Čustveno-osebnostni dejavniki učenja Flashcards
Jdjdhdjd
Hshd
Kakšen pomen imajo čustva za učenje ter poučevanje? Kaj ugotavljajo nevrofiziološke raziskave? Kakšno je mnenje humanistično usmerjenih psihologov?
- David Goleman: 2 vrsti inteligence - racionalna in čustvena. Čustveno pismeni ljudje imajo prednosti na različnih področjih življenja.
- Nevrofiziološke raziskave dokazujejo, da nove informacije najprej obdela limbični sistem, ki je odgovoren za čustvene odzive, šele nato gredo v frontalno-čelni reženj, kjer so centri za spoznavno obdelavo.
- Pomembno je za šolo, saj morajo učitelji obvladati strategija preprečevanja/uravnavanja izražanja negativnih čustev, saj to lahko ogrozi odnos z učencev. To pa pomembno vpliva na uspešnost učencev.
- Humanistično usmerjeni psihologi poudarjajo otrokovo srečo, zadovoljstvo, samozavest in duševno zdravje ne samo zaradi izobraževalnega učinka ampak ker so to pomembne vrednote/cilji šole.
Kaj je pojem o sebi?
Je skupek idej, ki jih imamo o sebi, o svoji duševnosti, sposobnostih, zunanjosti. Je racionalnejši, zavestnejši del mnenja o samem sebi. Izoblikuje se postopoma in vpliva na ravnanje, odločanje, prizadevnost, vztrajnost in druge značilnosti ravnanja v storilnostnih situacijah.
Kaj je sampodoba?
Je splet pojmov, predstav, sodb, prepričanj o sebi, kot jih vidi oz. zaznava jaz.
Kaj je samovrednotenje in kaj je rezultat samovrednotenja?
Je stalen proces, v katerem se na osnovi mnenj pomembnih drugih (starši, učitelji, vrstniki) vrednotim in primerjam z drugimi.
Gre za odnos in ugotavljanje stopnje skladnosti med tem kako vidim sebe, kakšen bi želel biti in kako me vidijo pomembni drugi.
Rezultat samovrednotenja je skupek bolj ali manj pozitivnih stališč do samega sebe. Nizko samovrednotenje na enem področju se ne prenese na celotno osebnost.
Kako se s starostjo razčleni pojem o sebi po Shavelsonu?
Splošni pojem o sebi se s starostjo po Shavelsonu členjuje v:
- ŠOLSKI pojem so sebi, ki se deli na pojem o sebi pri določenih predmetih.
- NEŠOLSKI: socialni pojem o sebi, čustveni pojem o sebi, telesni pojem o sebi.
Kako se razvija pojem lastne zmožnosti/kognitivne kompetence/učne samoučinkovitosti in kakšna je njegova vloga?
Nanaša se na zaupanje v lastno zmožnost: ali bom kos neki nalogi, ali bom dosegel nek cilj.
Razvija se postopno skozi vzgojo, odnose v družini in šolske izkušnje. Ima močno napovedno vrednost za učne uspešnost, saj pomaga posamezniku postavljati visoke cilje.
Kakšen vpliv ima šola in ocene na samovrednotenje posameznika?
Zelo pomembna naloga šole je pomagati učencu, da oblikuje realistično mnenje o sebi in svojih sposobnostih ter da pridobi osnovno samozavest za spopsirjemanje z učnimi nalogami. Na to vpliva šola s svojo organizacijo in s skrivnim kurikulumom ter učitelj s svojimi pripombami.
Mnenje o lastnih sposobnostih postane od 4. razreda dalje tesno vezano na učni uspeh/ocene.
Kakšen je pomen napetosti za učenje? Kako sta povezana napetost in učinkovitost? V čem prihaja do razlik med posamezniki?
Določena stopnja napetosti je potrebna za vsako uspešno umsko dejavnost. Odnos med učinkovitostjo in napetostjo lahko ponazorimo v obliku narobe obrnjene črke U. Na to, kje je vrh krivulje, vplivajo lastnosti posameznika in situacije. Učitelj mora imeti sposobnost, da vzbudi in vzdržuje primerno stopnjo napetosti.
Kaj je strah? Katere so njegove sestavine? Kako delimo strah v šoli?
Strah predstavlja normalno čustveno reakcijo na realno zaznano nevarnost oz. ogroženost. V taki situaciji mobiliziramo energijo za varovanje organizma. Zmeren strah poveča učinkovitos, premočan pa nas ohromi.
Sestavine strahu so: fiziološke (hitrejši utrih, porenje, bledica), spoznavne (občutek ogroženosti), vedenjske (priprava na beg ali spopad).
Delimo: SOCIALNI STRAH in STORILNOSTNI STRAH
Kaj je plašnost?
Je osebnostna poteza, ki se kaže v stiku z drugimi.
Kaj je anksioznost? Kako delimo anksioznost v šoli? Katere so njene sestavine?
Trajen občutek tesnobe, zakrbljenosti, nelagodja, napetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredne grožnje. Anksiozna reakcija je nesorazmerna težavnosti ogrožujoče situacije. Poznamo različne stopnje, razlikujemo normalno in nevrotično.
Sestavine: fiziološke (tresenje, potenje rok, razbijanje srca), kognitivne (vsiljene misli), čustvene (zaskrbljenost, potrtost, strah), vedenjske (izogibanje, ohromljenost).
Kaj je fobija? Kako se kaže šolska fobija?
Je bolezensko poudarjen, podzavestno zasidran in na videz nerazložljiv strah pred točno določenimi pojavi.
Kakšen je odnos med anksioznostjo in učno uspešnostjo? Kako ravnati z anksioznimi učenci?
- Je večsmeren in sestavljen. Anksiozne osebe se težko znajdejo v novih in kompleksnih nalogah, vztrajajo pri določenih načinih reševanja problemov, radi imajo jasno strukturirane naloge. Večja anksioznost pomeni boljšo uspešnost na višjih stopnjah.
- Primerna priprava, pomirjujoča in v nalogo usmerjena učiteljeva navodila, sproščeno vzdušje v razredu, močno anksiozni potrebujejo individualno obravnavo.
Kdaj govorimo o stresu in zakaj šola in pouk za učence predstavljata stresno situacijo?
Ko je človek izpostavljen telesnim ali psihičnim obremenitvam, ki jim je težko kos.
- Šolska obveznost se podaljšuje, tudi za tiste, ki niso sposobni ali željni šolanja.
- Pomen obiskovanja šole in šolske uspešnosti za uspešnost v življenju narašča. To pomeni večji pritisk.
- Veča se obseg, abstraktnost in težavnost snovi.
- Vir stresa so tudi preveliki razred in šole.
- Zunanje preverjanje znanja-
- Velika količina domačega učenja.
