Transfer učenja Flashcards
Kaj je transfer učenja?
Je prenos učnega učinka s prejšnjega na nadaljnje učenje, z enega predmetnega področja na drugo pa tudi iz znanih okoliščin npr. šolskih v nove življenske ali poklicne. Velik del celotnega izobraževanja slovni na transferju, saj tega pričakujemo na prehodu iz nižje na višjo stopnjo šolanja. Pričakujemo tudi, da si učenci na osnovi pridobljenega znanja razlagajo naravne in družbene pojave, se znajo pisno in ustno izražati ter se pametno odločajo v problemskih situacijah. Še posebej je to pomembno v času hitrih sprememb. Izkušnje pa kažejo, da pri učenju pogosto ne pride do pričakovanega transferja, saj je pogosto prvotno učenje preveč vezano na konkretno situacijo.
Kakšne vrste transfera poznamo?
POZITIVNI (gre za pozitivne učinke prejšnjega na nadalnje učenje)
NEGATIVNI (prejšnje izkušnje in znanje negativno vplivajo na nadaljnje učenje)
VERTIKALNI ali SPECIFIČNI (učinki se prenašajo znotraj istega področja znanja ali predmeta s prejšnjega na nadaljnje učenje; gre za področja z razmeroma strogo hierarhično zgradbo, kjer je določeno predznanje nujno za nadaljnje učenje.)
HORIZONTALNI ALI SPLOŠNI (učinki se prenašajo širše, med predmeti, med teorijo in prakso, med šolskim učenjem in življenjem.)
Motorični - učenje ene gibalne spretnosti ali športne panoge vpliva na druge. Transfer specifičnega znanja Transfer splošnih principov, metod Transfer stališč Čustveni transfer
Opiši teorijo formalnih disciplin.
Izhaja iz predpostavke, da je duševnost sestavljena iz psihičnih funkcij kot pomnenje, mišljenje itd. Te funkcije lahko razvijamo. Za transfer ni toliko pomemben njihov vsebinski prispevek, ampak formalni prispevek: urjenje spomina, sklepanje, sistematičnost. Teorija je dokaj optimistična glede možnosti transfera.
Opiši teorijo identičnih elementov.
Njen utemeljitelj je Edward Thorndike. Pravi, da je transfer možen samo med predmeti oz. področji, ki imajo nekaj skupnih, enakih ali podobnih elementov. Učinek predhodnega učenja je po teji teoriji omejen in specifičen (pesimističen pogled na transfer).
Ne nanaša se le na vsebinsko podobne elementa, ampak se poudarja tudi prenos identičnih procesov.
Opiši teorijo posploševanja-generalizacije.
Transferno vrednost imajo predvsem znanja na splošnejši ravni, torej z razumevanjem naučena pravila in posplošitve, ki pomagajo pri reševanju mnogih strukturno podobnih problemov.
V kakšnih značilnostih se razlikujejo učenci, ki so sposobni transferja, od tistih, ki ga niso?
- da znajo vključevati metakognitivno znanje oz. spretnosti.
- da znajo uporabljati mentalne sheme oz. miselne modele danega področja.
- da obvladajo drugačne, uspešnejše strategije reševanja problemov.
Kaj je metakognicija? Kaj je njena vloga?
Je poznavanje lastnega načina spoznavanja oz. kognitivnega sistema in njegovo uravnavanje. Z metakognitivnimi spretnostmi spremljamo in uravnavamo lastno učenje in si z prejšnjimi izkušnjami pomagamo v podobnih situacijah.
Kaj so mentalni ali miselni modeli?
Miselni modeli vsebujejo z besedami, slikami, diagrami ali analogijami predstavljeno bistvo nekega področja ter glavnih odnosov med pojavi in sestavinami.
Kako razvijamo transfer pri pouku? Kateri so dejavniki, ki spodbujajo transfer?
Pri pouku moramo najti ravnotežeje med razvijanjem vsebinskega (prenos konkretnih podatkov, pojmov, zakonitosti) in proceduralnega transfera (spretnosti, postopki, orodja učenja in mišljenja).
Dejavniki: dobro začetno obvladovanje znanja, učenju more biti posvečeno dovolj časa, informacije o tem kje je to znanje uporabno in vaja na novih primerih, reševanje kompleksnih problemov, učenje z razumevanjem abstraktnih principov, metakognitivne sposobnosti.
Ali lahko učence naučimo mišljenja?
Mnogi menijo, da se miselne spretnosti razvijajo v okviru posameznik predmetov (pristop infuzije). Nisbet se zavzema za miselni kurikulum, ki namerno spodbuja razvijanje prenosljivih miselnih spretnosti. Razviti bi morali prenosljive spretnosti in spretnost prenašanja.
Opredeli ustvarjalno in kritično mišljenje.
Ustvarjalno mišljenje je tisto, ki ob določenem problemu išče različne poti, ideje in rešitve.
Kritično mišljenje primerja in vrednoti dane ideje z vidika logičnosti, uporabnosti, zanesljivosti, koristnosti pr tudi podmen, stališč in vrednot, ki stoje z njimi. Namen razvijanja kritičnega mišljenja: razumemo protislovja, gledamo z različnih vidikov, usposobimo se za učinkovitejše ravnanje, se vživljamo v stališča in argumente drugih.
Katere vrste mišljenja naj bi pouk razvijal po Sternbergu?
- Analitično
- Ustvarjalno
- Praktično
Kakšne so razlike med analitičnim in ekosistemskim mišljenjem?
- Analitično mišljenje poudarja posamezne elemente sistema, sistemsko pa poudarja povezave, izmenjave učinkov med elementi.
- Analitično napreduje korak za korakom in spreminja le eno spremenljivko, sistemsko pa se opira na celoto in spreminja več spremenljivk hkrati.
- Analitično se opira na natančnost detajlov, sistemsko pa na zapažanje celote.
- Analitično gradi natančne in podrobne vzorce, sistemsko pa manj natančne a uporabne.
Naštej napotke za razvijanje transfera.
- Bodite pozorni na transferne cilje predmeta in razlikujte med proceduralnim in vsebinskim transferjem.
- Jasno določite cilje.
- Upoštevajte predznanje.
- Poudarite posameznosti in prav tako splošnješa pravila in zakonitosti, ki imajo večjo transferno vrednost.
- Predstavite več različnih primerov.
- Učenci naj prvo uporabljajo pravilo na podobnih situacijah, da se avtomatizira. Pozneje na oddaljenih.
- Vključite primere iz življenja/poklica.
- Pomagajte premeščati medpredmetne pregrade.
- Razvijanje prenosljivih medpredmetnih spretnosti in spretnost njihovega prenašanja.
- Ponudite mentalne modele.
- Reševanje zapletenih resničnih problemov.
- Pred učenci modelirajte reševanje problema.
- Glasno razmišljanje med reševanjem.
- Razvijanje samozavesti.
