveno dimenzijo. Primerjali so kako idealnega učitelja vidijo učenci/učitelji, kako vidijo svoj stil učitelji in kako na njih vpliva pogled učencev, kako uspešni so z različnimi stili komunikacije pri doseganju ciljev.
Gre za kombinacijo dveh dimenzij:
- gospodovalnost - podredljivost
- sodelovanje - nasprotovanje.
MODEL SITUACIJSKEGA VODENJA
- 2 dimenziji: direktivnost (usmerjenost v nalogo), podpornost (usmerjenost v odnos z učenci).
- Inštruktorki stil: močno direktiven in podpira učence.
- Delegatski: če jih ne podpira.
UČITELJEVE KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI (kot posredovalec informacij, kot spraševalec, kot poslušalec in svetovalec, kot vzdrževalec discipline, kot reševalec konfliktov)
KOT POSREDOVALEC:
- Pomembna je jasnost/razumljivost, čustvena zavzetost, miselno aktiviranje udeležencev, usklajenost besedne in nebesedne komunikacije.
- Nebesedni znaki so primerni in v veliki meri določajo, kakšen odnos bo nastal med učiteljem in učenci. Pomemben je glasocni kod, gibalni kod, prostorski kod, zunajost.
KOT SPRAŠEVALEC:
- Obvladovati mora strategijo zastavljanja vprašanj: zastavi vprašanje celemu razredu, počaka, pozove učenca in počaka na odg. Čakalni čas je izrednega pomena. Vprašanja učencev so redkost.
KOT POSLUŠALEC IN SVETOVALEC
- Obvladovati mora aktivno polsušanje: Učitelj se vživi v učenca in mu s svojim odzivom pokaže, da razume njegovo sporočilo ne le površinsko, ampak tudi z vidika učenčeve perspektive (empatično poslušanje). - ponovitve izjave, parafraziranje, zrcaljenje.
KOT REŠEVALEC KONFLIKTOV:
- Ločimo konflikte povezane z vsebino oz. učno snovjo,konflikte povezane z metodami, kako priti do ciljev, medosebne konflikte.
- Potencial za razvoj kritičnega mišljenja.
- Pomembno je, da učitelj odpre komunikacijski prostor in spodbudi učence k izražanju in utemeljevanju.
- Uporabljati moramo jezik sprejemanja. Konflikti se rešujejo s sodelovanjem.
Kako učiteljeva pojmovanja in pričakovanja vplivajo na komunikacijo?
- Učiteljeva pojmovanja vplivajo na to, kako poučuje, kako izbira metoda in oblike, kako se odloča.
- Pomemben je učiteljev občutek samoučinkovitosti - prepričanje, da lahko doseže pomembne cilje tudi takrat, ko se sooča z ovirami.
- Učiteljevo pričakovanje vpliva na učence na različne načine, tudi na njegovo komunikacijo z učenci: boljše in tisti od katerih pričakuje več bolj spodbuja, hvali, dlje čaka na odgovor, pomaga pri oblikovanju odgovora. Pri slabih pa hitreje pokliče koga drugega, opušča povratno informacijo. –> vplivi se kopičijo, nizka samopodoba
- Samouresničujoča prerokba.
Zakaj so odnosi med učiteljem in učencem pomembni?
- Vplivajo na učenčevo počutje, interese, vztrajnost in preko tega na učne rezultate. Močna je povezanost med učiteljevim odnosom in učenčevimi učnimi dosežki, odnosom do šole in vključenostjo v procese.
Zakaj so pomembni odnosi med učenci?
- Dobri medsebojni odnosi povečujejo notranjo motivacijo in učne dosežke, učenci si tudi več pomagajo pri učnih težavah.
- Soc. konstruktivizem - skupina je katalizator, ki posamezniku omogoča konstrukcijo znanja. .
