Nižje in višje oblike učenja: psihomotorično učenje in učenje z opazovanjem Flashcards
Katere oblike učenja se pojavljajo v otrokovem razvoju?
- Učenje na osnovi lastnih izkušenj (podkrepitve).
- Učenje z opazovanjem ali posenemanjem: otrok prevzam/posnema mimiko, oblike vedenja, ravnanje v socialnih situacijah.
- Spoznavno učenje, ki je tesno prepleteno z besednim oz. simboličnim učenjem.
- Metakognitivno učenje: učenje o učenju, razmišljanje o svojem procesu učenja in njegovem uravnavanju.
Gagnejeva hierarhična klasifikacija oblik učenja.
- Učenje psihomotoričnih spretnosti.
- Učenje besednih informacij
- Učenje intelektualnih spretnosti
- razlikovanja
- konkretnih pojmov
- abstraktnih pojmov
- pravil, principov, zakonitosti.
- učenje pravil višjega reda ali učenje kot reševanje problemov.
- Učenje spoznavnih/kognitivnih strategij
- Učenje stališč
Zagotoviti moramo različne pogoje, da pride do učenja.
Kaj je psihomotorično učenje?
Gre za kompleksno zaporedje dejavnosti - gibov, ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način, naučimo se jih z vajo in podkrepitvijo. Gre za gladko, natančno in pravilno izvajanje dejavnosti, ki vključuje uporabo mišic.
Vse imajo izraženo spoznavno sestavino.
Kaj so faze v pridobivanju spretnosti?
- Spoznavna faza: razlaga ali demonstracija pravilnega izvajanja.
- Faza učenja: utrjevanje spretnosti z vajo in s ponavljanjem.
- Faza avtomatizacije: utirijo se noce živčne poti, kontrola se prenese na ekstrapiramidlani živčni sistem.
Kaj so pogoji pridobivanja spretnosti?
Pogoji so:
- STIČNOST: povezovanje, izvajanje in vadenje tistih delov spretnosti, ki sodijo skupaj.
- VAJA: nujen sestavni del učenja. Vaja naj poteka pod nadzorom, da se ne utrjuje in avtomatizira napačno izvajanje. Pomembni so odmori.
- PODKREPITEV: V obliki povratne informacije o pravilnosti izvajanja. Ni mogoče v velikih skupinah.
Kaj pomeni zavoj v desno?
Kritizira se analitični pristop k učenju spretnosti, ki aktivira predvsem levo možgansko poloblo. Zato se spodbuja zavoj v desno, ta pomeni:
- spretnost se ne poučuje po delih,zaporedno in po ustaljenem vrstnem redu. Prednost ima samostojno odkrivanje.
- Napake so normalen sestavni del učenja.
- Pomembno je sproščeno vzdušje, humor, motivacija, dobri odnosi, odnos do spretnosti.
- Posameznik se loti učenja celostno, že na začetku vizualizira, da spretnost obvlada.
- Razvija se intiutivno in ne le analitično odzivanje na situacije.
- Spodbuja se ustvarjalnost.
- Posameznik se uči tudi avtonomno ob opazovanju video posnetkov svojega izvajanja.
Kaj se uveljavlja pri učenju kompleksnejših spretnosti?
Učenje v poenostavljeni situaciji oz. simulirani situaciji.
Kako osvojimo besedne in druge komunikacijske spretnosti?
- Niso čiste psihomotorične, saj je jezikovna in spoznavna sestavina zelo poudarjena.
- Sposobnost jasne, razumljive razlage, vodenje dialoga, diskusije…
- Komunikacijske spretnosti najlažje pridobimo z nadzorovano vajo.
- V obliki mikropouka.
- Gre za izkustveno učenje, v katerem se izkušnja prepleta z analizo.
Kaj je učenje z opazovanjem ali s posnemanjem?
- Učenje z opazovanjem, kako se v določeni situaciji obnašajo drugi. Za svoj model si izbere očeta, vrstnika itd.
- Pri tej obliki socialnega učenja usvojimo dokaj zapletene oblike vedenja le na osnovi opazovanja izbranega modela. Ni povsem zavesten in nameren način učenja, je učinkovit in ima dolgotrajne posledice. Z metodo demonstracije je nameren.
- Albert Bandura.
- Na posameznika vpliva tako, da se nauči novih oblik vedenja, okrepi se že obstoječi način ravnanja in odstranijo se ali vzpostavijo zavore vedenja. - pomembno z aučenje prosocialnih oblik vedenja.
- Posledica je predvidevanje, kaj nam utegne prinesti določeno vedenje, katero vedenje je v neki situaciji normalno…
- Razvijemo notranje standarde.
Od česa je odvisen učinek učenja z opazovanjem ali posnemanjem (Bandura)?
- Od značilnosti modela npr. njegova avtoriteta, privlačnost, ugled. Vplivajo tudi posledice, ki jih model doživi - nadomestne ali posredne podkrepitve.
- Osebnostne lastnosti opazovalca: več posnemajo nesamozavestni.
- Značilnosti situacije: stresna, čustveno obremenilna.
4 faze namernega učenja z opazovanjem.
- Faza pozornosti: usmerjanje učenčeve pozornosti na pomembne vidike izvajnaj in spodbujanje njegove pozornosti.
- Faza zapomnitve: vizualni in epizodični spomin.
- Faza reprodukcije: aktivno izvajanje naulenega
- Faza motivacije: poznejša uporaba