Motivacija in učenje Flashcards
Kaj je motivacija? Rezultat česa je motivacija? Kdaj govorimo o pomanjkanju učne motivacije?
- Učna motivacija je pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji: obsega vse, kar daje od zunaj ali od znotraj pobude za učenje, ga usmerja in mu določa intenzivnost, trajanje, kakovost.
- Kognitivistična opredelitev: Gre za stanje spoznavnega in čustvenega vzburjenja, ki vodi do zavestne odločitve za ravnanje in sprozi obdobje vztrajnega intelektualnega ali fizičnega napora, da bi dosegli zastavljene cilje.
- Rezultat sovplivanja in interakcije osebnostnih lastnosti in značilnosti učne situacije.
- O pomanjkanju govorimo, če se učenci lotevajo aktivnosti le neradi, obotavljaje in pod prisilo.
Opiši, kako motivacijo pojmuje behavioristična teorija podkrepitve.
- Za ponavljanje nekega vedenja so pomembne podkrepitve.
- Učenec pogosteje izvaja aktivnosti, za katere je pozitivno podkrepljen. Taka povratna informacija ima motivacijsko funkcijo .
Opiši, kako motivacijo pojmujejo in razlagajo humanistično usmerjeni psihologi.
- Človekovo dejavnost sprožajo njemu lastne notranje silnice, pomembna je zlasti težnja po razvoju lastnih zmožnosti.
- Maslow in hiearahija potreb: Zadovoljitev nižjih, je predpogoj za zadovoljitev višjih. Po njegovem mnenju ima vsaka zdrava osebnost potrebo po uresničevanju svojih zmožnosti.
- Rogers: poudarja pomen svobode in avtonomije za razvoj motivacije, ki vodi do pravega, za posameznika pomembnega učenja.
- Poudarjajo pomembnost povezovanja učenja z osebnimi izkušnjami, z naravno radovednostjo, igrivostjo, pozitivnimi čustvi, težnjo k smislu, samospoštovanju.
Opiši kognitivistično perspektivo na motivacijo.
- Pomembni so posameznikovi cilji, pričakovanja, razlage in predvidevanja.
- Pozornost se usmeri na učenčeva motivacijska prepričanja (kako deluje njegov motivacijski sistem), česa je zmožen, kaj je po njegovem vzrok za uspeh/neuspeh. Prepričanja vplivajo na to koliko truda je nekdo pripravljen vložiti v neko aktivnost.
Opiši kontrolno teorijo ali teorijo izbire ter teorijo samodoločenosti.
KONTROLNA TEORIJA
- izhaja iz klinično terapevtskih izkušenj. William Glasser.
- Moramo se naučiti prevzeti kontrolo nad svojim življenjem in to naučiti tudi otroke oz. učence. S tem razrešimo otroke problema prisile k učenju. Otroke moramo naučiti zavestno izbrati dejavnosti, ki jim omogočijo zadovoljevanje osnovnih potreb (po preživetju, moči, zabavi, pripadnosti, svobodi).
TEORIJA SAMODOLOČENOSTI:
- Poudarja zadovoljevanje temeljnih potreb, od katerih so najpomembnejše: po kompetentnosti, po povezanosti in po avtonomiji.
Kako pojmujejo motivacijo v psihoanalizi?
Motivacija izvira iz naših nezavednih potreb in nagonskih silnic. Ego ima nanjo le omejen vpliv. Glavni vir motivacije po mnenju Freuda libido.
Kaj poudarja konstruktivistični pogled?
.Da je vsak človek motiviran nekoliko drugače, vsak si drugače razlaga vplive. Socialni konstruktivizem pa poudarja vpliv skupine, kulture, pomembnih drugih.
Zunanja motivacija
- Ko se učimo zaradi zunanjih posledic, ki niso nujen del same dejavnosti. Cilj ni v dejavnosti, amoak zunaj nje v posledici. Učenje je sredstvo za doseganje pozitivnih in izogibanje negativnih eposledic.
- Ni trajna. Povezana je s pritiski in napetostjo.
- En pol na kontinuumu, ki ga določajo naslednji vidiki:
- Čim lažje delo, dobre ocene, odvisnost od učitelja, sledenje učiteljevi presoji, zunanji kriterij uspešnosti.
Notranja motivacija
- Cilj je v dejavnosti. Vir podkrepitve je v nas. Proces je pomembnejši od rezultata in je vir zadovoljstva.
- Trajnost, kakovostna dejavnost, boljši rezultati.
- Nasprotni pol na kontinuumu:
- Izzviv
- Radovednost, interes
- Samostojno obvladovanje nečesa
- Notranji kriterij uspešnosti
Kaj moremo razlikovati pri proučevanju in spodbujanju motivacije?
- Razloge, zakaj se določene dejavnosti lotevamo
- Odločitev za to, da bomo v dejavnost vložili čas in napor
- Vztrajanje, da dejavnost izpeljemo do konca..
Vmesne stopnje med zunanjo in notranjo motivacijo.
Viri notranje motivacije
RADOVEDNOST IN INTERES:
Radovednost je težnja po spoznavanju novega, neznanega. Zbudi se ob novih, nenavadnih dogodkih, ob neskladjih s pričakovanji, ob presenečenjih.
Interes - najčistejša oblika notranje motivacije. Razlikujemo osebne(trajne pozitivne usmerjenosti do nekih področij) in situacijske(ko učitelj ustvari situacijo, ki zbudi interes). V šoli je pomembno povezovanje z že obstoječimi interesi.
VREDNOTE:
Na to kako se učenec loti naloge vpliva to, kako nalogo vrdnoti in koliko mu pomeni ter kako okolje vrednoti iozbrazbo itd. Naloga je pomembna, ker dokaže svoje zmožnosti, poznejše koristi, sodi visoko v vrednostni sistem, gleda na nalogo kot na ceno ki jo more plačati ali pri tem uživa.
CILJI IN ASPIRACIJE:
Jasni učni cilji so vir motivacije, le so za nas privlačni ali jih tako predstvi učitelj. Razlikovati moremo med cilji usmerjenimi v dosežke in v obvladovanje, ki vodijo do kakovostnega in trajnega učenja.
Cilje navežemo na učenčeve potrebe, inerese, izkušnje.
Pri postavljanju ciljev so razlike med učenci v ravni aspiracije . “Jst hočm 6 pls”.
Stanje zanosa
- Zanimiva dejavnost potegne človeka vase, da izgubi občutek za čas, utrujenost… Telo in dusevnost sta v celoti vpletena v dejavnost, koncentracija je globoka, oseba ve kaj želi narediti in kako dobro napreduje, ne skrbi je neuspeh.
Napotki za razvijanje notranje motivacije
- Opiranje na interese in izkušnje.
- Učencem ponujamo različna področja, naloge, dejavnosti - poveča obsega njihovega nadzora nad učenjem.
- Divergentna vprašanja in naloge.
- Elementi novosti, raznolikosti in presenečenja.
- Sprotna in konkretna povratna informacija.
- Možnost za izdelovanje izdelkov in razstavo.
- Elementi domišljivje, igrivosti, sodelovanje, komunikacije.
- Učitelj kaže osebni interes za snov in učenje
- Izraža pozitivna pričakovanja
- Zmanjšuje nepotreben strah in napetost
- Močne učne izkušnje (projekti, šola v naravi)
Kaj je storilnostna motivacija?
Je pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju zahtevnih dejavnosti, pri katerih se meri učinek, uspeh ni vnaprej zagotovljen, element tveganja.
Model PPZZ
- Predstavlja mordel kakovostnega motiviranja učencev, ki povezuje sestavine:
- ki vstopajo v učno situacijo,
- ki se dogajajo med učenjem,
- ki so posledica učenja (reagiranje na rezultate).
- Izdelava motivacijskega načrta, kjer se ne sprašujemo “kako motivirati učence” ampak kako povečati kakovost motivacije, saj niso vsi enako motivirani.
- Kriteriji kakovosti motiacije:
- vztrajanje pri aktivnosti
- odpornost proti neuspehom in oviram
- kakovost učnih strategij
- kakovost učnih rezultatov
- pozitiven odnos do sebe
- Kriteriji kakovosti motiacije:
