Učne strategije in učenje učenja Flashcards

1
Q

Kaj je učna strategija?

A

Je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve sitacije. Strategija lahlo delimo na mentalne (kako si snov zapomniti, strukturirati) in materialne (kako delati zapiske, izpiske).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je učna taktika?

A

Je bolj specifična in ožje usmerjena v cilj in predstavlja del širše strategije npr. učna strategija strjevanja obsežne snovi lahko vsebuje ne ravno uspešno taktiko naučiti se le debelo tiskanih besed.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je pojmovanje učenja ali mentalni model učenja?

A

Je sistem idej, ki jih ima posameznik o tem, kaj je namen in bistvo učenja. S tem so povezane tudi ideje o sebi kot učencu, o učnih nalogah in aktivnostih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je učni pristop?

A

Je značilna kombinacija učnih strategij in je delno odvisna od okoliščin, zahtevnosti snovi in vrste preverjanja. Primer: globinski ali površinski pristop.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je učni stil?

A

Je za posameznika značilen način lotevanja učnih nalog. Gre za skladno celoto učnih aktivnosti, ki jih običajno uporabljamo in s katerimi uravnavamo učni proces npr. celostni oz. holistični v nasprotju z serialističnim oz. atomističnim stilom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je samouravnavanje ali samoregulacija učenja?

A

Je zmožnost samostojno uravnavati proces lastnega učenja do končnega cilja, sprejemati pomembne odločitve v zvezi s tem in odgovornost zanje ter pri tem smotrno uporabljati večje število strategij. Gre za preplet spoznavnih in metakognitivnih procesov pa tudi motivacije in čustev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je metaučenje?

A

Je zavestno uravnavanje lastnega učnega procesa na osnovi razmišljanja o njem, kontroliranja in spremljanja. Gre za metakognitivne strategije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši razliko med primarnimi in sekundarnimi oz. podpornimi učnimi strategijami.

A

Primarne neposredno vplivajo na predelano informacij, na boljšo zapomnitev in razumevanje med učenjem npr. misleni vzorci, pisanje povzetkov, obvladovanje mnenotehničnih pripomočkov. Sekundarne pa krmarijo proces predelave informacij in vplivajo na pozornost in motivacijo npr. načrtovanje časa, ureditev pisalne mize in prostora, glasba v prstoru, udobnost. Podporne strategije so tesno povezane z motivacijo in strategijami obvadovanja čustev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši taksonomijo učnih strategij po Vermuntu.

A
  1. POJMOVANJE UČENJA ALI MENTALNI MODEL UČENJA: določa kako učenec interpretira učno situacijo, okoliščine in kako zbira učno strategijo. 2. STRATEGIJE PREDELAVE SNOVI: mentalne in materialne. 2.1 MENTALNE STRATEGIJE: obsegajo spoznavne procese, povezane s predelavo snovi, ki vodijo do zapomnitve in razumevanja ter uporabe (vzpostavljanje zvez/odnosov, strukturirane, analiziranje celote/upoštevanje različnih vidikov, konkretiziranje, memoriranje). 2.2 MATERIALNE STRATEGIJE: so zunaj vidne, podčrtevanje bistva, delati dobre zapiske, povzetke, miselne vzorce… 3. METAKOGNITIVNE STRATEGIJE: spsobnost metaučenja, kaže do katere mere znamo razmišljati o svojem učenju, ga spremljati, kontrolirati in krmariti. 4. OBVLADOVANJE ČUSTVENO MOTIVACIJSKIH STANJ: pred in med učenjem, vodi do optimalnih spoznavnih procesov in usmerja energijo v razmišljanje in učenje. Sem sodijo: samovrednotenje, koncentracija, priprisovanje svoje uspešnosti, visoko vrednotenje določenih ciljev, obvladovanje negativnih čustev, primerno reagiranje v stresnih in frustracijskih okoliščinah. 5. PRIMERNA RAZLAGA UČNIH OKOLIŠČIN IN ZAHTEV: vključuje zahteve in pričakovanja ter način ocenjevanja rezultatov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako delimo bralne učne spretnosti oz. strategije? Kaj je pri tem pomembno?

A
  • Predbralne: iskanje virov, iskanje podatkov v knjigah. - Barlne v ožjem smislu: samo branje z razumevanje, ugotavljanje bistva. - Po branju: poročanje o prebranem.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšne vrste/hitrosti branja poznamo?

A
  • Preletavanje: osnovna orientacija - Pregledovanje: splošen vtis/orientacija predstavljenih idej, prva stopnja učenja. - Temeljito branje: luščenje glavnih misli - Najtemeljitejše branje: glavne misli in podrobnosti skušamo povezati v celoto z že znanim ali drugimi avtorji - Kritično branje: tehtanje argumentov - Ustvarjalno branje: kako bi prebrano uporabili
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je metoda PV3P?

A

PREGLEDATI (celoto) VPRAŠATI (kaj bo sledilo, kaj že vem, kaj želim zvedeti?) PREBRATI (podrobno in z razumevanjem) PONOVITI (večkrat in na različne načine preverjati ustreznost zapomnitve) PONOVNO PREGLEDATI (celoto)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je Paukova metoda?

A

4 koraki: 1. preberem besedilo 2. na levo stran list zapišem pomembne podrobnosti 3. na desno stran ključne besede 4. ponavljam le na osnovi ključnih besed

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Katere specifične strategije povezane z branjem še poznamo?

A

Podčrtavanje, robne oznake in izpisovanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katere so 3 pomembne stvari pri izdelovanju izpiskov oz. povzetkov po Good in Brophyju?

A
  • izločiti nepomembne podrobnosti - poiskati nadreden pojem/besedo in z njo nadomestiti več podrednih. - poiskati bistven stavek (ali ga sestaviti) in z njim nadomestiti več podrejenih stavkov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšen naj bi bil učbenik za uspešno učenje?

A

Prilagojen učencu: njegovi razvojni stopnji, primeren jezik, razgrajena in sistemtizirane tema, spodbujanje branja z povzetki/vprašanji/preglednicami, posveti pozornost ponazorilom. Spodbujal naj bi matemagenske aktivnosti, ki rojevajo učenje. Vprašanja naj bodo na koncu, saj lahko na začetko okrnejo branje. Na sredini pa za kodiranje in zapomnitev. Navaja naj se n aučenje iz učb že zgodaj v 3. razred. Pomembno je kombiniranje različnih virov.

17
Q

Strategije učinkovitega poslušanja razlage

A
  • Pozornost na namige, ki strukturirajo snov. - Aktivno samospraševanje med predavanjem. - Odgovarjanje na vprašanja, ki jih dober predavatelj običajno vključuje med predavanje. - Selektivno in pregledno zapisovanje po razlagi.
18
Q

Glavna pravila pri miselnih vzorcih. Na čem temelji njihova učinkovitost?

A
  • Zapisujemo le ključne besede - ključne besede razvrščamo v središče in podsredišča, med seboj povezujemo s puščicami. - uporabljamo lahko tudi barve in razne simbole ter slike Temelji na zakonitostih možganskega delovanja, saj je njihova struktura podobna zvezdasti strukturi možganske celice. Primerni za tiste z vizualnim stilom.
19
Q

Do kakšnih razlik prihaja v pristopih pri učenju?

A

Prevladujoče učne strategije lahko razvrstimo po 2 dimenzijah: - Raven organizacijske snovi: razlika med serialističnim in holističnim pristopom. - Raven razumevanja: globinski in površinski pristop.

20
Q

Serialistični ali atomistični pristop

A

Prednost delom pred celoto –> študija po literaturi ali zapiskih se lotevajo postopno, po korakih. Podatke si poskušajo zapomniti kot niz zaporednih med seboj povezanih miselnih struktur. Te uvrščajo v miselni ovir. Težko kombinirajo več virov. Ustreza jim sistematično podajanje snovi. Naravoslovci, ne znajo izkuščiti pomembnega

21
Q

Holistični pristop

A

Celostno dojemanje učne naloge, dajanje prednost celoti. Išče povezave podrobnosti s celotno strukturo. Organizacijski okvir mu predstavlja logika snov ali lastna izkušnja. Ne študira po vrsti ampak bere diagonalno/preskakuje ali obravnava neko temo po več učb hkrati. Kombinira različne zapiske. Družboslovci, lahko so površni

22
Q

Globinski in površinski pristop

A

GLOBINSKI: študent je osredotočen na pomen besedila, ki ga študira; pozoren je na glavne ideje in njihovo povezanost. Primerja posamezne dele: splošne ugotovitve s posameznimi primeri, zaključke z dokazi, s svojimi izkušnjami in predznanjem. POVRŠINSKI: študent ima name, da si zapomni navedbe v strokovnem besedilu v taki obliki kot so zapisane. Posameznih dejstev, podatkov ne povezuje med sabo in ne z svojimi izkušnjami.

23
Q

Strateški pristop

A

Uspešen. Študent zna prožno kombinirati dejavnosti enega ali drugega, da bi dosegel čim boljši rezulta. Skuša predvideti izpitne zahteve.

24
Q

KAKŠNA JE POVEZAVA MED STRATEGIJAMI IN OSEBNO USMERJENOSTJO IN MOTIVACIJO?

A
25
Q

Kako neposredno razvijamo učne strategije v šoli?

A

Šolski psiholog, pedagog ali učitelj psihologije učencem predava o načinih učenja.

PREDNOSTI NEPOSREDNEGA:

  • Lažje ga je izvajati
  • Koristen za slabše učence

SLABOSTI:

  • Lahko pride do konflikta med ustaljenimi in novimi strategijami pa tudi med priporočenimi strategijami in pojmovanjem učenja.
  • Transfer v vsakdanje učenje posameznih predmetov ni lahek, zlasti če trening izvaja oseba, ki učencev ne poučuje in niti ne ocenjuje in če se tradicionalen način poučevanja ne spreminja.
26
Q

Kako posredno razvijamo učne strategije pri pouku? Slabosti in prednosti.

A

Kadar učitelj med poukom navaja učence npr. na branje z razumevanjem itd. V ospredju je obravnava učne snovi, dobre strategije so stranski produkt.

PREDNOST: učenci brez problemov uporabljajo naučene strategije pri danem predmetu - problema transfera ni. Učinek je običajno močnejši

SLABOSTI:

  • Otežuje transfer med predmeti
  • Zahteva usposobljenega učitelja
  • Če pouk ni usmerjen na višje spoznavne cilje do razvoja zahtevnejših strategij spoloh ne pride.
27
Q

Faze uvajanja učencev v strategije uspešnega učenja.

A
  1. SAMODIAGNOZA
  2. SEZNANITEV
  3. DEMONSTRACIJA
  4. VAJA
  5. AVTOMATIZACIJA
  6. SPODBUJANJE RAZMISLEKA

Vsaka sprememba naj bo varna, vezana na obstoječe znanje, spodbujanje razmisleka o ciljih, postopno prevzemanje odgovornosti.

28
Q

Opiši zaporedje 6 učnih korakov po Rose in Goll. Kaj ta upošteva?

A
  1. DUŠEVNA PRIPRAVA: cilj, vizija in sugestija. Sproščenost, samozavest in motiviranost.
  2. SPREJEMANJE IN PRILAGAJANJE INFORMACIJ: pregled, razdelitev, vprašanja, vključitev vseh čutov, kaj že vem. Informacijo si živo predstavljate, morate jo slišati in udejanjati.
  3. PROUČEVANJE IN POGLABLJANJE: s svojimi 7 inteligencami po Garderju.
  4. ZAPOMNITEV KLJUČNIH DEJSTEV: Ključna dejstva obudijo v spominu vse, kar ste se naučili.
  5. POKAŽITE SVOJE ZNANJE: Preverite, ali vsebino razumete. Naučeno vadite in uporabljajte.
  6. PRESODITE: kako ste se učili - metaučenje.

Sistem razvijanja uspešnih učnih strategij, predstavljen v modelu Rose in Goll, upošteva:

  • Čustveno motivacijsko plat
  • Individualne razlike
  • Razvoj metaučenja
29
Q

VRSTE ZNANJA

A
  • Deklarativno - kaj?
  • Proceduralno - kako?
  • Strateško - pod kakšnimi pogoji? Kdaj?
30
Q
A