Pomnenje in pozabljanje Flashcards
Kakšen je pomen preučevanja pomnenja?
Pri pouku oz. izobraževanju izhajamo iz predpostavke, da so rezultati učenja razmeroma trajni. Raziskave pa žal kažejo, da pogosto ni tako.
S katerimi metodami preučujemo pomnenje in pozabljanje?
- Metoda obnavljanja ali navadne reprodukcije: zapomnenjeno snov je potrebno dobesedno ali s svojimi besedami obnoviti.
- Metoda prepoznavanja ali rekognicije: izmed danih elementov je treba izbrati pravega (bolj enostavno, saj je odg že podan)
- Metoda prihranka ali ponovnega učenja: izbrano in že usvojeno gradivo se je potrebno ponovno naučiti. Primerjamo porabljen čas prvič in drugič.
- Metoda rekonstrukcije: ponovno je potrebno vzpostaviti pravilne odnose med danimi že naučenimi elementi.
- Metoda serijske reprodukcije: elemente serije je ponovno ponoviti v istem zaporedju.
Kateri 2 tradiciji se soočata pri vprašanjih, kako si stvari zapomnimo ter kako in zakaj pozabljamo?
EBBINGHAUS - Asociativistična teorija: Proces pomnenja razlaga kot proces ustvarjanja in utrjevanja asociacij med raznimi vtis na podlagi eksperimentov z zapomnevanjem nesmiselnih zlogov.
BARTLETT - Pojmuje pomnenje kot proces aktivnega izgrajevanja smisla: na zapomnitev vpliva obstoječe znanje in pričakovanja ter stališča. Za ugotavljanje uporablja zgodbe. Poudarja aktivno vlogo posameznika.
Opiši Ebbinghausovo krivuljo pozabljanja in teorijo interference
- Ugotovil je, da je pozabljanje najhitreje takoj po učenju, saj se v prvi uri pozabi več kot polovica naučenega.
- Tempo pozabljanja je odvisen od smiselnosti in vrste gradiva.
- Učinek reminiscence tj. začasno izboljšanje zapomnitve nekaj minut po učenju.
- Pri učenju daljše serije podatkov je ugotovljeno, da si bolj zapomnimo tiste na začetku in na konvu serije ter posebej izstopajoče podatke.
- Prvotno ugotovitve razloži z teorijo nerabe oz. teorijo razkroja: sčasoma spominske sledi z neuporabo izginejo. .- Pozneje od nje odstopi in razvije teorije interference, ki pravi, da je glavni vzrok pozabljanja medsebojno mešanje raznih spominskih vtisov.
Kako deluje interferenca?
Osebe, ki so po prvem učenju nekaj čase spale so si zapomnile več naučene snovi, kot tiste, ki so bile budne in so jih motili vtisi. Še slabše rezultate pa so dosegli tisti, ki so se vmes učili še nekaj podobnega.
Interferenca deluje v obeh smereh:
- Proaktivna inhibicija: že vzpostavljene asociacije moteče vplivajo na nastajanje novih.
- Reaktivna inhibicija: novo učenje negativno vpliva na zapomnitev že naučenega.
Najmočnejša je, če je treba na podobne dražljaje dari drugačen odgovor. Za zmanjšanje so pomembni aktivni odmori in spreminjanje aktivnosti.
Opiši Bartlettove eksperimente in njegove ugotovitve.
Uporabljal je zgodbe, ki so jih udeleženci morali obnoviti čez daljši čas, čez nekaj dni, tednov ali let.
Prihajalo ni samo do kvantitativnih ampak tudi do kvalitativnih sprememb. V obnovah so se pojavljali elementi, ki jih ni bilo v zgodbi. Nelogičnosti in vrzeli so udeleženci izpolnjevali na podlagi lastnih izkušenj, pričakovanj, stališč, težnje po smislu.
To poudarja pomembnost jasnih, stabilnih sidrnih idej za kakovostno zapomnitev. Če se učencu nekaj ne zdi logično, bo v gradivo vnesel svojo logiko.
Predstavi trifazni model strukture spomina. Kdo ga je razvil?
Atkinson in Shiffrin. Gre za kognitivni model, ki skuša razložiti, kaj se dogajaj z določenim dražljajem oz. informacijo od takrat, ko jo sprejmemo, uskaldiščimo, predelamo, do trakrat, ko jo spet prikličemo in uporabimo.
Opredeljene so 3 faze:
- Senzorni register oz. trenutni spomin.
- Kratkotrajni spomin oz. delovni spomin.
- Dolgotrajni spomin.
Opiši kako deluje senzorni register oz. trenutni spomin?
Faza selekcije ali izbora dražljajev, ki bodo šli v obdelavo. Majnemu delu dražljajev se uspe prebiti naprej, saj je to neke vrste varnostni filter, ki ščiti duševnost pred poplavo vtisov.
Že obstoječe sheme določijo, kakšen pomen pripisujemo prihajajočim dražljajem in kako jih organiziramo.
Opiši kratkotrajni spomin in njegove značilnosti. Kaj je delovni spomin?
V njem se nahajajo iz SR prihajjaoče informacije (od trenutka do 20s). Vanj prikličemo tudi info iz dolgotrajnega spomina ko rešujem probleme - delovni spomin. Delovni spomin je del kratkotrajnega spomina, ki je na voljo za mentalne operacije med razmišljanjem in reševanjem problemov. Nekaj novega si moremo ponavljati oz. kodirati, da preide v dolgotrajni spomin.
Značilnosti:
- kapaciteta je omejena na 7 med seboj nepovezanih enot.
- v njem skladiščimo podatke v taki obliki, kot smo jih prejeli, pomensko jih ne predelujemo, kvečjemu združujemo.
- je pretežno slušen.
Prehod iz KS v DS je bolj enostaven/hitrejši, če novo gradivo navežemo na že obstoječe podobne pojme, če ga grupiramo v sistem ali mrežo.
Opiši dolgotrajni spomin in njegove sestavine oz. strukture?
Velikansko, neomejeno kapaciteto. V dolgotrajnem spominu imamo več struktur. Čutni spomin, motorični spomin, podzavestni spomin.
Zanimiva so:
- EPIZODIČNI SPOMIN: spomin na razne dogodke v življenju v zaporedju, kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi in s čustvi, ki so jih spremljali.
- SEMANTIČNI SPOMIN: besedno oz. simbolično znanje, v obliki med seboj povezanih izjav. Izjave vsebujejo dejstva pa tudi pojme in odnose med njimi v obliki pojmovnih mrež. Vsebuje tudi zaporedja postopkov - proveduralno znanje.
Kaj je pomembno za uspešno zapomnitev? Kakšen vpliv imajo čustva?
- Znanje moramo organizirati v hierarhičen ali kakšen drugačen sistem, saj razvrščanje podatkov olajša priklic.
- Povezovati moramo različne vrste spomina.
- Model strukture spomina je pomembno gledati v povezavi s pomenom, ki ga imajo vtisi ali podatki. Če so za osebo pomembni, jih bo predelala, globinsko kodriala in trdneje zasidrala v spomin.
Kakšni so ukrepi za izboljšanje zapomnitve manj smiselne in nepovezane snovi?
- večkratno ponavljanje, razdeljeno z odmori.
- prekomerno učenje tudi ko gradivo že obvladamo.
- ukrepi za zmanjšanje interference
- grupiranje delov snovi
- upoštevanje mesta v seriji
- več pozornosti srednjim delom
- mnemotehnični pripomočki
Kakšni so ukrepi za zapomnitev smiselne snovi in učenju z globljim razumevanjem?
- upoštevanje in priklic pomembnega predznanja
- preoblikovanje napačnega oz. pomanjkljivega predznanja, dopolnjevanje
- iskanje in izločevanje bistvenih pojmov
- vaja osmišljevanja, kodiranja in elaboracije
- organiziranje znanja v sistem
- upoštevanje organizacije tiskanega besedila, ki se ga učimo.
- povezovanje sistemov besednega, vidnega, slušnega…
- uporabljanje maremagenskih dejavnosti.
