parazitologija izpit Flashcards
Kako določamo ektoparazite in kako endoparazite
EKTOPARAZITI
- Ektoparazite (uši, tekuti, klopi) določamo s prostim očesom ali ročno lupo.
- Če jih s prostim očesom ne vidimo (npr.garjavci), odvzamemo poroženelo lusko kože (pazimo, da jo vzamemo dovolj globoko),
*lahko uporabimo hitro metodo:
material prenesemo na predmetnico
dodamo kapljico 10% KOH (- KOH raztopi vse kar je keratinskega, samo hitin iz katerega je parazit ostane)
pokrijemo s pokroivnico, pomanemo
pogledamo pod mikroskopom
* ali pa prekuhamo (če je garjavcev manj) v 10% KOH in mikroskopiramo. Pri pregledu ugotavljamo tudi jajčeca. Pregled moramo posebej temeljito opraviti na predilekcijskih mestih (tam, kjer se določeni enktoparaziti največ zadržujejo).
ENDOPARAZITI
- Endoparazite lahko ugotavljamo tako pri raztelešenih kot tudi pri živih živalih.
- Raztelešene živali: pregledamo organske sisteme po določenem zaporedju. Posebej pozorni smo na
prebavila, jetra in pljuča. - Požiralnik in želodec pregledamo z Whitlockovo metodo,
- parenhimatozne organe pa z metodo po Skrjabinu.
- Žive živali:
- opravimo koprološke preiskave (v iztrebkih ugotavljamo jajčeca, ličinke, odrasle osebke, oociste, itd.).
- pregledamo urin, kri,
- Koprološke preiskave so: preiskava brisa iztrebkov, sedimentacijska in flotacijska metoda,metoda po Vajdi, metoda po Baermannu, McMaster metoda in koprokulture.
odvzem vzorca za zunanje parazite
večji zunanjui zajedavci, tekuti ali uši
- odstrižemo dlako čim bližje koži
- gledamo gnide -> jajčeca uši
- gledamo iztrebke bolh
garjavci
- odvzamemo ostružek kože
- z ostro žlico podrgnemo na meji med poškodovano in nespremenjeno kožo
- koža malo zakrvavi zaradi poškodovanih kapilar
demodex
- populimo nekaj dlak
psoroptes cuniculli
- z vatirancem obrišemo notrnajo stran ušesakunca
kako pregledujemo organe?
- metodo po whitlocku
- metoda po skrjabinu
Opiši SAF metodo
- SAF metoda za koncentriranej protozojev
- SAF raztopina iz natrijevega acetata, ocetne kisline, formalina, vode
- velika senzitiviteta za zaznavov parazitskih protozojev
- zazna tudi ciste
- poceni
- preprosta
- low toxcity
- 1g iztrebka v eprueto z 10ml SAF raztopine
- zmešaj
- energično premešaj/pretresi
- filtriraj z lijakom in gazo
- cedntrifugirfaj 1 minuto pri 2000 rpm
- odstrani supernatant s pipeto ali odlij supernatant
- dodaj 7ml fiziološke raztopine
- premešaj z leseno palčko
- dodaj 3ml etra
- pretresi
- centrifugiraj 5min na 2000 rpm
- po centrifugirjanju 4 plasti v eprueti
- odstrani zgornje 3 sloje (sedimentpustiš)
- sedimenta more biti manj kot 1ml, če ga je več ponovi koncentriranje z etrom/fiziološko raztopino
- premešaj sediment in kapni kapljico an predmetno steklce, čez pokrovno
- gledaš pod mikroskopom 400x povečava
- jajčeca helminitov se tudi vidijo
- protozoja (npr. giardia - trofozoiti in ciste)
- lahko gledaš tudi pod imerzijsko povečavo
Kaj je samoozdravitev
- Poveča se količina histamina v krvnem serumu, ker je vnetna sprememba in delovanje na epitelij –> temu se želi parazit izognit
- poveča se občutljivost kože za anitgene invazijskih ličink
- edemi sluznic
- eozinofilija
- povečano št. protiteles v serumu
- samoozdravite pri hiperinvazijah odpove
- npr. trichostrongylida zapuščajo svoja anselišča in nove ličinke se ne zadržujejo
kaj je pomladna aktivnost
- po jagnjitvi se večkratno poveča št. izločenih jajčec na g iztrebkov, brez novih invazij
vzroki: - dozorevanje neaktivnih ličink
- porod
- laktacija
- padec odpornosti
Na kakšen način lahko parazit invadira gostitelja?
- jajčeca na invazijski stopnji (v jajčecu razvita ličinka pri askaridih)
- invazijske ličinke L3, ki se izležejo iz blastomeriziranih tankostenih jajčec (trichostrongilidi, ankilostomidi, strongylidi)
- vnos per oralno, sub cutano, kolostralno, s hrano, trans oviarno, diaplacentarno, invazija plodu v rodilih
- razvojne oblike trakulj
Kaj je avtoheterokseni razvojni krog?
- od začetka do konca razvoja v enem gostitelju
- ena vrsta parazita se razvija samo v enem gostitelju, v akterem najdemo ličinke in odrasle spolno zrele parazite.
primer: Trichinella spiralis, Taenia solium
ličinka: prečnoprogasta mišica
odrasel sp. zrel parazit: črevesje
Kje najdemo ektoparazite?
- na površini telesa
- velikokrat to arthropoda ali členonožci
- koža (lahko tudi v njej - garjavci v stratum corneum, dlačni mešički)
- dlaka
- zunanji sluhovod
- obnosne votline
- sinusi
- pod luskinami nog perjadi ali na njih
- na plavutih ali škrgah rib
Kje najdemo endoparazite?
- v telesih gostiteljev
- prebavila (najpogosteje)
- krvne žile
- mišičevje
- možgani
- celice (npr. eritrociti)
- limfatično tkivo
- telesne votline (filarije)
Kaj je definitivni gostitelj?
- končni gostitelj v katerem se razmnožuje spolno zreli parazit
Kaj je vmesni gostitelj?
- nosi ličinke na različnih razvojnih stopnjah in so te navadno infektivne
Kaj je vektor?
- pasivni prenašalec parazita (razvojne oblike–> ponavadi krvosesni artropodi
1. biološki - v njem poteče razvoj parazita do stopnje invazivnsoti (komar-filarije)
2. mehanični - prenaša parazita brez njegovega razvoja
Kaj je transportni gostitelj
- nosi invazivno obliko parazita
- ličinke v takem gostitelju preživijo neugodna obdobja ali pa ga izkoristijo za transport na drug kraj
- ličinke, larve se encistirajo (obdajo se z ovojem in razvoja ne nadaljujejo) .
- paraziti transportnemu vmesnemu gostitelju niso škodljivi, število parazitov je majhno, njihov razvoj tu ne poteka
Kaj je parazit?
- organizem, ki živi na ali v drugem organizmu
Katere živalske združbe poznaš?
- homospecifične
- heterospecifične
Opiši notranjo migracijo ličink
‐ notranja migracija ličink = ličinke po invaziji končnega gostitelja aktivno potujejo po telesu in se v različnih organih levijo in dozorevajo;
- najbolj pogosta pot ječrevo‐trebušna votlina‐organi v trebušni votlini (npr. jetra)‐črevo, pri kateri pogosto pride do resnih poškodb organov
Kaj je paratenični gostitelj
- posebna oblika transportnega vmesnega gostitelja, v kateri se nabere večje
število invazijskih oblik, zato predstavlja veliko nevarnost (kratekčas‐močna invadiranost)
Opiši heterospecifično združbo
‐ heterospecifična združba = združbo sestavljajo osebki različnih vrst, boljčvrsto povezani med seboj,
- odvisnost med številnimi osebki je večja in trajnejša, odnosi so bolj komplicirani (življenjski prostor, prehrana, razmnoževanje, itd.)
Opiši homospecifično združbo
‐ homospecifična združba = združbo sestavljajo osebki iste vrste, bolj rahlo povezani med seboj,
- odnosi so enostavni (temeljijo na starostni /jeleni/ ali spolni strukturi /volkulja/, hierarhične lestvice, itd.),
- prihajajo v kontakt z drugimi združbami; npr.čebelji panj, krdelo volkov
Kaj je monokseni parazit?
- parazitira samo na eni vrsti gostitelja
- ne rabi vmesnega gostitelja
kaj je heterokseni parazit?
- parazit, ki živi na račun dveh ali več različnih gostiteljev
- stalni (tu je odrasla oblika)
- začasni (tu larvalna oblika)
- potrebujejo vmesnega gostitelja
kaj je hermaforidizem
- Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki.
- Stopnja izražanja značinlnosti drugega spola je lahko zelo različna
naštej oblike sožitja (simbioze)
- komenzalizem
- mutualizem
- inkvilinizem
- phoresis
- predacija
- parazitizem
- prootokoperacija
- amenzalizem
- kompeticija
- nevtralizem
Opiši komenzalizem
- priskledništvo
- škode ni, vendar ima korist le en
- gostitelj nudi hrano in prostor za simbionta
- odnos med dvema vrstno različnima organizmoma
npr. mrhovinarji in lev (lev upleni plen), ptice in drevo (ptice na njem gnezdijo), rak vitičnjak in morska želva, spužva in rakovica
(meduza in riba, protozoi iz prebavil človeka, Entamoeba gingivalis v ustni votlini človeka)
opiši mutualizem
- korist imata oba, en od drugega
- se podpirata
- sposobna sta živeti tudi ločeno
- npr, rak samotar in veternica..
(rak samotar in vetrnica, zaščita z lovkami, se prehranjuje z ostanki hrane raka; termiti /vrsta mravelj, ki zajeda v lesu/ in njihovi črevesni protozoi, razkroj celuloze, termiti jo ne prebavljajo, protozoi pa, ciliati prežvekovalcev, mravlje in listne uši- mravlje jedo iztrebke listnih uši, v zameno uši zaščitijo )
opiši inkvilinizem
- en član je popolnoma odvisen od drugega
- inkvilin je tisti, ki je stanovalec in lahko v primeru motenj fizioloških dogajanj v gostitelju postane parazit
- npr. migetalkar in rakec
- povezava organizmov različnih bioloških vrst, kjer je en član sožitja popolnoma odvisen od drugega
inkvilini – stanovalci ne škodujejo gostitelju, tudi ta ne njim (migetalkar in vodni rakec: če pogine rakec, pogine tudi migetalkar, ker mu primanjkuje hrane) - če pride do motenj fizioloških dogajanj v gostitelju, inkvilini lahko postanejo - paraziti
- če en pogine, pogine tudi drugi
Opiši phoresis
skupno potovanje, gostitelj nosi, prenaša phoront-a, začasna povezava, insekti
prenašajo glive, bakterije, jajčeca, ni odvisnosti
Opiši predacijo.
- imamo predatorje in plen
- npr. mačka in miš, lev in antilopa
- ena vrsta ima korist (plenilec), druga pa škodo (plen),
- pomembno je razmerje velikosti med plenilcem in plenom (čas za iskanje plena ne sme biti predolg, v uplenjenem telesu pa mora biti več energije, kot jo je bilo porabljene za lov),
- nekateri plenilci se združijo v skupine (krdela),
- med plenilcem in plenom obstaja tudi ustrezno številčno razmerje (populacije plena so številčnejše od populacij plenilcev populacijska nihanja);
Opiši parazitizem
- en član združbe živi v ali na gostitelju, mu škoduje, živi na njegov račun in je od njega odvisen
- lahko pride tudi do smrti gostitelja
- paraziti so zelo odvisni od svojega gostitelja
- to so lahko:
- trematodi
- cestodi
- acanthocephala
- nekateri nematodi
- pentastomidi (kot da bi imeli 5 ustnic)
- protozoji
opiši protokoperacijo
- med seboj sodelujeta dve ali več različnih vrst, odnos ni obvezen, vendar je za sodelujoče živali koristen; npr. mešane črede kopitarjev in nojev, trop srnjadi pozimi, jazbec in ptič medosledec, školjka leščur in rakovica
opiši amenzalizem
- ena vrsta škoduje drugi in od tega nima neposredne koristi,
- v naravi je ta odnos zelo redek (pogostejši je pri človeku); npr. cvetenje alg v jezerih in morju (zavrta rast in razvoj zooplanktonov, pogin rib)
opiši kompeticijo
- organizmi tekmujejo drug z drugim pri izkoriščanju naravnih dobrin (hrana, voda, svetloba, prostor),
- vsakdanji pojav v naravi, osebki lahko tekmujejo z osebki iste (intraspecifična kompeticija) ali različne vrste (interspecifična kompeticija),
- med tekmovanjem osebki drug drugega ovirajo in onemogočajo pri izkoriščanju dobrin,
- tekmujejo tudi kadar dobrin ne primankuje, rivalstvo ‐ samci tekmujejo za naklonjenost samic
opiši nevtralizem
- vrsti ne vplivata druga na drugo
- podobno phoresis?
katere helminite poznaš?
- platyhelmithes = ploščati črvi
- nemathelmithes = valjasti črvi
kaj spada pod platyhemithes?
- trematoda,
- cestoda
Kaj spada pod nemathelmithes
- nematoda
- acanthocephala (ježerilec)
kako razvrstiš parazite glede na čas parazitiranja?
- temporalni (začasni)
- samo ob hranjenju
- krvosesni členonožci, komarji, peščene muhe
- permanentni (trajni)
- celoten ciklus an gostitelju
- npr. melophagus ovinus, trichinella
Opiši obligatne parazite
- ne preživijo brez gostitelja
- če ne parazitirajo, ko bi mogli poginejo
- večina helminitov in protozojev
opiši fakultativne parazite
- lahko so več generacij prostoživeči in se nato spremenijo v parazite
opiši incenditalne parazite
- zančilni so za eno živalsko vrsto, jih najdemo drugje
- dipylidium caninum psov v otroku
- fasciola hepatic prežvekovalcev v psu
- toxocara canis psov - larva migrans visceralis
Opiši aberantne parazite
- so blodeči
- v svojem gostitelju zaidejo v nenavadno bivališče
- znajde na mestu kejer ga običajno ni
kako razdleimo permanentne parazite?
- obliagtni
- fakultativni
- incidentalni
- aberantni
kaj je hyper parazit?
- parazit v parazitu
- npr parazit histomona melagridis, ki v sebi prenaša heteracis galinarum
kaj ej zoonoza?
- bolezen skupna človeku in živali
- z živali na človeka
- povzročajo jo lahko paraziti, virusi, abkterije
kaj je antropozoonoza?
- iz človeka na žival
naštej adaptacije na parazitarni način življenja
- pritrjanje
- tarsus uši
- anopleura
- kavelj (trematodi in sesači)
- trni (trematod cestodi=
- priseski
- adoralni disk (tramtodi)
- rostelum (trakulje)
- reprodukcijski organi
- velika proizvodnja jajčec
- dvojni spolni kompleksi
- hermafrodizem
- spolno/nespolno razmnoževanje –> zato imajo veliko življenskih oblik
- partenogeneza
- samooploditev samice –> potem leže oplojena jajčeca
- npr. strongyloides
- oblika parazita
- dorzoventralna sploščenost
- povrhnjica
- prebavila
- migracije
- po organih pred spolno dozoritvijo
- razvoj
- direktni (brez vmesnega gostitelja) - monokseni parazii. ciste, jajleca in ličinke so posebej zaščitene pred zunanjim vplivom
- indirektni (z enim ali več vmesnim gostiteljem) - heteroksnei parazit , npr. dicrocoelium dendriticum: polž in mravlja sta vmg
prenos invazijske oblike parazita
- pasivno
- voda - poplave
- hrana
- aktivno
- npr. p/c
- inokulativno
- cepilni, vcepilni, ko se invazijska oblika parazita razvije v členonožcu (krvosesne žuželke) in ob hranjenju se vbrizga
Kaj je prepatentna oz. inkubacijska doba?
- je čas, ki poteče od invazije končnega gostitelja (s strani spolno nezrelega parazita) do razvoja končne spolno zrele oblike parazita in začetka tvorbe jajčec. ( tarat se jih da zaznati)
patentna doba?
- vse do takrat, ko odrasli izločijo jajčeca
- the period of time in the course of a parasitic disease (as malaria) during which the parasitic organisms can be demonstrated in the body
inkubacija?
- do pojavitve kliničnih znakov
- the time between exposure to a pathogenic organism and the onset of symptoms of a disease.
potek parazitoz.
- perakutno (1min- 2 dni)
- akutno (2-14 dni)
- subakutno (manj opazna klinična znamenja)
- kronično (dolgo dleujoče, več kot 3 tedne)
kaj je trematoda?
sesač
deblo trematode?
platyhelminithes = ploskvi črvi
splošne značilnosti sesačev (trematoda)
- dorzoventralna sploščenost
- ni segmentacije
- so hermafroditi (izjema: schistosoma)
- ni obtočil
- prebavila: žrelo –> požiralnik (dve slepi veji)
- metaboliti se odstranjujejo skozi povrhnjico
- ni respiratornega sistema
- ni telesnih votlin
- organi so v parenhimu
kateri red je pomemben pri sesačih?
red digenea
naštej nekaj sesačev
- Fasciola Hepatica
- Paramphistomum cervi
- Dicrocoelium dendriticum
- alaria alatain deli telo na 2 dela
naštej značilnosti rodu digenea
- zajeda pri sesalcih, človeku, ptic, ribe
- imajo priseske = acetabulum, ovratnik, adoralni disk
- iamjo tudi luskine, bradavice, trne
- BRANDESOV ORGAN:
- pod trebušnim priseskom in kot gobast privesek –> pomaga pri pritrjevanju
- telesni parenhim: mreža vezno-tkivnih celic, glikogen, presnovni produkti
- živčni sistem.
- gangliji
- za ustnim priseskom je centralno- živčni vozlič - 3 pari kranialno in 3 kavdalno
- prebavila
- ustno odprtino obdaja prisesek
- farinks
- oesophagus
- konča z 2 slepima črevesnima vejama
- ni analne reže
- izmenjava tekočin skozi celotno površino
- prehrana:
- kri, krvni serum, žolč, vsebina črevesa, epitleij,eksudat, izločki žlez
spolni organi sesačev
- GA tu se moši in ž. del stikata
moški del:
- 2 testisa,
- 2 izvodila vas deferens, se združita v semenovod
- cirusova vreča ( notri so: cirus, pars prostatica, vesicula seminis, ejakulatorna cevka –>prehaja v cirus –> ta izloča tekočino v uters
Ženski deli:
- genitalni atrij
- metraterm (ravni del, ki na plano skozi GA pošilja le normalna opoljena jajčeca)
- uterus
- receptaculum seminis ( tu se zadržujejo semenčeca)
- ovarij
- ovidukt
- ootip (tu poteče oploditev)
- vitelinske oz. rumenjakove žleze - povezuje jih vitelodukt
Žleze obdajo oplojeno jajčno celico, jajčece potuje nazaj po uterusu, metauterum določa ali je jajčece uredu
-oploditev: jajčece iz ovarija, nato receptaculum seminis ( tu so semenčeca shranjena..), ootip je del ovidukta kjer se jajčeca obdajo z ovojnico –> so popolna
kaj je ootipi
ootip je del ovidukta kjer se jajčeca obdajo z ovojnico. so popolna
kaj je ophisthor?
je struktura ki se nahaja kavdalno in gor so strukture za pritrjanje - trni, sidro
opiši jajčeca sesačev
- oktolecitalni tip
- jajčeca potopljena v rumenjak
- imajo operkulum
- v jajčecu počiva miracidij (ko se izoblikuje se odpre pokrovček in izstopi iz jajčeca, nato mora najti gostitelja)
- v iztrebku, urinu (shistosomatidae), sputum (paragominus), skozi kožo (collyriculum faba)
razvojni krog sesačev
- BLASTULA
- MORULA
- MIRACIDIJ
- ima migetalke in lahko pride do amlega blatnega polža, z ožigalno žlezo vdre v nogo polža) - SPOROCISTA
- imamo jih več generacij - REDIJA
- jih je več generacij
- 2 panožici kot zasnovi za prisesek - CERKARIJA
- ta ponavadi zapusti polža - METACERKARIJA
- invazivna oblika
- gostitelj mora zaužiti to obliko
- cerkarija obdana z ovojnico
drugo ime za dicrocoelium dendriticum
mali metljaj
opiši dicrocoelium dendriticum
- mali emtljaj
- suličasta oblika 6-10mm
- dorzoventralno sploščen
- spednji dle je svetlejši
- ustni in trebušni prisesek
- 2 lepi črevesni veji
- 2 testikula, 1 ovarij
- naseljuje žolčevode in izvodila trebuišne slinavke
- vmg: suhozemni polž in mravlj
- kg: drobnica, prašič, prežvek, srna, gams, izjemoma pes, kunec, zajec, konj, medved, človek
opiši razvojni krog dicrocoelium dendriticum
- Je hermafrodit oz. dvospolnik.
- Po oploditvi parazit izloča ektolecitinska operkulatna jajčeca (slabo razvit operkulum), *ki so ovalne ali asimetrične oblike in
*merijo 38‐45 μm (širina 22‐30 μm).
*So temno rjave barve in
*imajo čvrsto ovojnico z debelo steno.
*Skozi ovojnico sta vidni očesni pegi miracidija. - Jajčeca zapustijo gostitelja preko njegovih iztrebkov,
*so zelo odporna (v suhih iztrebkih lahko zdržijo tudi več let). - Miracidij izplava iz jajčeca in najde vmesnega gostitelja,
- polž poje miracidija.
- V polžu se razvijejo sporociste in nato cerkarije (NI REDIJE!).
- Preko venskega sistema cerkarije potujejo v dihala,
- v dihalih se več cerkarij zbije v skupek in obda s sluzjo
-. Polž kepico izloči, mravlje kepico odnesejo v mravljišče in tam se z njo nahrani več mravelj (cerkarije lahko poškodujejo notranje organe mravelj). - Cerkarije se v prebavilih mravelj osamijo in razvijejo naprej v metacerkarijo.
- Razvijejo se tudi v živčnem sistemu in povzročajo težje in počasnejše premikanje
invadiranih mravelj. - Metacerkarijo poje končni gostitelj skupaj z mravljo na travi, sadju, zelenjavi, pitni vodi.
- Juvenilni sesač pride do jeter preko portalnega krvnega sistema (prepatentna doba ‐ 50 dni (govedo)).
- največ jajčec najdemo 2-3 mesece po invaziji
morfološke značilnosti dicrocoelium dendriticum
- Dvobočno oz. bilateralno simetrično
- telo je nerazčlenjeno in sploščeno v dorzoventralni smeri.
- Podolgovato telo ima obliko sulice, samci in samice se po obliki ne razlikujejo.
-vDoseže velikost 6‐10 mm. - Telo se oža proti ustnemu prisesku, na distalnem delu je zožitev manj zaznavna.
- Na ventralni strani zgornje tretjine telesa se nahajata ustni in trebušni prisesek, ki sta blizu drug drugega in približno enake velikosti.
- Povrhnjica je gladka in prozorna, skoznjo so vidna prebavila in drugi notranji organi.
- Nima razvite telesne votline ‐ notranji organi se nahajajo v telesnem parenhimu.
- Nima razvitega krvožilnega in dihalnega sistema (dihalni plini se izmenjujejo z difuzijo preko telesne površine).
- Ima dobro razvito žrelo, dolg požiralnik in enostavni cevasti črevesni veji (ne dosežeta spodnjega roba telesa)
‐ prebavila se nahajajo v zgornji tretjini zajedavca. Prebavila se končujejo brez zadnjične odprtine
-,izločanje pa poteka preko celotne telesne površine po principu osmoze - Spolni aparat je dobro razvit in zavzema večino telesnega parenhima.
Genitalni sinus se nahaja med obema priseskoma. Testisa se nahajata eden za drugim (tandemski položaj) takoj za trebušnim priseskom na sredini telesa, sta režnjaste oblike. Režnjast ovarij se nahaja
neposredno za spodnjim testisom. Pod ovarijem je zvit uterus, ki zavzema več kot polovico telesa. Zaradi velikega števila jajčec je ta del telesa obarvan temno rjavo. Rumenjačne žleze imajo pecljaste mešičke in
so na lateralnih straneh telesa zbite v dva krajša trakova zelene barve.
- Primitivno živčevje se nahaja v sprednjem delu telesa, oči manjkajo.
klinična znamenja dicrocoelium dendriticum in diagnoza
AKUTNA:
- peritonitis
KRONIČNA
- prebavne motnje
- odebeljeni žolčevodi
- ciroza jeter
- anemija
- vodenica
Diagnoza = sedimentacija (jajčeca), metoda po Skrjabinu (odrasli paraziti)
katere fasciole poznaš?
- fascioal hepatica
- fasciola magna
- fasciolopsis buski
- fasciola gigantica
opiši fasciolo hepatico (veliki metljaj)
- veliki metljaj
- naseljuje jetra, žolčevode, pljuča
- gosttitelj: domači in divji prež, vsejedi, kopitarji, človek (jajčece nam nič ne naredi, metacerkarija pa), prašič, kunec, zajec, budra
vmg: mali blatni polž
MORFOLOGIJA
- Dvobočno oz. bilateralno simetrično telo je nerazčlenjeno in sploščeno v dorzoventralni smeri.
- Telo ima obliko lista akacije,
- samci in samice se po obliki ne razlikujejo.
- Doseže velikost 2‐3 cm.
- Na proksimalnem koncu ima trikoten izrastek, za izrastkom se v prvi tretjini telesa razširi v obliki »ramen« in nato zožuje proti distalnemu koncu.
- Na ventralni strani trikotnega izrastka se nahajata manjši ustni in večji trebušni prisesek
- . Telo je zelene, rjave ali sive barve; področje uterusa je zaradi nakopičenih jajčec obarvano izrazito rumeno, lateralna robova pa zeleno ali rjavo.
- trni v prvi tretjini telesa
- Nima razvite telesne votline ‐ notranji organi se nahajajo v telesnem parenhimu.
- Nima razvitega krvožilnega in dihalnega sistema (dihalni plini se izmenjujejo z difuzijo preko telesne površine).
- Ima dobro razvito žrelo, dolg požiralnik in močno razvejani črevesni veji (svetlo rožnate barve) .
- Prebavila se končujejo brez zadnjične odprtine (aproktno prebavilo),
- izločanje pa poteka preko celotne telesne površine po principu osmoze
- Spolni aparat je dobro razvit in zavzema večino telesnega parenhima.
- Genitalni sinus se nahaja med obema priseskoma.
- Testisa se nahajata eden za drugim (tandemski položaj), sta razvejane oblike iz tubule.Ne moremo opredelit kje se eden začne in drugi konča.
- Razvejan ovarij se nahaja na sredini telesa, je rdeče barve in ima obliko korale.
- -vitelodukt povezuje levi in desni vitelarij
- vse se prepleta
- nad trebušnim priseskom je cirusova vreča
- Receptatulum seminis manjka.
- Rumenjačne žleze so dobro razvite in zapolnjujejo lateralne robove telesa.
- Primitivno živčevje se nahaja v sprednjem delu telesa, oči manjkajo.
razvojni krog fasciola hepatica
- Je hermafrodit oz. dvospolnik.
- Po oploditvi parazit izloča ektolecitinska operkulatna jajčeca (dobro razvit operkulum), *ki so ovalne oblike in merijo 130‐150 μm (širina 63‐90 μm).
- So zlatorumene barve in
- imajo tanko steno.
- Jajčeca zapustijo gostitelja preko njegovih iztrebkov.
- Za razvoj jajčec je potrebna osamitev, vodni medij in primerna temperatura (9.5‐26°C).
- migetalčen miracidij v jajčecu se ob primernih pogojih aktivira in pokrovček se odpre.
- Ličinka ima valjasto telo in je velika do 130 μm.
- Sprednji del telesa je razširjen in opremljen z bodico.
- Ko najde vmesnega gostitelja (mali blatni polž), miracidij prodre vanj s pomočjo te bodice.
- Preko polževih obtočil preide do prebavil in hepatopankreasa.
- Tu se ličinka razvije v sporocisto, v kateri se razvije več redij.
- Redije so valjaste oblike in dosežejo velikost 1‐3 mm.
- Imajo razvita prebavila in se lahko samostojno prehranjujejo.
- Na spodnjem delu imajo 2 panožici.
- Ob poku ovojnice se redije osvobodijo in s svojim gibanjem polžu povzročajo poškodbe. - V njih se razvije več cerkarij.
- Cerkarije so valjaste oblike in imajo dolg repek.
- Dosežejo velikost 250‐350 μm (+ 2x dolžina
repka) . - Redijo cerkarije zapustijo skozi posebno rodno odprtino in izidejo iz vmesnega gostitelja preko njegovih iztrebkov (nad 9°C).
- cerkarija se obda z ovojnico –> Metacerkarija predstavlja invazijsko obliko. *Ima okroglo obliko (ni več repka),
- doseže velikost 200 μm in je
- temno rjave barve.
- zelo odporna
- Metacerkarija se pritrdi na vegetacijo.
- Končni gostitelj skupaj s travo poje metacerkarijo in se invadira s parazitom. -
- 24h po invaziji metacerkarije že v trebušni votlini, potem v jetrni parenhim in žolčevode
- v žolčevodu po 2 mesecih spolno dozori
fasciola hepatica patogeneza in diagnoza
AKUTNA (5-7 dni)
-Pri akutni fasciolozi je potek hiter
‐ žival je v kratkem času invadirana z velikim številom parazitov.
- Jetra otečejo (tudi na večkratno velikost), jetrna kapsula poči, v jetrnem parenhimu nastanejo številne vrtenine z nekrotičnim tkivom,
- izkrvavitev v abdominalno votlino → naglo stopnjevanje anemije –> slabokrvnost (blede sluznice)
- zlatenica in driska
- podčeljustna oteklina
- pogin živali (močna invadiranost).
KRONIČNA FAZA
- Počasen potek
- Poškodbe jetrnega parenhima,
- vraščanje vezivnega tkiva na račun jetrnega parenhima (ciroza jeter),
- zadebeljeni žolčevodi in kalcificirane površine na sluznici
- povečan žolčni mehur
- shirane živali, dlaka izgubi lesk, motnje v reprodukciji, slabši prirast, manjša mlečnost.
Diagnoza = sedimentacija (jajčeca), metoda po Skrjabinu (odrasli paraziti)
opiši paramphistomum cervi (vampov sesač)
- vampov sesač
- odrasla oblika v vampu
- juvenilan obliak v duodenumu - povzroči več škode
- kg: prežvekovalci (govedo, ovce, koze, divji prežvekovalci)
- vmg: semiakvatični polž
- jajačeca:
- prozorna
morfologija paramphistomum cervi
- Dvobočno oz. bilateralno simetrično telo je nerazčlenjeno in sploščeno v dorzoventralni smeri.
- Telo ima hruškasto obliko,
- samci in samice se po obliki ne razlikujejo.
- Doseže velikost 13 mm.
- amfistomni položaj priseskov. manjši ustni prisesek se nahaja na proksimalnem koncu, večji trebušni prisesek pa na distalnem koncu.
- Gladka povrhnjica ni pokrita s trni.
- Spolno zreli paraziti so rožnate barve.
- Nima razvite telesne votline ‐ notranji organi se nahajajo v telesnem parenhimu.
- Nima razvitega krvožilnega in dihalnega sistema (dihalni plini se izmenjujejo z difuzijo preko telesne površine).
- Žrelo manjka, prisoten je požiralnik in slabo razvejani črevesni veji (včasih spiralasto zaviti), segata do konca
- Prebavila se končujejo brez zadnjične odprtine (aproktno prebavilo),
- izločanje pa poteka preko celotne telesne površine po principu osmoze .
- Spolni aparat je dobro razvit in zavzema večino telesnega parenhima.
- Genitalni sinus se nahaja tik pod razvejitvijo črevesja.
- Testisa se nahajata eden za drugim (tandemski položaj), sta velika in imata režnjasto obliko.
- Ovarij se nahaja pod testisoma in je manjši od njiju.
- Rumenjačne žleze zapolnjujejo lateralne robove telesa.
- Primitivno živčevje se nahaja v sprednjem delu telesa, oči manjkajo.
razvojni krog paramphistomum cervi
- Je hermafrodit oz. dvospolnik.
- Po oploditvi parazit izloča ektolecitinska operkulatna jajčeca
- ki so ovalne oblike in merijo 160 μm (širina 90 μm).
- So rjave barve.
- Rumenjačne celice so velike in grobozrnate, imajo svetlo sivo barvo (so transparentne in nekoliko zeleno opalescirajo).
- Gostitelja zapustijo preko njegovih iztrebkov.
- Za razvoj potrebujejo vodni medij in primerno temperaturo (25‐ 28°C).
- V 11 dneh se razvije miracidij (aktiven prehod v vmesnega gostitelja v 11 urah),
- v 6‐7 tednih pa sporocista in redija.
- Cerkarija je velika 350‐200 μm (+ rep 450 μm) in ima temno rjavo barvo.
- invazija se zgodi z metacerkarijo na paši ali v hlevu s svežo travo ali senom
- Metacerkarije so zelo odporne (zdržijo okoli 5 mesecev).
- Razvijejo se v juvenilnega sesača, ki se za 8 tednov prisesa na sluznico duodenuma, nato pa se preseli med resice vampa ali kapice in tam spolno dozorijo (2 meseca).
klinična znamenja in diagnoza paramphistomum cervi
= Parazit je pri nas razširjen na Primorskem, v Vipavski dolini in Prekmurju (SV Slovenija).
- Paramfistomoza je zelo podobna fasciolozi. Nevarni so predvsem juvenilni sesači, ki poškodujejo sluznico duodenuma in povzročajo krvavitve →
*pobito obnašanje,
*driska,
*shirane živali (izguba telesne teže ‐
govedo izgubi tudi do 30 kg),
*slabokrvnost,
*pogini (pogosti pri ovcah ob močni invadiranosti).
Diagnoza = sedimentacija (jajčeca), metoda po Skrjabinu (odrasli paraziti)
zakaj je pomemben hetorophyes hetorophyes
- lahko so zoonoze
- 2mm
- trni na povrhnjici
- ustni in večji trebušni priseske
- 2vmg: polži, ribe, žabe
- kg: ptice, psi, mačke, lisice, človeek (velikokrat jemo ribe)
- kg se zadržuje v prebavilih
ALARIA ALATA
- Družina diplostomatidae
- iamjo brandesov organ–> gobasta struktura, pomaga pri pritrjanju
- 2-6 mm
- tudi iz 2 delov
- vmg: polž, žaba
- kg: pes, mačka , lisica
- kg se zadržuje v prebavilih
- če poje prašič dobi bolezen: distomumu muscularis suis
- razvojna oblika je v mišičnini prašiča
- če poje človek slabbo pečeno svinjino dobi alariozo –> metacerkarija zaide v pljuča: respiratorne motnje, anafilasija
- metcerkarija povzroča zoonozo pri človeku
- ugotavljamo z digestivno metodo
- najdmeo emtacerkarije na HR
cestoda ali ?
trakulja
napiši značilnosti trakulj
- dorzoventralno sploščeni
- endohelminiti
- členjeno telo
- nimajo izoblikovane telesne votline
- ni obtočil
- žile napično in prečno skozi vse proglotide
- ni dihal
- ni prebavil –> hrana skozi vso povrhnjico
- so hermafroditi
- spolno zrele proglotide imajo ž. in m. sp. organe
- ozka glava, proglotide vedno širše
- pogosto specif. za gostitelja
- poznamo STROBILARNO in LARVALNO obliko
- eden ali več vmg
- pri vmg se nahaja v jeterih, pljučih, mišičnini, možganih, hrbtenični kanal, pod kožo..
strobilarna oz. adultna oblika trakulj
- najdemo v prebavilih kg
- večinoma v t. črevesju - prehrambeni pogoji
larvalan oblika trakulj
- ima več oblik
- pri različnih vmg
- ikrica v mišičnini goveda
- mehurnjak
- strobilicercus pri glodavcu
- ditridij, tetratridij
- coenurus
razlike med ciklofilidnimi in pseudofilidnimi trakuljami
‐PT so običajno daljše od CT; dosežejo tudi 30 metrov
‐PT imajo neizrazit skoleks, medtem ko imajo CT običajno bolj izrazit skoleks
‐PT imajo 2 prisesni brazdi (botriji), CT imajo 4 priseske in rostelum
‐PT imajo genitalni atrij na sredini proglotide, CT imajo genitalni atrij na lateralni strani proglotide
‐PT imajo parne rumenjačne žleze, CT imajo neparne rumenjačne žleze
‐PT izločajo jajčeca skozi genitalni atrij, CT odvržejo jajčeca skupaj s celotno gravidno proglotido
‐PT imajo najpogosteje 2 vmesna gostitelja, CT pa le 1 vmesnega gostitelja
‐razlike v razvojnem krogu; PT (koracidij, procerkoid, plerocerkoid) imajo drugačne razvojne oblike kot
CT (onkosfera ‐ cisticerkus, cisticerkoid, strobilocerkus, ditiridij, tetraridij, mehurnjak)
opiši ciklofilidne trakulje
- Ciklofilidne trakulje so notranji zajedalci oz. endoparaziti trakaste oblike.
- Njihovo dvobočno oz. bilateralno simetrično telo je nerazčlenjeno in sploščeno v dorzoventralni smeri.
- Dosežejo velikost nekaj milimetrov do več metrov.
- Telo trakulj sestavljajo povrhnjica (posebnost ‐ ugrznjena povrhnjica),
subkutikula, mrežast parenhim, vzdolžna in dorzoventralna muskulatura ter notranji organi. - Ker nimajo lastnega pigmenta, so mlečno bele ali umazano sive barve.
- Odrasle trakulje se v svojem gostitelju
nahajajo v strobilarni obliki ‐ - celotno telo sestavljajo 3 deli: glavica (scolex), vrat (cervix) in členki oz. odrivki (proglotidae).
- Na skoleksu imajo 4 krčljive priseske, preko katerih se čvrsto pripenjajo na črevesno sluznico in tako kljubujejo peristaltiki
- ustne odprtine zaradi odsotnosti prebavil ni. - Priseske sestavljajo krožni in žarkasti mišični snopiči, lahko so oboroženi s trni.
- Na temenu skoleksa najdemo dodaten kijast organ rostelum (rostellum), ki prav tako služi pripenjanju in je običajno oborožen s trni.
- Pod rostelumom se nahaja rostelarna vrečka (receptaculum rostelli/saccus rostelli), v katero se lahko rostelum zaviha in nato po potrebi izproži ‐ omogoča premikanje.
- Telo (strobyla) je členjeno na več proglotid, število proglotid pa je različno glede na vrsto trakulj.
- Proglotide so različnih oblik in velikosti ‐ običajno so manjše v vratnem delu in nato vse večje proti koncu telesa.
- Zgradba proglotid je podobna zgradbi digenih sesačev
‐ vsaka proglotida predstavlja samostojno
enoto (spolni organi, del živčevja, del izločal). - V proglotidah cerviksa spolni organi še niso razviti, v njih se nahaja zarodno oz. embrionalno tkivo, ki stalno oblikuje nove proglotide. - Proglotide za vratnim delom so glede na razvoj spolnih kompleksov na začetni stopnji razvoja, zato vsebujejo le moške spolne organe (testisi in cirusova vrečka).
- Srednji del strobile predstavljajo spolno zreli odrivki, v katerih so prisotni moški in ženski spolni organi (uterus, ovarij in vitelarij).
- V končnih odrivkih (t.i. gravidne proglotide) pa spolni organi zakrnijo in vsebino predstavljajo oplojena jajčeca oziroma parauterini organi.
- ne izloča aktivno jajčec preko GA, ampak odvrže odrivke
- Gravidne proglotide trakulje odvržejo, gostitelj pa jih izloči v zunanje okolje.
- Jajčeca se izločijo šele v zunanjem okolju, zato s koprološkimi metodami jajčec pri invadiranemu gostitelju praviloma NE najdemo.
- Telesna votlina ni razvita. Organski sistemi so slabo razviti zaradi parazitskega načina življenja ‐ ni krvožilnega, dihalnega in prebavnega sistema (izjema je dobro razvit spolni aparat).
- Hranilne snovi in dihalni plini vstopajo v telo z difuzijo preko celotne telesne površine. - Vzdolž telesa lateralno potekata parni ekskretorni žili.
- Ker ni analne odprtine, se tudi snovi izločajo preko celotne telesne površine.
- Čutila in primitivno živčevje so koncentrirani na območju glave, živčni gangliji se nahajajo na področju skoleksa,
vzolž strobile pa lateralno od ekskretornih organov potekajo živčna vlakna. - en ovarij iz 2 režnjev
- uterus je enostavna cev
- zavit vas deferens, ki je opazen
- večje število testikulov
naštej majhen ciklofildne trakulje:
- davainea proglotina
- Ehinoccocus granulosus
- echinococcus multilocularis
nekaj m velike ciklofilidne trkaulje:
- anoplocephalidae ( anoplocephala magna
- anoplocephala perfoliata)
- taenidae (taenia hydatigena)
- ostale k ne vem kam spadajo (a so amjhne al velke?)
- moniezia spp. (benedeni, expansa)
- mesocestoideus lineatus
- dipylidium caninum
kaj je parauterini organ pri ciklofilidnih trakuljah?
- v njem so jajčeca povita z ovojnicp –> parenhim v proglotidah se zgosti in nastajajo pretini (anoplocephalidae, davaineidae)
jajčeca ciklofilidnih trakulj
- ovalna , okroglasta, ali vretenasta
- v njih je embrio ali onkosfera, ki je povita s tremi ovojnicami (notranja, amnionska in horionska)
- v embriu imamo 3 pare trnov = heksakan
invazijske oblike ciklofilidnih trakulj
- Njihov razvoj je indirekten preko 1 vmesnega gostitelja.
- Vmesni gostitelji požrejo jajčeca in le‐ta se v njihovi notranjosti razvijejo v invazijske oblike trakulj, ki so običajno bolj nevarne kot odrasli osebki.
- Osnovo torej predstavlja oplojeno jajčece, v katerem običajno najdemo 3 pare embrionalnih trnov oz. heksakantov (redkeje tudi 5 parov).
- Iz vsakega heksakanta se razvije zarodek oz. embrio ‐ onkosfera (oncosphera), iz tega pa različne invazijske oblike (odvisno od vrste parazita), ki vsebujejo embrionalne oblike trakulj oz. osnovo za skoleks ‐ protoskoleks (protoscolex):
‐ikrica oz. cysticercus = premer okoli 1 cm, protoskoleks obdaja tekočina; Taeniidae
‐ikrica z repkom oz. cisticerkoid (cysticercoid) = mikroskopska velikost, ob mešičku z zavihano glavico ima. Ima repek, bolj odporena oblika (pri nižje razvitih organizmih ‐ insekti, polži); Davaineidae, Dilepisisae, Anoplocephalidae
‐strobylocercus = zelo podoben juvenilni trakulji, ob skoleksu so že izoblikovane proglotide (v njih ni spolnih organov ‐ prazne proglotide); Taeniidae
‐ditiridij (dityridium) = podolgovat embrionalni zarodek; Mesocestoididae
‐tetratiridij (tetratyridium) =
ditridij, tetratiridij: čarvalni obliki, ki nista invazijski?
‐mehurnjak oz. ehinokok (echinococcus hydatidosus) = velikost oreha oz. jabolka (tudi človeške glave), cista iz 3 slojev (vezivno‐tkivna ovojnica, lamelarna ovojnica in germinativna ovojnica z večjim številom protoskoleksov), vmesni gostitelj je lahko tudi človek, ob poku mehurnjaka se želatinozna snov iz njegove notranjosti razlije po telesu in povzroči anafilaktični šok; Echinococcus
‐mehurnjak oz. cenurus (coenurus) = velikost golobjega jajca, tu se pojavlja en sam sloj (germinativna ovojnica z večjim številom protoskoleksov), pojavlja se v CŽS in možganih; Multiceps
naštej nekaj ciklofilidnih trakulj
- Davainea proglotina
- anoplocephala magna
- anoplocephala perfoliata
- moniezia spp. (benedeni, expansa)
- mesocestoideus lineatus
- dipylidium caninum
- taenia hydatigena
- echinococcus granulosus
opiši davaineo proglottino
družina davaineidae
- naseljujejo črevo ptičev
- na glavi je izoblikovan rostelum, oborožen s trni
- jajčeca so povita s skupnimi ovojnicami
- razred: cestoda
- drobni trni na rostelumu in priseskih
- majhen rostelum
- jajčeca so bolj temna i si posamezan povita z ovojnico parauterinega organa
- 0,5 -3 mm (majhna trakulja)
- majhna glava
- 4-9 odrivkov ali proglotid
- zadnji odrivek je gravidni
- rostelum lahko obrnjen navznoter ali anvzven, ima okoli 90 trnov
- GA pravilno alternira
- naseljujejo tanko črevo kokoši, golobov, perjadi
- vmg so polži brez hiške
- povzroča vnetje tankega črevesja in krvavitve
IZGLED PROGLOTID:
prva proglotida takoj za vratom:
- vidijo se obrosi bodočih elementov spolnih organov
2
- izoblikovani so testikuli
- obrisi drugih elementov m. sp.
3
- vidni vsi deli m. in ž. sp. organov
- testikuli
- ovarij iz 2 režnjev
- vitelarij
- cirusova vreča
- vagina
- GA
4 - gravidna - poln jajčec - posamezni del sp. organov so izginili . vidna le cirusova vreča, vagina, GA
razvoj davaine proglotine in klinični znkai
- v polžu dozori cisticerkoid v 3 tednih
- pri invadirani perjadi trakulja spolno dozori v 14 dnevih
- v pozni jeseni odvržejo strobilo ali telo in se aktivirajo do spolne zrelosti šele spomladi
- v odrivku ki spolno dozoreva najprej opazimo razvoj testikulov, nato sledi razvoj ž. sp organov = spolno zrel odrivek
KLINIČNI ZNAKI pti kg
- anemija
- shiranost
- prebavne motnje
- avitaminoza
- stena črevesja zadebeljena
- živčna znamenja
opiši dipylidium caninum
- tanko črevo pes, volk, lisica, maček, medved, človek
- 60 cm
- glava trikotne oblike
- kijast rostelum
- na rostelumu 3-4 venčki majhnih trnov
- obliak proglotid podobna semenom kumarice
- daljši in ožji odrivki
- v proglotidi sta 2 spolna kompleksa (ovarij, vitelarij, cirusova vreča, GA)
- Testikuli ležijo znotraj ekskretornih žil
- vmg so bolhe in tekuti - v njih se razvije invazijska oblika cisticerkoid
- treba je opzovat iztrebek in okolico zadnjika, odrivki s eizločajo na 14 dni
razvojni krog dipylidium caninum
- kokon zaužije ličinka bolhe ali tekuta
- v ličinkii se razvije cisticerkoid
- razviej se odrasla bolha ki vsebuje infektivni cisticerkoid
- bolho zaužije pes, volk lisica, mačka
- odrasla oblika v tankem črevesju
- tudi človek večinoma otrek se lahko okuži z zaužitjem bolhe
- gravidni odrivek s kokon se izloči fecesom
posebnost jajčec dipylidium caninum
10-20 jajčec se obda z uterusno ovjnico in oblikuje kokone.
- kokon je rozaste barve
klinični znaki dipylidium caninum
- kronični enteritis
- driska
- zaprtost
- hujšanje
- požrešnost
spremenjena dlaka brez leska
opiši mesocestoideus lineatus
- naseljuje tanko črevo psov, mačk, lisic, glodavci
- prehdna oblika med pseudo in ciklo filidnimi trakuljami
- dolžina: 250cm
- 4 priseski an glavi
- ni rosteluma
- GA na sredini odrivka na ventralni strnai (drugače to lastnost pseudofilidov)
- vsi organi so v eni vrsti
- režnjast ovarij, vitelarij
- uterusno deblo
- cirusova vreča
- 50-80 testiklov
- GA
- jajčeca so povita z membrano parauterinega organa
- vmg:
1. hrošči , govnčai, pršice
2. vretenčarji glodavci, žabe –> tetratiridij - 2 mesni obliki: ditridij, tetrateridij
gravidni odrivek mesocestoideus lineatus
ima rdečkasto pego = uterusna vreča polna jajčec
- uterusno deblo izginja, oplojena jajčeca se zbirajo v uterusni vrečo
razvojni krog mesocestoideus lineatus
- jajčece zaužije arthropod ali polž
- v drugem vmg se razvije invazijska oblika tetratiridij, tega mora zaužiti končni gostitelj (karnivori)
DRUŽINA anoplocephalidae
anoplocephala magna opis
DRUŽINA anoplocephalidae - spada med cestode - vanjo uvrščamo rod: Anoplocephala in Moniezia - sem spadajo: anoplocephala magna anoplocephala perfoliata moniezia benedeni moniezia expansa
- naseljujejo prebavila prevekovalcev, kopitarjev, glodavce
- vmg: pršice iz rodu Orbitidae
- naseljuje tanko črevo, colon, cekum, redko sluznico želodca kopitarjev
- 60-80 cm
- širina sp. odrivkov tudi do 2 cm –> lahko povzroči zamašitev črevesja
- teloi ali stobila je iz proglotid
- imamo en spolni kompleks in 500 testikulov
- na glavi so 4 veliki priseski
- ni rosteluma
- vmg: prašice družine orbitidae (v notranjosti je cisticerkoid)
- kopitar zaužije prsšico s cisticerkoidom
- cisticerkoid se v črevesju razvije v odraslo obliko
- polmesečasta jajčeca z embrijem in heksakanom
- konju povzroča hude kolike
jajčece.
- polmesačaste oblike
- hruškast aparat (onkosera ali embrio je notri)
- obdana so s 3 ovojnicami
- jajčeca dobimo s flotacijsko metodo
anoplocephala perfoliata
- naseljuje tanko črevo, colon, cekum, redko sluznico želodca kopitarjev
- -je veliko krajša od magne - le 8 cm (lahko pa tudi več)
- širina sp. odrivkov tudi do 2 cm –> lahko povzroči zamašitev črevesja
- na delu ileocekalne zaklopke med tankim in debelim črevesjem –> povzroča kolike- zaprtje črevesja
- teloi ali stobila je iz proglotid
- imamo en spolni kompleks in 500 testikulov
- na glavi so 4 veliki priseski, pod njimi so priveski
- ni rosteluma
- vmg: prašice družine orbitidae (v notranjosti je cisticerkoid)
- kopitar zaužije prsšico s cisticerkoidom
- cisticerkoid se v črevesju razvije v odraslo obliko
MONIEZIA SPP
- tanko črevo prežvekovalcev
- dolžina: 6m
- široki odrivki
- v vsakem odrivku je dvojni spolni kompleks
- ovarij v obliki venčka, obkroža vitelarij
- testikul zapolnjujejo osrednji del proglotide
- ni rosteluma
- vmg; pršice iz družine Orbitidae
- V pršicah se razvije cisticerkoid, to zaužije prežvekovalc -
kako ločimo expanso od benedeni?
opiši jajčeca
- po obliki interproglotidnih žlez,ki ležijo na spodnji strani odrivka
- benedeni:
zgoščene interproglotidne žleze v srednjem delu proglotide - expansa:
interproglotidne žleze so raztegnjene po cli dolžini proglotide - jajčeca določamo s flotacijo
- jajčeca imajo hruškast aparat
- expansa: trikotna jajčea
- benedeni: kvadratna
opiši moniezia expansa
- GG ‐ prežvekovalci (govedo, ovce, koze (vsi trije mladi) , divji prežvekovalci) → tanko črevo,
- VG ‐ pršice (cisticerkoid)
Morfološke značilnosti =
- Sodi med večje trakulje, doseže velikost do 6 m (širina 1.6 cm).
- Dobro razvit skoleks ima premer 0.8 mm.
-Nima rosteloma in trnov, zato
- ima 4 velike mišičaste priseske.
- Cerviks je kratek.
- Proglotide so kratke in široke, v njihovi notranjosti najdemo dvojen spolni kompleks.
- Ovarij v obliki venčka obkroža vitelarij na obeh bočnih straneh odrivka (na notranji strani ekskretornih žil).
- Okoli 200 testisov okrogle oblike zapolnjujejo sredico proglotid.
- Oba uterusa oblikujeta mrežo, napolnjeno z
jajčeci (prisoten je parauterini organ).
- Prisotne so tudi interproglotidne žleze, ki se pri Moniezii expansi nahajajo po celotni dolžini proglotide,
- pri Moniezii benedeni pa le na sredini proglotide.
RAZVOJNI KROG
- Vmesni gostitelj se nahaja na končnem gostitelju.
- Jajčeca imajo poligonalno obliko (velikost 60 μm). Skozi prozorno ovojnico je viden hruškasti aparat, ki ga obdajajo 3 ovojnice ‐ zunanja vitelinska oz. rumenjačna ovojnica, vmesna albuminska ovojnica in notranja hitinska ovojnica, ki pokriva heksakant.
- Prepatentna doba je 40‐50 dni.
KLINIČNA SLIKA
Klinična slika se pojavi predvsem pri mladih živalih. Povzroča anemijo, edeme, prebavne
motnje, moteno odvajanje in zastrupitev v primeru obstipacije, napihnjen trebuh → manjša mlečnost,manjši prirast.
diagnoza: Mc’ Master
OPIŠI MONIEZIO BENEDENI
- interproglotidne žleze na sredini
- cisticerkoid živi v pršicah 2 leti
-zmanjšana prehodnost črevesja, prebavna motnje
. intoksikacija, napet trebuh - anemija, podkožni edemi
- jagnjeta pareze okončin
- ni rosteluma
- 4 priseski
- hitra rast trakulje
- jajčeca imajo ovonjice, onkosfere, ne preživijo zimo
Opiši Hymenolepis nana
- rostelum, 1 venček trnov
. jajčeca 3 ovojnice - glodavci, tudi človek
- “nasmeh trakulje” - receptaculum rosteli
- 4 priseski
-lahko je zonoza, človek se lahko invadira z jajčeci preko človeškega blata ali s hrano preko glodavcev
jajčeca:
- ovojnica onkosfere in zunanja ovojnica
- med ovojnicama so filamenti
- heksalan
- flotacija
opiši taenia solium
Bivališče = GG ‐ človek → tanko črevo,
VG ‐ prašič (domači in divji prašič) (ikrica), tudi pes, človek - avtoheterokseni razvoj (cysticercus cellulosae) → prečno progasta muskulatura
Morfološke značilnosti
- Sodi med večje trakulje, doseže velikost 6‐8 m in vsebuje 12‐14 proglotid.
- Skoleks (premer 1 mm)
- ima 4 priseske in rostelum, ki je oborožen z 22‐32 trni v 2 vrstah (daljši in krajši trni v venčku alternirajo).
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine (gravidne proglotide so dolge 10‐12 mm in široke 5‐6 mm; vsebujejo tudi do 40.000 jajčec).
- V njej najdemo enojen spolni kompleks,
- genitalni sinusi nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Vsebuje veliko število testisov.
- Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus ima 7‐12 vej.
- Trakulja odvrže celotno proglotido ali pa ta razpade na posamezna jajčeca.
- ogromno je v srčni mišičnini vozličkov
- če se vse dogaja pri človeku: nevrocisticerkoza
družina taeniidae jajčeca in invazijske oblike?
jajčeca:
- rjava striirana ovojnica
- vidni trni ali heksalan
invazijske oblike:
- ikrica= cysticercus (mišičnina, organi)
- ehinokok (jetra)
- cenurus (možgani)
razvojni krog taenie solium
- Jajčece je debelosteno, ovojnica je temno rjave barve in žarkaste strukture.
- Jajčeca se v naravi razvijejo v embriofor s trni.
- Vmesni gostitelj poje embriofor in le‐ta se v njegovi muskulaturi razvije v cysticercus.
- Cysticercus cellulosae
- ima ovalno obliko (videz mehurčeka ‐ premer okoli 1 cm),
- izvihan protoskoleks
- in prozorno ovojnico.
- Njeno notranjost zapolnjuje tekočina, *skoleks v notranjosti jeviden kot mlečno belo zrnce.
- Ikrica počasi dozoreva (dozori v 90‐110 dneh),
- človek poje slabo pripravljeno meso in v njem se razvije odrasla trakulja.
- Kadar ima človek vlogo vmesnega gostitelja in zaužije embriofor, se ikrica razvije v jetrih, mišicah, možganih ali očesu.
- Ker ne pride do končnega gostitelja, ikrica na koncu propade (»dead end« ‐ v človeku lahko živi do 40 let).
opiši cysticercus celulosae.
- larvalna oblika taenie solium
- najdemo jo v :
- progastih mišicah
- subepikardialno
- interkostalno
- okončine
- ob žrelu, grlo
- jezik
- možgani = nevrocysticercus –> povzroča glavobole in epileptične napade
klinični znaki taenia solium
- pojavlja se na področjih s slabim higienskimi razmerami ‐ kjer je hlev istočasno tudi stranišče za človeka.
- Zdravstveno ni problematičen, povzroča predvsem ekonomsko škodo (večja poraba krme, manjši prirast).
- Več škode naredijo razvojne oblike.
Opiši taenia sagianta
GG ‐ človek → tanko črevo,
VG ‐ govedo (cysticercus bovis) → prečno progasta muskulatura
Transportni gostitelji so lahko ptiči in žuželke (pršice).
Morfološke značilnosti
- Sodi med večje trakulje, doseže velikost 15 m in vsebuje okoli 2.000 proglotid.
- Skoleks nima rosteluma in trnov, ima pa 4 priseske.
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine
- V njej najdemo enojen spolni kompleks,
- genitalni sinusi nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Vsebuje veliko število testisov.
- Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus ima 15‐35 vej, posamezne veje se lahko še dodatno razvejajo.
- trakulja odvrže celotno proglotido ali pa ta razpade na posamezna jajčeca.
- Proglotida je mlečno bele barve in ima sposobnost gibanja ‐ daje videz črva (spodnje perilo in posteljnina).
opiši cysticercus bovis
- ikrica taenia saginata
- v intermuskularnem veznem tkivu
- subepikardialno
- v masetrih
- ob žrelu
razvojni krog taenia sagianata in klinični znaki
- Jajčece je debelosteno (velikost 30‐50 μm), ovojnica je temno rjave barve in žarkaste
strukture. - jajčece Zelo odporno na temperaturo in ostale pogoje (‐15‐50°C, dolgo zdrži v senu, iztrebkih,greznicah in na pašnikih, dobro prenašajo salamurjenje – soljenje ob pripravi suhega mesa, površinske reke jih lahko prenašajo tudi do 30 km daleč).
- Transportni gostitelji so lahko ptiči in žuželke (pršice).
Cysticercus bovis
- ima ovalno obliko (premer okoli 1 cm, širina 0.5 cm),
- izvihan protoskoleks in prozorno ovojnico.
- S prostim očesom je ikrica vidna že 10.‐11. dan po invadiranosti.
- V 2 tednih se v njej izoblikuje votlinica s tekočino, po 4 tednih ima premer 4 mm, protoskoleks razvit že v 22 tednu,
- regresivni procesi pa začnejo potekati že po 28. tednu (del ikrice razpade).
- Ikrice so invadivne 21‐31 mesecev.
Klinični znaki
- klasično cisticerkozo
(v deželah s slabo razvito higieno, hlev = človeški WC, pogosto zauživanje surovega mesa, ikričavost se pojavlja pri velikem odstotku goveda (40‐50%), število ikric je običajno veliko, invadirano je tudi večje število prebivalstva)
- diseminirano cisticerkozo
(v deželah z visoko higiensko kulturo, prenos klasične cisticerkoze zaradi migracije delavcev iz dežel s slabo razvito higieno in zaradi naraščanja turizma, pojavi se zaradi pomanjkanja stranišč na avtocestnih postajališčih in parkiriščih, tudi ob kampih in večjih gradbiščih)
invadirana oseba ima lahko v sebi le enega parazita.
OPIŠI taenia hydatigena
GG ‐ mesojedi (pes, mačka, dihur, šakal, vol, medved) → tanko črevo,
VG ‐ pra, govedo, drobnica
(cysticercus tenuicollis) → omentum, mezenterij, pod jetrno kapsulo
Morfološke značilnosti
- Sodi med večje trakulje, doseže velikost 5 m (najmanjše 50‐75 cm).
- Skoleks ima 4 priseske in rostelum, ki je oborožen z 26‐44 trni v 2 vrstah (daljši in krajši trni v venčku alternirajo).
- Posamezen trn je sestavljen iz konice, ostroge in ročaja.
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine
- V njej najdemo enojen spolni kompleks,
- vas deferens, cirusova vrča, GA, vagina, ovarij, vitelarij, ootip, receptaculum seminis, uterusno deblo)
- okoli spolnega kompleksa razvrščeni testikuli (veliko jih je -700)
- genitalni sinusi nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus ima 5‐10 vej.
- Trakulja odvrže celotno proglotido ali pa ta razpade na posamezna jajčeca. (vidno le razvejano uterusno deblo z jajčeci)
Razvojni krog taenia hydatigena in klinični znaki
RAZVOJNI KROG
- Jajčece je debelosteno (velikost 40‐45 μm), ovojnica je temno rjave barve in žarkaste
strukture (striirana ovojnica).
- vsa jajčeca Taeni so heksakant
- Iz heksakanta s 6 trni se razvije viseča ikrica.
-Cysticercus tenuicollis zraste do velikosti jabolka.
* Ima sivo mlečno barvo (dovolj prozorna, da vidimo notranjost),
*viden protoskoleks v obliki belega vozliča *nenapeto stena, ni turgorja– t.i. viseča ikrica.
*glavica, vratni del, mehurček – vse skupaj je obdano z ovojnico in pripeto na organ
*ikrice najdemo na organih mezenterija, trebušni steni, jetrih, pljučih
- Ikrice pridejo najprej v jetra preko v. porta‐e,
od tam pa se skozi jetrni parenhim prevrtajo v trebušno votlino.
- - razvojno obliko najdemo pri: pra, gov, drobnica
klinični znaki
- Pri akutni obliki je žival invadirana z velikim številom ikric (prašič ‐ koprofag), ki se naselijo v vseh parenhimatoznih organih (tudi pljuča in možgani)‐ Pride do krvavitev in pogina (ob močni invadiranosti).
opiši taenia pisiformis
GG ‐ pes, volk, šakal, dingo, lisica, tudi mačka (vendar je navadno tam ni) → tanko črevo,
VG ‐ domači kunci in divji zajci, podgana, miš (cysticercus pisiformis) → mezenterij, bližina jeter, omentum
Morfološke značilnosti
- Sodi med večje trakulje, doseže velikost 3.5‐5 m (širina 4‐6 mm).
- Skoleks ima 4 priseske in rostelum, ki je oborožen z 34‐48 trni v 2 vrstah (daljši in krajši trni v venčku alternirajo).
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine
- v njej najdemo enojen spolni kompleks,
- genitalni sinusi nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Vsebuje veliko število testisov ‐ 500 testisov.
- Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus ima 8‐14 vej.
- Trakulja odvrže celotno
proglotido ali pa ta razpade na posamezna jajčeca.
opiši razvojni krog in klinične znake
- Jajčece je debelosteno, ovojnica je temno rjave barve in žarkaste strukture.
- Vmesni gostitelj poje jajčeca (kunci se pogosto okužijo s senom) in izoblikuje se ikrica.
- Cysticercus pisiformis
- ima velikost in oblika graha (od tod tudi ime ‐ premer 13 mm).
- Ikrice se grozdasto združujejo.
- Človek zakolje kunca in pes dobi ostanke invadirane živali.
klinični znaki - na jetrih nekroze - krvavitve - vnetja . brstenje veznega tkiva - ob močni invadiranosti pogin
opiši taenia multiceps
GG ‐ kanidi (pes, volk, šakal, lisica) → tanko črevo,
VG ‐ rastlinojedi (ovce, govedo, konj, srne),vsejedi, tudi človek (coenurus cerebralis) → hrbtenjača - hrbtni mozeg, možgani
Morfološke značilnosti =
- Sodi med srednje trakulje, doseže velikost 1 m. Skoleks (premer 0.8 mm)
- ima 4 priseske in rostelum, ki je oborožen z 22‐32 trni v 2 vrstah (daljši in krajši trni v venčku alternirajo).
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine
- V njej najdemo enojen spolni kompleks,
- genitalni sinusi nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Vsebuje veliko število testisov. Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus ima 9‐26 vej.
- Trakulja odvrže celotno proglotido ali pa ta
razpade na posamezna jajčeca.
- Odrasle trakulje so morfološko zelo podobne rodu Taenia ‐ razlika se pojavi pri invazijskih oblikah.
razvojni krog tenia multiceps in klinični znaki
RAZVOJNI KROG
- Jajčece je debelosteno, ovojnica je temno rjave barve in žarkaste strukture.
- Jajčece s heksakanti pride v vmesnega gostitelja in se po njem transportira preko krvi.
- Coenurus cerebralis:
- ima velikost lešnika, jajca ali celo jabolka. *Mehurnjak se razvije iz tistih heksakantov, ki pridejo do živčnega tkiva (nevrotropizem ‐ razvoj poteče le v CŽS, coenuruse lahko najdemo tudi v jetrih ali pljučih, vendar tam razvoj ne poteče).
- Ima eno prozorno ovojnico, na notranji steni le‐te so izoblikovani posamezni protoscolei
- dozori v 7-8 mesecih
klinični znaki
- Povzroča maligne tvorbe v možganih (mehurnjak),
- raste na račun možganskega tkiva in zaradi omejene rasti s strani lobanje s pritiskom na možgane uničuje možgansko tkivo.
- Pogoste so poškodbe v centrih za ravnotežje (vrtenje, padanje, nerodna hoja) ali drugih centrih (slinjenje, plašnost, pareze)
- povišana temperatura, znamenja cervikalnega encefalitisa in meningitisa, slepota, tudi pogin.
- Odrasli paraziti povzročajo mršavost živali. -Neposreden življenjski krog najdemo pri ovcah in ovčarskih psih.
Opiši ehinococcus granulosus
GG ‐ kanidi (pes, volk, šakal, dingo, lisica, hijena), felide (lev, leopard, tudi mačka (pri mački trakulja spolno ne dozori)) → tanko črevo,
VG ‐ rastlinojedi (ovce, koze, govedo, konj, bovide, jelen,žirafa, velblod, slon, glodalci, kenguru), vsejedi (primati, prašič), tudi človek (echinococcus) → pljuča, jetra, vranica
Morfološke značilnosti =
- Rod Echinococcus zajema 4 vrste zelo podobnih majhnih parazitov (velikost Nekaj mm, malo odrivkov ‐ okoli 6); razlike v dolžini, številu trnov v rostelumu in položaju genitalnih sinusov.
- pri psu in drugih kanidih v tankem črevesju
- končni gostitelj mora zaužiti ehinokoka. vmg mora zaužiti jajčece.
- vmg nosi razvojno obliko - mehurnjak ali ehinokok ali hidatidna cista
- vmg: pra, prež, človek
- teneidni tip trakulje
- Echinococcus granulosus sodi med manjše trakulje, doseže velikost 2‐5 mm in ima 3‐5 proglotid.
- Skoleks ima 4 priseske in rostelum, ki je oborožen z 2 vrstama trnov (daljši in krajši trni v venčku alternirajo).
- Proglotida je približno 1x daljša od svoje širine.
- V njej najdemo enojen spolni kompleks,
- genitalni sinusi se nahajajo v zgornjem delu in nepravilno alternirajo na obeh bočnih straneh proglotide.
- Vsebuje veliko število testisov ‐ 80 testisov. - Na dnu se nahajajo parni ovariji, ki imajo režnjasto obliko. Pod njimi se nahajajo rumenjačne žleze.
- Uterus oblikuje stranske veje v obliki manjših Mešičkov. Uterus je precej vrečast.
- Trakulja ima le eno gravidno proglotido, ki je praviloma daljša od polovice dolžine telesa spolno zrelega parazita in vsebuje 80‐160 jajčec.
echinococcus granulosus razvojni krog in klinična slika
-končni gostitelj mora zaužiti ehinokoka. vmg mora zaužiti jajčece.
- Jajčece je debelosteno (velikost 30μm, širina 25 μm), ovojnica je temno rjave barve in žarkaste strukture.
- Jajčece s heksakantom vstopi v vmesnega gostitelja in se po njem transportira preko
krvi.
- - iz jajčeca se sprosti heksakant v črevesu vmg in potuje do organov (jetra, pljuča)
- Na pljučih, jetrih ali vranici se pretvori v unilokularni mehurnjak oz. hidatidno cisto (larvalna obliak) (ne raste v tkivu, ampak se le‐tega tesno oprime), ki ga obdajajo 3 ovojnice ‐ zunanja vezivno‐tkivna ovojnica (oblikuje jo gostitelj; čvrsta odebeljena struktura, vmesna lamelarna ovojnica - sestavljena je iz lističev in notranja
germinativna ovojnica -zarodna ovojnica; nežna struktura mlečno bele barve-).
- Germinativna ovojnica proizvaja mešičke (razvoj v 4‐5 mesecih), ki imajo premer 250‐500 μm in vsebujejo do 30 protoskoleksov
-. Notranji prostor zapolnjuje tekočina (produkt ehinokoka).
- Sterilni mehurnjak nima protoskoleksov, prisoten je Ca, ni germinaitivne ovojnice
-fertilni oz. zreli mehurnjak pa jih ima in je nevaren za okužbo končnega gostitelja.
- V fertilnem mehurnjaku ali pa na njegovi površini se lahko razvijejo hčerinski mehurnjaki.
klinična slika
- Pri končnih gostiteljih ne predstavlja velikega problema (eno žival lahko
zajeda tudi več tisoč parazitov). Večje število trakulj lahko pred spolno zrelostjo poškoduje črevesne resice in enteritis pri končnem gostitelju.
- Največji problem predstavljajo ehinokoki ‐ če mehurnjak poči v živem organizmu, v gostitelju tuja snov iz notranjosti mehurnjaka povzroči anafilaktični šok.
- Mehurnjak lahko kirurško odstranimo (potrebno odstraniti tudi okoljno tkivo ‐ da ne počimo mehurnjaka).
kaj je unilokularni in kaj multilokularni tip rasti?
unilokularni tip rasti;
- imamo samo 1 cisto
multilokularni tip rasti:
- ko na mehurju raste mehurček
kaj ej hidatidni pesek’
- ko protoscole poči ovojnivo in pade na dno mehurnjaka
kaj pomeni ehinokokoza?
- pojavi se najpogosteje na jetrih, lahko tudi na pljučih
- ehinokok raste pri človkeu zelo dolgo
. mehur ki se tvor ima turgor s hidatidno tekočino in ko se razpoči pride do anafleksije in smrti saj vsebuje veliko antigenov - mehur ima 3 ovojnice
opiši echinococcus multilocularis
- spada med Taeniidae
- rod: Echinococcus
- še manjši od granulosusa
- 4-5 segmentov
- spolna odprtina v prvi polovici telesa
- vrečast uterus
- rostelum
- 4 priseski
- razvoj 4-5 tednov
- kg: lisice, pes, mačka
- vmg: voluharice, podgane, pižmovke, rakunski pes
- Raste rakasto –proliferativna rast –kot karfiola raste
- Če jo odkrijejo pri človeku, po navadi ni pomoči
- namesto hidatidne tekočine želatinasta snov
- človek: ALVEOLARNA EHINOKOKOZA
- raste kot tumor, zelo proliferativno
- redko najdemo protoscolexe
- 10-15 let raste in se ne pokaže nič, potem pa so jetra že uničena
- celice lahko splavijo ali zaidejo v limfo in druge organe
- značilan kalcifikacija
- tudi pljuča, možgani, koža, želodec, ledvica, srce
- patogen za človeka
opiši pseudofilidne trakulje
- trakulje rib, ptičev, diphylobothrium latum pri psu, mački, prašiču, medvedi in človeku
- značilna oblika koracidij = ličinka z migetalkami
- v prebavilih rib in ptičev strobilirana oblika Idiphilobothrium latum je izjema)
- 2 vmg:
- procerkoid v rakcu
- plerocerkoid v ribah
- nekaj mm do nekaj m
- na glavi ima 2 botriji
- genitlani atrij an ventralni strani na sredini
- vsi organi so v sredini proglotide, testikuli so ob strani
- jajčeca:
- operkulatnega tipa
- izločajo se skozi uterusno režo
- iz jajčeca se razvije koracidij z migetalkami in trni
- plerocerkoid je invazijska oblika za končnega gostitelja
kaj je sparganoza pri pseudofilidnih trakuljah*
- bolezen pri akteri zasledimo spargamum, ki je razvojna oblika spirometra (je plerocerkoid)
- larva trakulje iz rodu spirometra
- larvA diphylobothrium latum (spargamum)
- jež, plazilci, ptič, človek - larvalne oblike
kako poteka razvoj pri pseudofilidnih trakulja?
- jajčece- koracidij
- procerkoid :1vmg: nižji rakci
- plerocerkoid : 2vmg: vretenčarji, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci , čloek (če zaužije pazilca, ali ne dobro pečeno meso)
- plerocerkoid prevrta črevesno steno v trebušni votlini s spargamum , boleči vozliči se delajo
- lahko pride tudi v možđgane
- znotraj organov ali pod kožo živi 8-12 let
- lahko vdre skozi rane, sluznice v telo
- kg: psi, mačke, sesalci
- človek: slučajni gostitelj, larva sparganum je lahko pri njemu pod kožo
posebnosti pseudofilidnih trakulj
- Psevdofilidne trakulje so endoparaziti v prebavilih pri ribah in ptičih, redkeje tudi pri sesalcih in človeku.
- Dosežejo velikost od nekaj milimetrov do okoli 30 metrov in sodijo med največje zajedavce nasploh.
- Od ciklofilidnih trakulj se razlikujejo po številnih morfoloških znakih ‐
- imajo neizrazit skoleks,
- namesto priseskov imajo 2 prisesni brazdi oz. botriji,
- genitalni sinus se nahaja sredi proglotide na ventralni strani telesa,
- testisi so majhni in se pojavljajo v velikem številu,
- rumenjačne žleze pa so parne in ležijo na ateralnih straneh vsake proglotide.
- Njihova jajčeca so zelo podobna jajčecem digenih sesačev (operkulatni tip).
- Za razliko od ciklofilidnih trakulj, psevdofilidne trakulje ležejo jajčeca skozi uterusno režo (genitalni sinus), zato lahko v iztrebkih invadiranih osebkov s pomočjo sedimentacijske metode najdemo številna jajčeca.
- Na larvalni stopnji potrebujejo 2 vmesna gostitelja, v katerih se razvijejo embrionalne oblike:
- koracidij (coracidium) = okrogla oblika, vsebuje embrionalni oz. zarodni trn ‐ heksakant (hexacanth), poraščenost z dlačicami; dozori v jajčecu
- procerkoid (procercoidium) = v prvem vmesnem gostitelju (vodni rakec) se razvije iz heksakanta
- plerocerkoid (plerocercoidum) = v drugem vmesnem gostitelju (ribe) se razvije iz procerkoida, pogosto je zelo velik (doseže skorajšnjo velikost odrasle trakulje),
- z plerocerkoidom se invadirajo ihtiofagni končni gostitelji, v katerih trakulja dozori že nekaj ur po invaziji
opiši diphylobothrium latum
- t. črevo človeka, psa, mačke, prašiča, lisice, medveda
- do 10m
- lahko pride do zamašitve prebave če so vleike oboli 20-30 m
- v sredini proglotide temnejši uterus
- 2 botriji
- jajčeca: rumena, operkulatna
- koracidij
- 1vmg: nižji raki (procerkoid)
- 2vmg: ribe (plerocerkoid)
- v mišičnini sp. organov, na ikrah, jajčniku
- pri člo. živi tudi 15 let
nematoda ( valjasti črv) ali
gliste
opiši na splošno nematode
- Zelo dolge, če so askaridi,
- valjaste oblike
- prostoživeče - niso vsi paraziti (lahko prehajajo iz enega v drug način)
- spolni dimorfizem (izjam Schistosoma)
- ni segmentacije
- zoženost v ustnem in zadnjem delu
- povrhnjica nabrana, striirana, gladka, ni členjenosti, prečnaprogavost
- papile
- cervikalna in kavdalna krilca
- imajo kutikolo in hipoderm –> trdnost telesa askaridov. EKSOSKELET
- mišična vlakna - vzdolžna in krožna –> kačasto gibanje
- notranjost telesa: pseudocel z bistro tekočino
- ni dihal
- ni cirkulacijskega sistema
- živčni sistem:
- ganglijske celice (CŽS)
- živčni prstan okoli požiralnika
- potem gre po 6 živčnih vlaken v kranialno in kavdalno smer
- še en ganglijski prstan ima okrog analne reže
- phasmid = čutne celice v kavd. delu
- samice večje od samcev
- mlečno bele ali sive barve, krvosesni so rdeči
- iamjo ustnice 3 (askaridi) ali 6 (metastrongyloide)
- med ustnicami najdemo interlabio- tu so čutne papile
- ustni obod
- ustna kapsula, z njo anreid podtalk in povzroči poškodbe na mezenterialnih žilah
- cefalični bulbus
- lahko imajo zobke na rezkalni nploščici, ki je hitinska struktura
- žrelo ima lahko na koncu razširitev - eosophagealni bulbus
- ene imajo tudi vestibulum eosophagi
PREBAVILA
- samica:
- končajo z anusom
- zadnji del črevesa se imenuje procotdeum (tudi pri ličinkah)
- samci
- prebavila skupaj s spolnimi žlezami izlivajo v kloako
- kloaka ima pre in postkloakalne papile
- smaci iamjo tudi kopulatrično košarico
SPOLNI ORGANI MOŠKI
- modo (1), vas deferens, ductus ejaculatorius
- vesica seminalis, vas deferens (iz 2 delov: glandularni del, ductus ejaculatorius),
- izvodilo je an ventr. strani črevesa v kloako
- kopulatričan koarica je razširjena guba povrhnjice, ki jo deli več reber - ventralna, dorzalna, lateralna.
- je iz dveh režnjev košarica
- pri oploditvi pomagtajo hitinske strukture kot so spikuli (ponavai 2) (trichinela brez)
- pri oploditvi pomaga tudi guubernaculum (vretenast organ) in telamon (protostongylidae)
- nekateir iamjo prekloakalni prisesek (hteracis, ascaridia)
SPLNI ORGANI ŽENSKI
. 2 cevasta ovarija, oviduct, uterus, ovijektor
- ovijektor je mišična struktura, ki iztiska jajčeca, odloča ali gre jajčece skozi ali ne
- vagina, vulva
- kutikularni pokrovček pri nekaterih
JAJČECA
- debelostena ali tankostena, ene gliste viviparne
RAZVOJ
- po oploditvi se razvije jajčece z eno blastomero - ni še invazijsko jajčece
- iz blastoemre dobimo morulo in potem jajčece z ličinko L1
- invazija oblika: L3 ličinka
- razvojni krog posreden ali pa neposreden
- posreden = z vemsni gostitelij: deževniki, hrošči, rakci, insketi
DOLOČANJE.
- po požiralniku
- št. črevesnih celic
- repek
- dolžina L3
- ALI PA S KOPROKULTURO
- Za gliste je značilen termotropizem in tigmotropizem
- tigmotropizem0 prevrtavanje ovir pred seboj , npr. koža
- vdor ličink:
- per oralno
- intrauterino
- kolokstralo
- ko l3 vstopi v gostitelja se levi ponavadi do l4 in l5
- lahko migrira v jetra, pljuča, maščobno tkivo, in na žilah spolno dozori
- trihinela povzrola zoonoze
- spremembe na koži, alergije
- glistavost =
- vnetje prebavil,
- krvavitve po sluznicah
- eozinofilija
- edemi
- bronchopneumonije
- premik mikroelementov
ličinke nematodov
- ostertagija
- preživijo -20C
- protostrongylidae:
- so bolj odporne
- toxocara canis:
- z migracijo povzroča larva migrans visceralis (oko, pljuča, možgani)
- anchylostoma
- larva migrans cutanea
- bonostomum
- govedo per kutano
opiši rod strongyloides
- papillosus, ramsomi, westeri..
- parazitirajo samo partnogenetske samice
- GG ‐ pujski, teleta, jagnjeta,, mesojedi, tudi človek, antropoidne opice → tanko črevo
Morfološke značilnosti =
- So na prehodu med saprofiti in paraziti, saj se šele prilagajajo na parazitsko
življenje
‐ pojav partenogeneze (nespolno razmnoževanje ‐ ličinka se razvije iz neoplojenega jajčeca;
bolj značilno za saprofite).
- Parazitirajo le partenogenetske samice (hemofagi),
*ki jih lahko v velikem
številu najdemo zavrtane v sluznico tankega črevesja.
*Imajo nitasto obliko telesa in dosežejo velikost 2‐6
mm.
* Dolg požiralnik dosega četrtino ali tretjino telesne dolžine.
*Jajčece je tankosteno (razen pri
mesojedih) ter dobro odporno na temperaturo in izsuševanje.
razvojni krog rod strongyloides
- Partenogenetske samice (parazitska generacija) ležejo jajčeca z že razvitim embriom (ličinko), iz katerih se lahko razvijeta 2 obliki ličink:
‐ličinke FILARIFORMNE OBLIKE - (homogonični krog) =
*ličinke z dolgim ozkim požiralnikom; - razvoj v invazijske parazitske ličinke (nima zaostalega levka, rep je razklan v obliki črke W, dolg požiralnik, dobra gibljivost,
slaba odpornost),
*invazijske parazitske ličinke invadirajo novega gostitelja (perkutana, peroralna, transkolostralna ali intrauterina
invazija)
*in se nato razvijejo v parazitske organizme (3n)
‐ličinke RABDITIFORMNE LIČINKE (heterogonični krog) =
- širok požiralnik ličink je v spodnjem delu razširjen;
- razvoj v prostoživeče saprofitske organizme (samce (1n) in samice (2n) ‐ ležejo jajčeca, del katerih se razvije v filariformne ličinke)
klinični zanki strongyloides
- Ličinke so bolj patogene od odraslih
osebkov (visceralna migracija ‐ jetra, pljuča in nato nazaj v črevesje). - To je bolezen mračnih, slabo
prezračenih in vlažnih hlevov z nizko stopnjo higiene, nevaren t.i. »globoki nasip« in vlažna stelja. - Povzroča kožne izpuščaje na okončinah,
- spremembe na jetrih, pljučih in črevesju, vnetje črevesne sluznice, krvavitve, anemijo, prebavne motnje, napet trebuh, drisko (na celem gnezdu) in pogin.
- Parazit zajeda predvsem pri mladih sesnih živalih.
opiši partenogenetske samice
- jajčeca z ličinko
homogeničen razvoj
- filariformne ličinke (parazit)
heterogeničen razvoj
- prostoživeči več generacij
- rabditiformne ličinke 2x levijo in iz teh ratajo filariformne ličinke, ki so invazijske
- če se filariformne 4x levijo - odrasli prostoživeči - jajčeca, rabditiformne ličinke l1 - se levijo 3x - invazijska ličinka
opiši strongyloides papilosus
- t. črevo maldih živali (zaradi prenašanja preko kolostruma)
- ovce, kunci, teleta, mladi divji prežvek
- 3,5-6mm
- v jajčecu ličinka
- zelo patogen pri prežvekovalcih
opiši družino strongylidae
veliki strongilidi
mali strongilidi
- ustna kapsula
- ductus eosophagei
- corona radiata, notranji in zunanji veček
- na dnu alhko zobki
- razvoj enposreden
- invazijska ličinka l3, p/o
- tankostena, blastomerizirana jajčeca
- ko žival leži an morkih tleh in že ima rano/prasko –> zgodi se maceracija kože, papule- vozliči, gnojna vnetja kože (trebuh, vrat, okončine)
veliki:
poddružina: STRONGYLINAE
rod: STRONGYLUS
mali: poddružina: STRONGYLINAE rod: TRIODONTOPHORUS - - 9-25 mm - manjša, plitva ustna kapsula -ustni obod skoraj okrogle oblike - na dnu kapsule 3 pari ostrih zobkov - prisoten ductus eosophageii - prisotna corona radiata
OPIŠIN STRONGYLUS VULGARIS
- debelo črevo konja
- velikost samcev: 14-16mm
- samice večje: 20-24 mm
- veliki strongylid
- velika in široka ustna kapsula
- corona radiata na ustnem obodu- 2 venčka kutikularnih lističev (usmerjajo hrano)
- podporne ploščice
- na dnu kapsule: 2 uhljata zobka
- ductus eosophagei v ustni kapsuli
- jajčeca povita z 2 ovojnicama- zunanja hitinska, motranja rumenjačna
- ta vrsta je najbolj patogena in sicer ličinke v migraciji –> nastanek trombov v mezenterialnih arterijah, anevrizem.. , ZARADI SPREMEBE NA ARTERIJAH NA INTIMI V PREDNJEM MEZENTEIALNEM KORENU,–> motnej v delovanju prebavil, kolike
- ličinke v lumnu dbelega črevesja spolno dozorijo
- spolno zreli 200 dni per/intravenozno
opiši strongylus edentatus
- veliki strongylid
- debelo črevo, colon, konja
- samec: 23-28mm
- samica: 33-44mm
- ustna kapula zvonaste oblike
- ni zobkov
- ličinke migrirajo z veno portae - jetra, vozliče, steno slepega črevesa
- dozorijo v 300-320 dneh per intravenozno
opiši strongylus equinus
- veliki strongylidi
- debelo črevo, colon, cekum konja/ ekvidov
- oblika iztegnjene paličice
- sivo umazane barve ali rjav ali rdeč
- samec 26-35mm
-samica: 38-47 mm
-ustna kapsula:
velika, globoka - izrazita corona radiata - zunanji venček 3x daljši lističi
- en velik dorzalni zob, ki je proksimalno razklan, pod njim 2 manjša zobka
- izrazit ductus eosophageii
- ličinke iz slepega črevesja in colona subserozno v maščobno tkivo, kjer se naredijo zajedavski vozliči
- migraciaj v trebušni votlini - jetra, trebušna slinavka, lumen debelega črevesja
- spolno dozorijo v 300-320 dneh per intravenozno
kaj pomeni stronglidioza?
- njihova prehrana je kri, kar omogočajo močne ustne kapsule
- povzročajo anemije, pikčaste krvavitve, ulceracije
- ličinke so bolj nevarne (4. in 5. sttopnja s. vulgaris - spremembe na aorti, arteriji, tromboze, infarkti organov, kolike, peritonitis…)
opiši rod chabertia - chabertia ovina
GG ‐ prežvekovalci (ovce, koze, govedo, divji prežvekovalci) → debelo črevo
zelo patogen
Morfološke značilnosti =
-Doseže velikost do 13‐14 mm (samec),
17‐20 mm (samica).
- Telo je snežno bele barve (ustna kapsula je običajno napolnjena s krvjo in zato daje videz temne pike).
- Ustni del telesa je upognjen rahlo ventralno, ustna kapsula je dobro razvita in vedno široko odprta (izrazito čašasta oblika).
- Na dnu ustne kapsule ni zobcev.
- Corona radiata ima 2 vrsti ostrih trikotnih kutikularnih resic ‐ deluje kot krožna žaga.
- Na obodu so opazne podporne ploščice.
- V vratnem delu je telo zožano v cevikalno brazdo. (loči ustno kapsulo od vratnega dela in požirlanika)
- Požiralnik je mišičast in brez bulbusa.
-Kopulatrična košarica je močno razvita (dobro razvita lateralna in dorzalna
rebra), tik nad njo se lateralno pojavljata 2 trna.
- Spikula sta enake velikosti in dolga okoli 1.5 mm.
- smaica ima špičast repek
- samec ima kopulatrično košarico
- rep samca: lateralna in dorzalna rebra
samica večja
Razvojni krog =
- Jajčece ima ovalno obliko in doseže velikost 90‐100 μm (širina 50‐ μm).
- V njegovi notranjosti se nahaja 16‐32 blastomer.
- Invazijska ličinka L3 se razvije ob primernih pogojih (temperatura
27°C) v 7 dneh.
- Končni gostitelj se z ličinko L3 invadira na pašniku.
- Ni visceralne migracije, ličinke
ostanejo v debelem črevesju do spolne zrelosti.
- Prepatentna doba je 60 dni.
klinični znaki
- krvavitve v kolonu,
- brstenje žlez
- sluz
- patogeni
opiši rod oesophagostomum
- Pripadniki rodu Oesophagostomum zajedajo v debelem črevesju pri prašiču in prežvekovalcih.
- izoblikuje parazitarne vozliče, v katerih so ličinke, na črevi
- Njihova značilnost so plitva ustna kapsula,
- kutikularna odebelitev ustnega dela telesa, - corona radiata iz resastih kutikuliranih trnov ali trnov v obliki lističev,
- cefalični bulbus oz. mehurček
- cervikalna brazda, cervikalna krilca in cervikalni bradavici (papile)
- ganglij ki obdaja požirlanik
- širok požirlanik
- Jajčece ima široko ovalno obliko (velikost 70‐80 μm, širina 40‐45 μm), je tankosteno in blastomerizirano.
- Razvoj je direkten, invazijska oblika je invazijska ličinka L3 (peroralno) , ni visceralne migracije.
- V Sloveniji so ti paraziti zelo pogosti.
- Ne povzročajo večjih patoloških sprememb (izjema je Oesophagostomum columbianum).
Poznamo 5 glavnih parazitov iz tega rodu:
‐Oesophagostomum venulosum =
GG ‐ ovce, koze, divji prežvekovalci (srna, muflon) → debelo črevo
*cervikalne papile za požiralnikom
*nima cervikalnih krilc
‐Oesophagostomum radiatum =
GG ‐ govedo → debelo črevo
*ni zunanjega venca corone radiate
*cervikalna krilca, cervikalna brazda, cefaličen bulbus (razširitev v sprednjem delu)
* cervikalni ppili sta v višini sredine požiralnika
* v coroni radiati ni zunanjega venca kutikularnih lističev
* vnetje črevesa ob akutni fazi izbruha bolezni in pojav črnih iztrebkov
* v velikem številu je patogen
‐Oesophagostomum dentatum = GG ‐ prašič → debelo črevo
- opazen cefaličen bulbus
- submedialne papile ghlave
- na sluznici parazitarni vozliči
‐ Oesophagostomum columbianum = GG ‐ prežvekovalci (ovce) → debelo črevo * ima krilce in papile *patogen *veliki vozliči na sluznici kolona *anemije *kronično vnetje sluznic ekolona *jagnjeta driskajo na paši, sluz, kri, pareza zadnjih okončin, pogin
opiši syngamus traheae
- sapnik kokoši, purana, fazana
- transportni gostitelj: deževniki, polži
- ko je nasesan je živo rdeče barve
- smaec in smaica sta v trajni kopulaciji - sta trajno združena, njuna lega spominja na črko Y
- samec: 2-6mm
- samica: 2cm
- obod ustne kapsule je široko odprt
- ustna kapsula je plitva
- 6-10 majhnih zobkov
- spikula pri smacu enake dolžine
- kopulacijska košarica široko odprta
- lahko povzročijo zadušitve mladih piščancev
- flotacijska metoda
- jaj.čeca ovalna, ličinka notri dozori 3 dni
opiši razvojni krog syngamus trache
- razvoj do l3 v jajčecu
- l3 nato iz jajčeca gre
- transportni gostitelj: deževnik, polž, členonožci
- zaužije tranportnega gostitelja perjad
- od perjadi najbolj dovzetni: mladi fazani, piščanci, starejši purani
- ličinke v pljučih povzročajo krvavitve, edeme in vnetja
- tarčno mesto: sapnik
- pritrdijo se na sluznico sapnika in so hemofagi, povzročajo kataralno vnetje, sluz, vozliče na mestu pritrditve
- vezivo in hrustanec se vraščata
- težko dihanje, dušenje
- tisti ki prebolijo, ostanjeo slabotni
družina ancylostomidae
- poškodbe sluznice - odrasli kronični enteritis, padec belajkovin, zmanjšana absorbcija Fe
- poškodbe kože p/c
- migracija ličink - pljuča
- ustna kapsula nima več korona radiata, ima pa reskalne ploščice –> poškoduje sluznico
- -so krvosesni nematodi
- prernos parazitov:
transkolostralno
intrauterino
peroralno
perkutano z ličinkami - anemija- 1 teden invazije (mladi psi)
- dermatitis (med prsti, vlaga); trebuh, serbenje, eritem, papile, pljua- krvavitve, kašelj, pljučnice
- ancylostoma
- uncianria
- bonostomum spp
opiši ancylostoma caninum
- široka ustna kapsula
- 2 rezkalni plošščici z zobki
- sprednji del ventralno zavit
- tanko črevo psa, lisice, redko človeka
- 10-16mm
- rdeče barve –> je izrazit hemofag
- jajčeca: tankostena, blastomerizira
- prenos: transkolostralno, intra uterino, per oralno, per cutano (interdigitalno)
- migracija pljuča –> črevo
- krvavitve, kašelj, poškodba pljunega tkiva
larva migrans cutanea ??? KAJ MORM KEJ O NJEJ POVEDAT?
- Cutaneous larva migrans is a skin disease in humans, caused by the larvae of various nematode parasites of the hookworm family (Ancylostomatidae).
- Hookworm eggs are shed in infected dog (or other animal) feces to the ground, where they then develop over a period of 1–2 weeks into the infectious larval form (filariform larvae).[3] - The filariform larvae can burrow through intact skin that comes into contact with soil or sand that is contaminated with feces.
- Although they are able to infect the deeper tissues of animals (through to the lungs and then the intestinal tract), humans are incidental hosts and the larvae are only able to penetrate the upper dermis of the skin[1] and thus create the typical wormlike burrows visible underneath the skin. These parasites apparently lack the collagenase enzymes required to penetrate through the basement membrane deeper into the skin.
opiši družino trichostrongylidae
Poznamo 6 glavnih rodov iz te družine: ‐Trichostrongylus ‐Ostertagia ‐Marshallagia ‐Cooperia ‐Nematodirus ‐Haemonchus
Bivališče =
GG ‐ prežvekovalci, kopitarji, vsejedi (prašič), tudi človek → želodec (siriščnik), tanko črevo
Morfološke značilnosti = - Spadajo med srednje velike nematode. -Imajo nitast videz in rdečo barvo (hemofagi). - Ni corone radiate. - ni ustne kapsule - ni zobkov v ustnem del - Kutikula je lahko na zgornjem delu telesa nabrana v obročke ‐psevdosegmentacija. -Kopulatrična košarica je dobro razvita (dobro razvita lateralna rebrca in slabo razvita dorzalna rebrca). - Prisotna sta lahko gubernakul in vulvin pokrovček - vidna je ekskretorna reža
Razvojni krog =
- Jajčeca imajo ovalno obliko, so tankostena in blastomerizirana.
- Peroralna invazija preko invazijske ličinke L3.
- Ni visceralne migracije.
- Neposredno po invaziji se ličinke zavrtajo v sluznico želodca in tam oblikujejo zajedavske vozliče (lahko se združujejo), pri tem poškodujejo žlezno tkivo in zamašijo
žlezna izvodila.
- migracija ličink zjutraj in zvečer
Patogeneza =
- Poškodbe in odebelitev želodčne sluznice,
- vnetje želodčne sluznice,
- celična infiltracija,
- okvara žleznih celic,
- prebavne motnje (pomanjkanje želodčne kisline),
- edemi, krvavitve, anemija,
- poškodbe homopoetskih organov,
- degeneracija skeletne mišičnine (mlade živali) →
- krvave driske, manjši
prirast, manjša mlečnost, slabša kakovost in manjša količina volne, izčrpane živali in pogin.
Diagnoza = flotacija, metoda Vajda, metoda McMaster, metoda Whitlock.
opiši poddružino dictyocaulinae
- sapnik, sapnici –> Beramanova metoda (termotropizem)
- prežvek, kopitarji
- zajedavske pljučnice
- bronchopneumonije
Poznamo 3 glavne parazite iz te družine:
‐Dictyocaulus filaria =
*prežvekovalci (ovce, koze, divji prežvekovalci) → bronhi; pogost v Sloveniji
‐Dictyocaulus viviparus =
*prežvekovalci (govedo, divji prežvekovalci) → bronhi; tudi v Sloveniji
‐Dictyocaulus arnfieldi =
*kopitarji → bronhi; ni v Sloveniji
opiši dictyocaulus filaria
GG ‐ prežvekovalci (ovce, koze, divji prežvekovalci) → bronhi
Morfološke značilnosti =
- Sodi med srednje velike nematode,
- doseže velikost 3‐8 cm (samec), 5‐10 cm
(samica) . - Telo ima nitast videz in mlečno belo barvo (skozi povrhnjico je vidno rjavo črevo),
- nima turgorja.
- V ustnem delu najdemo 4 majhne ustnice,
- ustna kapsula je plitva.
- Kopulatrična košarica je reducirana, v njej sta združena medio in posterio lateralno rebro (distalni del združenega rebra je
razklan) . - Spikula sta kratka (dolžina 0.4‐0.6 mm), imata paličasto obliko in temno rjavo barvo. Na proksimalnem delu dajeta videz razcefranosti.
- Vulva se nahaja v začetku druge polovice telesa.
- ličinke imajo v sprednjem dleu gumbek
- vsi dictiocaulidi imajo v ličinkah zrnate strukture, ličinke so polmesačasto zavite
Razvojni krog =
- Jajčeca gostitelj izkašlja iz pljuč, preko sline preidejo v prebavila.
- Izleže se ličinka L1
(velikost okoli 0.6 mm, polmesečasta zavitost, temno rjava barva, močna granuliranost, na ustnem delu ima majhno izboklino oz. gumbek, hranilne snovi prejema iz rezervne hrane v rumenjačnih celicah
črevesja)
- in preko iztrebkov preide v okolico.
- Po 1‐2 dnevih se levi v ličinko L2 (zaostali levek ‐ dvojni levek, kasneje odpade).
- Po 6‐7 dneh se pri 27°C razvije invazijska ličinka L3 (neaktivna, slabo izražen
negativni geotropizem, dobro odporna proti nizkim temperaturam).
- Invazija je peroralna.
- Ličinke se do 72h zadržujejo v črevesju, nato pa preko limfe preidejo v bezgavke (levitev v ličinko L4 ‐ spolni
dimorfizem) in nato v pljuča preko kapilar 8n desnega dela srca.
- Ličinke spolno dozorijo v 4 tednih.
→ Ličinka vrste Dictyocaulus viviparus nima ustne izbokline.
- uporabimo metodo skrjabin, iščemo l1, odrasle in jajčeca
- lahko tudi metoda po vajdi in koprološke metode (v iztrebku so ličinke)
- jajčeca iščemo z sekcijo pljuč
klinični znaki: - Povzroča pljučnico, bronhitis (vnetje bronhov), poškodbe in vnetje pljučnega tkiva (tudi peribronhialnega tkiva), bronhopnevmonijo, atelektazo (bronhe zalije penasta tekočina), celične infiltracije, bakteriozo → kašelj, oteženo dihanje, nosni izcedek. - Parazit zajeda predvsem mlade živali.
opiši dictyocaulus viviparus
- bronhiji goveda, jelen
- zreducirana kopulatrična košarica
- krjaša spikula
- samice so oviparne
- v jajčecu se oblikuje l1 ličinka
- v iztrebkih opazimo ličinke, na pa jajčec
- bearmann–> termotropizem
- govedo dobi od divjih prežvekovalcev –> žival kašlja
- goovedovi in jelenovi bronhiji
- 5-8cm
- občutna škoda v govedoreji
- limfa, sapnik, sapnici
- v ‘pljuča hematogeno
- v iztrebkih smao ličinke, ni jajčec
- ličinke se zadržuejjo na travi (megla, vlaga, ejseni)
opiši dictyocaulus arnfieldi
- manjši: 3,6 - 6 cm
- bronhiji kopitarjev
- zreducirana kopulatrična košarica
- krajša spikula
- zadnji dle ni špičast, nima ostroge –> bolj okrogel
- najbolj dovzetne mlade prvopašen živlai
opiši metastrongylidae
Poznamo 2 glavna parazita iz te družine:
‐Metastrongylus apri (elongatus) = domači in divji prašič, prežvekovalci, človek → bronhi, bronhioli
‐Metastrongylus pudendotectus = domači in divji prašič → bronhi, bronhioli
OPIŠI METASTRONGYLUS APRI
GG ‐ domači in divji prašič (ekstenzivna reja), tudi prežvekovalci (ovce, koze, divji
prežvekovalci), človek → bronhi, bronhioli,
VG ‐ deževniki
Morfološke značilnosti =
- Sodi med srednje nematode,
- doseže velikost okoli 2.5 cm (samec), do 6 cm
(samica).
-Telo ima nitast videz in belo barvo.
- V ustnem delu najdemo 6 majhnih ustnic v obliki bradavic,
- ni ustnega oboda.
- Kopulatrična košarica je slabo razvita. - Nitasta spikula (velikost okoli 4 mm-zelo dolga) sta Prečnoprogasta in imata na koncu izoblikovan enojni kaveljček.
- Samice imajo upognjen repni del, v
njihovem telesu lahko opazimo jajčeca. - Vulva se nahaja v bližini analne odprtine, pokriva jo velik vulvin pokrovček.
Razvojni krog =
- Jajčece doseže velikost 45‐60 μm (širina okoli 40 μm). Je debelosteno in embrionirano, temno rjavo —> DOLOČIMO GA S SEDIMENTIRANJEM (težko jajčece)
pokriva ga nabrana zunanja ovojnica.
- Ličinke lahko jajčece zapustijo same in živijo v vlažnem okolju več
mesecev.
- Vmesni gostitelj poje jajčece in v njem se razvije ličinka L1 (velikost do 0.3 mm, granuliranost), ki naseli krvne žile ob požiralniku in želodcu.
- V 10 dneh se razvije invazijska ličinka L3 (velikost okoli 0.5
mm, dvojni levek, nima požiralnikovih celic),
-ob poškodbi ali poginu vmesnega gostitelja se ličinke izločijo v okolico (do 2 tedna).
- Končni gostitelj se invadira ko poje invadiranega deževnika ali pa z ličinko.
- Ličinke potujejo preko limfe do bezgavk (ličinka L4) in nato v pljuča (ličinka L5).
- Prepatentna doba je 24 dni.
- ponavadi pri prašičih do 4. meseca starosti
DIAGNOZA
- Povzroča poškodbe in vnetja sluznice, pljučnico, kronični bronhitis, bronhomnevmonijo, lokaliziran pljučni
emfizem (pokanje pljučnih mešičkov), slaninaste površine v obliki vozliča, virozo
→ hitro in oteženo
dihanje, močno povišana temperatura, kašelj, nosni izcedek, pomanjkanje apetita, shirane živali, pogin.
- Pogin je pogost predvsem pri mladih živalih, pri odraslih živalih se pojavi imunost.
Opiši metastrongylus pudentotectus
- brinhiji domačega in divjega prašiča
- 16-37 mm
- spikula prečno progasta z 2 kavljema, sta prečnoprogasta
- smaica ima raven rep
- vulvin pokrovček in pa tudi kutikularni MEHURČEk
Razvojni krog =
- Jajčece doseže velikost 45‐60 μm (širina okoli 40 μm). Je debelosteno in embrionirano, temno rjavo —> DOLOČIMO GA S SEDIMENTIRANJEM
pokriva ga nabrana zunanja ovojnica.
- Ličinke lahko jajčece zapustijo same in živijo v vlažnem okolju več
mesecev.
- Vmesni gostitelj poje jajčece in v njem se razvije ličinka L1 (velikost do 0.3 mm, granuliranost), ki naseli krvne žile ob požiralniku in želodcu.
- V 10 dneh se razvije invazijska ličinka L3 (velikost okoli 0.5
mm, dvojni levek, nima požiralnikovih celic),
-ob poškodbi ali poginu vmesnega gostitelja se ličinke izločijo v okolico (do 2 tedna).
- Končni gostitelj se invadira ko poje invadiranega deževnika ali pa z ličinko.
- Ličinke potujejo preko limfe do bezgavk (ličinka L4) in nato v pljuča (ličinka L5).
- Prepatentna doba je 24 dni.
- ponavadi pri prašičih do 4. meseca starosti
DIAGNOZA
- Povzroča poškodbe in vnetja sluznice, pljučnico, kronični bronhitis, bronhomnevmonijo, lokaliziran pljučni
emfizem (pokanje pljučnih mešičkov), slaninaste površine v obliki vozliča, virozo
→ hitro in oteženo
dihanje, močno povišana temperatura, kašelj, nosni izcedek, pomanjkanje apetita, shirane živali, pogin.
- Pogin je pogost predvsem pri mladih živalih, pri odraslih živalih se pojavi imunost.
Opiši držino protostrongylidae
- so v alveolih, bronhiolih, pljučni parenhim
- kg: prežvekovalci
- vmg: polži
- Imajo tanko telo nitastega videza in rdečo barvo (hemofagi).
- Kopulatrična košarica je zakrnela in ima
kratka rebrca. - Spikula sta dobro razvita, pogosto sta obdana z membrano.
- Razvita sta gubernakul in
telamon. - Razvoj je indirekten.
- Samica v pljučih leže jajčeca.
- Ličinke L1 (velikost do 0.3 mm, valovit biček
na repnem delu je lahko tudi razvejan ‐ »ostroge«, prozorne) - se razvijejo v pljučih ali prebavilih in se izločijo preko
iztrebkov.
*So zelo aktivne in invadirajo vmesnega gostitelja s subkutano invazijo
*(v polža se ličinka zavrta
skozi nogo ali plašč). - V njem se razvije invazijska ličinka L3, s katero se končni gostitelj invadira ko poje invadiranega polža ali pa na pašniku poje proste ličinke.
- Povzročajo vnetje sluznice, izločanje eksudata (zapolni pljučne mešičke), poškodbe pljučnega in peribronhialnega tkiva, pljučnico, celične infiltracije, slaninaste površine v obliki vozliča (lahko dosežejo velikost kovanca ali pa celo dlani), bakteriozo.
Diagnoza = metoda Vajda, metoda Baermann, metoda Skrjabin, bris prerezanih vozličev (ličinke)
opiši angyostrongylus vasorum
- zelo patogen
- evropa,afrika, amerika
- psi, lisice in rdeča panda
- v desni polovici srca (lahko pride do odpovedi)
- in v pljučnih arterijah –> pneumonije
- težave z dihanje, krvavitve, živčne motnje
- znani kot “francoski črvi”
- akutna oblik:
- sunkovit in suh kašelj, anemija
- kronična oblika:
- odpoved srca
- izguba teže
- hipertenzija pljuč
- paralize
- ličinka s elahko znajde tudi v očesu ali mehurju
- L1 z iztrebki, L3 v polžu, v 10 dneh doseže srce in pljučne arterije
- prepatentna doba 30-35 dni
- v psih lahko preživijo nekaj let ( 5 let izločajo ličinke)
opiši red ascaridida in družina ascarididae
- do 50cm veliki
- telo ima turgor - ni nitka
- nejvečji nematodi
- 3 lopataste ustnice
*1 dorzalna in 2 ventralni
*vmes so interlabie - Na ustnicah so prisotne gube, lahko pa najdemo tudi zobce (dentikulirana
notranja površina) in čutne bradavice oz. papile (zunanji rob). - Žrelo manjka,
- prisoten je cevast mišični
požiralnik. - Močna spikula sta paličaste oblike in enake velikosti.
- Na repnem delu samca najdemo številne
prekloakalne in postkloakalne papile.
-Vulva se pri samicah nahaja sredi telesa. - Jajčece ima okroglo ali
ovalno obliko, je debelosteno in embrionirano. Ima nagubano površino in razbrazdano notranjost. - samica neopazen repek
- samci spiralno zaviti
družina ascarididae
- črevo lahko zamašijo ali perforirajo in pridejo v trebušnoo votlino
- če je huda invazija lahko gredo v želodec in pogledajo ven skozi ustno ali nosno votlino –> otroci
- znan:
- ascaris suum
- parascaris equorum
opiši ascaris summ
GG ‐ prašič (domači in divji prašič) → tanko črevo
Morfološke značilnosti =
- Doseže velikost 15‐25 cm (samec), do 45 cm (samica).
- Telo je napeto in
izravnano, čvrsta povrhnjica ima mlečno belo ali sivo barvo.
hidrostatični skelet
- Spikula sta krajša od obrisa zadnjega dela in imata paličasto obliko (velikost okoli 2 mm).
- pre in postkloakalne papile
- 3 ustnice, interlabia, čutne papile, dentikulacija
- lahko ima cervikalna krilca
Razvojni krog =
- Jajčece ima ovalno obliko in doseže velikost 50‐75 μ (širina 40‐50 μm). Je zelo odporno proti nizkim temperaturam in razkužilom (zdrži tudi do 5 let, če je primerna vlaga).
- Samica lahko dnevno izleže tudi do
1.400.000 jajčec, ki se hitro razvijejo do invazijske oblike (ličinka L2 v invazijskem jajčecu).
- Invadirajo
lahko tudi plod preko invadirane samice.
- Ličinke se razvijejo v tankem črevesju.
- Po 24h migrirajo v jetra
(portalni krvni obtok) in pljuča (ličinke v pljučih žival običajno izkašlja), kjer se razvijejo v ličinko L3 in
ličinko L4.
- Nato se iz jeter vrnejo v črevesje in tam spolno dozorijo.
Prepatentna doba je 50‐55 dni
- ličinke lahko migrirajo tudi skozi telo človeka, budre, kunca
jajčeca lahko ko niso na invazijski stopnji dokažemo s flotacijo, nato se notri pojavi ličink a–> sedimentacija
KLINIČNA SLIKA
- Večje spremembe povzročajo ličinke z visceralno migracijo, ki
povzročajo poškodbe pljučnega parenhima, pikčaste krvavitve, celične infiltracije, bronhopnevmonijo,
bronhitis, poškodbe jetrnega parenhima in jetrne kapsule, nastanek t.i. »belih peg« (prepoznavanje
bolezni).
- Odrasli osebki povzročajo poškodbe in zadebelitev črevesne sluznice (dentrikulirane ustnice),
krvavitev sluznice, razlitje črevesne vsebine ob perforaciji črevesja, peritonitis, zlatenica (prehod v žolčnikova izvodila)
→ krvava driska, prebavne motnje, hiranje, slabši prirast (do 50%), nemirno
obnašanje, pogin živali.
- Zajeda predvsem pri mladih živalih.
oPIŠI parascaris equorum
GG ‐ kopitarji (konj, osel, mezeg) → tanko črevo
Morfološke značilnosti =
- Doseže velikost 15‐28 cm (samec), do 50 cm (samica).
- Ima dobro razvite 3 ustnice z manjšimi medustnicami.
- Spikula sta dolga in iztegnjena (dolžina 2.5 mm), lateralna krilca so
slabo razvita.
- Na repnem delu najdemo veliko število prekloakalnih papil, med postkloakalnimi papilami
najdemo 2 para dvojnih in 1 par enojnih papil.
-samec na repu komaj opazna kavdalna krilca
Razvojni krog =
- Jajčeca imajo okroglo ali ovalno oblika (premer 90‐100 μm), so debelostena in
temnorjavo obarvana, groba ovojnica
- jajčece z ličinko (l3) se per oralno vnese
- Ličinke migrirajo skozi jetra nato v pljuča in srce
- Prepatentna doba je 3 mesece.
klinična slika: - prebavne motnje - dlaka brez leska . kašelj . pogin žrebet
diagnoza;
- koprološka metoda, metoda po whitlocku
opiši anisakis simplex
- ličinka 2cm
. na notranjih organih rib, v mišičnini, hrbtenica - trni v sprednjem in zadnjem delu
- digestivna metoda
- v ribi ima ličinka tendenco, da se orije in čaka, ponavadi v območju pod hrbtneico (riba poje plankton)
- adulti:
*polno zreli živij0o v morskih sesalcih
-vmg: plankton - človek:
*migracija ( migracija iz mišičnine v želodec. v želodcu se ličinka sprosti in lahko povzroči hude težave v prebavilih)
opiši toxocara canis
- tanko črevo m,esojedov - pes, lisica
- 10-18 cm
- cervikalni krilci sta široki in krajši (s prečnimi brazdami)
- ima tudi akvdalna krilca
- rep smaice zavit
- jajčeca:
- zunaj groba, notri gladka površina, so okrogla
- mlad eživlai iamjo anpete trebuške
- prenos per oralno, kolostralno, intrauterino
- otrok se lako invadira z njo če v peskovniku je pesek
- 3 ustnice, interlabia, dentacija
RAZVOJ
- 8 dni po invaziji v jetra, pljula, ledvica
- ličinke so v parazitarnih vozličih, njihovo sprostitev sproži spremembe v gostitelju
* estrogeni hormon v brejosti
- krvni obtok, fetus, vime
- invazija ščenet prve dni tudi z jajčecem, samice se invadirajo z mekonijem
- po migraciji se zgodi levitev v pljučih, in nato še v želodcu, nato se ličinke vrnejo anzaj v t. črevo -> tu dozorijo spolno po 3 tednih
(šele takrat lahko najdemo jajčeca v iztrebkih mladičev)
- pri človeku in domačih živlaih je značilna visceralna migracija ličink.
- pri otrocih v jetra, pljuča, oko, možgane
- bolezen pri človekzu: larva migrans viceralis
KLINIČNA SLIKA:
- mikro poškodbe jetr in pljuč, pljučni edem, trahealna migracija, serozni izcedek iz nsou, kašelj,
- L3 v želodcu: slabost, bruhanje, napet trebuh, driska, zamašitev črevesja, perforacija, peritonitis
rod ascaridia
NEMATODA
sem spada:
- ascaridia coumbar
- ascaridia galli
ASCARIDIA GALLI - tanko črevo perutnine - samec: 7,5 cmm - smaica 11 cm .- 3 večje ustnice v ustnem delu - zapirjao vhod v ustno votlino - 1 dorzalna ustnica, 2 ventralni - interlabia - dentikualcija - čutne papile ob straneh ustnic - repni del samca: ni kopulatrične košarice ozki kavdalni krilci prekloakalni prisesek pre/post kloakalne papile 2 enako dolga spikula - dobro izoblikovan turgor
- jajčeca tankostena
- invazija poteka z jajčeci an invazijski stopnji
- ličinka 2 stopnje dozori v jajčecu v 10 dneh
- deževniki lahko mehanično prenašajo invazijska jajčeca
opiši heterakis gallinarum
GG ‐ ptiči (kokoši, purani, pegatke, vodne ptice) → slepo črevo
Morfološke značilnosti =
- Spada med srednje velike nematode.
- Ima plitvo ustno kapsulo
- majhna usteca
- 3 manjšem ustnice,
- prisotno je žrelo in dobro razvit požiralnik z ezofagialnim bulbusom.
- Cervikalna in kavdalna krilca.
- Kopulatrična košarica je slabo razvita, prisoten je prekloakalni prisesek in 12 parov PP (pre in postkloakalne) papil.
- Spikula imata paličasto obliko in sta različno velika. (1:3)
- kavdalna krilca
Razvojni krog =
- Jajčece ima ovalno obliko, je tankosteno in blastomerizirano (tudi zelo odporno).
- invazijsko jajčece z ličinko L2 dozori v 14 dneh.
- Invazija je peroralna.
- Ličinke se najprej nahajajo v
mukoznih žlezah, nato pa se že po 4 dneh naselijo na sluznico slepega črevesja in tam spolno dozorijo.
- Prepatentna doba je 24‐30 dni.
KLINIČAN SLIKA
- Povzroča poškodbe črevesne sluznice, pikčaste krvavitve, slepo črevo je zadebeljeno in bele barve (napolnjeno s paraziti)
→ prebavne motnje, driska,
hiranje in pogin živali.
-Ima funkcijo transportnega gostitelja za protozoja Histomonas meleagridis, ki
povzroča bolezen »črnoglavost« pri puranih. Protozoj se prenaša preko jajčec ‐ ličinka v takem jajčecu potrebuje več časa za razvoj
potek:
- heterakis gallinarum zažije v slepem črevesju protozoja, ki se namnoži in migrira v jajčeca
- jajčeca pridejo an plan s fecesom
- l2 se razvije v jajčecu
- jajčece zaužije perutnina ali pa ga zaužije deževnik in tega anto perutnina
- jajčece poči , spostijo s eprotozoji
- l2 ličinka se razvije preko l3 in l4 do adultne oblike
opiši družina oxyuroidae = podanjčice
- Družina Oxyuridae oz. podančice spada med srednje velike nematode.
-Njihove značilnosti so 3 majhne
ustnice, - dobro razvit požiralnik z ezofagialnim bulbusom,
- slabo razvita kopulatrična košarica brez rebrc,
- številne prekloakalne in postkloakalne papile.
- Samice imajo dolg koničast in zašiljen rep,
- vulva se nahaja v sprednji polovici telesa.
- Jajčece ima ovalno obliko, je asimetrično in tankosteno.
- Razvoj je direkten,
- invazijska oblika je invazijsko jajčece z ličinko L2,
- ni visceralne migracije.
‐Oxyuris equi = GG ‐ kopitarji (konj) → debelo črevo, slepo črevo, tudi danka
opiši oxyrus equi
- podanjčica kopitarjev–> debelo črevo, rektum
Morfološke značilnosti =
- Doseže velikost 9‐12 cm (samec), do 15 cm (samica).
- Samec ima le 1 spikul v obliki bucike (velikost do 0.2 mm),
- namesto kopulatrične košarice sta prisotna 2 kopulatrična izrastka
(veliki papili) in več manjših papil.
-Spolno zrela samica je običajno upognjena in rumeno ali svetlorjavo
obarvana, ima ploščat zadebeljen zadek ter zelo dolg rep.
Razvojni krog =
- jajčeca: asimetriaj robov, operkulatni tip, najdemo jih v perianalni regiji
- Pred spolno zrelostjo se paraziti nahajajo v slepem črevesju in kolonu, kjer se prehranjujejo s črevesno sluznico.
- Po oploditvi se samica umakne v danko in tam proizvaja grozdaste
skupke jajčec ter jih namešča v perianalni prostor (ob tem zleze iz danke).
- Invazijske ličinke v jajčecu
dozorijo v 3‐5 dneh (jajčeca zdržijo več tednov).
- Končni gostitelj se invadira preko dotikanja perianalnega
prostora z ustnicami, lahko pa tudi preko hrane ali stelje.
- Ličinke preidejo v prebavila in se tam spolno dozorijo. Prepatentna doba je 4‐5 mesecev.
KLINIČNI ZNAKI
- Klinične znake povzročajo predvsem ličinke, ki so zelo patogene.
- Povzročajo drisko in srbeč zadek, zaradi katerega se živali z zadnjico drgnejo ob steno.
DIAGNOZA
bris oz. izpirek perianalnega prostora (t.i. selotejp metoda)
Opiši dirofilaria immitis
GG ‐ mesojedi (pes, volk, lisica), tudi človek (le v pljučih) → desni srčni prekat, pulmunalne arterije
VG ‐ komarji
(microfilaria immitis)
- dirofiliarozo prenašajo komarji.
- iščemo jo v krvnem razmazu,ker mikrofilarije potujejo po krvnem obtoku, več jih je ponoči
- delanje preparata: narediš si debelo kapljo in nativno pogledaš pod mikroskopom –> vidiš premikanje mikrofilarij
- narediš lahko tudi knottov test: kri, antikoagulant, formalin, centrifugiranje, obdržiš sediment, mu dodaš metilensko modrilo, gledaš mikrofilarje med eritrociti
- na preparatu poišči mikrofilarijo dirofilarije
- ko dodaš formalin se dirofilarija stegne- to pomembno, da lahko z meritvijo določiš za katero filarijo gre
Morfološke značilnosti =
- Spada med srednje velike nematode. (16-30cm samica, samci manjši)
- Ima nitast videz in belo barvo.
- Ni bukalnega prstana,
- prisoten je dolg požiralnik.
- Distalni del samca je spiralno zavit,
- prisotna so kavdalna krilca in številne PP papile (pecljast videz).
- različna spikula
Razvojni krog =
- adultna oblika se pari
- l1 ličinka je sproščena v krvni obtok gostitelja
- komar s pikom mesojeda, zaužije l1 ličinko
- Vmesni gostitelj se invadira preko pika (mikrofilarije se nahajajo v krvnem obtoku predvsem ponoči, prisotne pa so tudi podnevi ‐ periodičnost).
- Ličinka se nahaja v njegovem krvnem
obtoku, nato pa migrira v želodec in Malpighijeve cevke.
- Invazijska ličinka L3 dozori v 15‐16 dneh, preko pika se prenese v končnega gostitelja.
Prepatentna doba je 6‐7 mesecev.
patogeneza:
. Povzroča srčne motnje, omotičnost in epileptične napade (močna invazija).
opiši trichinello spp
spada med bičeglavce. tu so še trichuris spp
in dirofilaria immitis
- povzroča zoonozo
- avterokseni razvojni krog
- samica: 2,5-3,5 mm
- samec: 1-1,5mm
- zadnji dle iam širši
- prečnaprogavost
- smaica je viviparna (izlega l1 ličinke)
- samec po parjenju umre
- samec: kloakalna odprtinica, 2 koničasta izrastka, 2 parapapil
- pri več kot 200 različnih gostiteljih - večinoma sesalci
- SILVATIČNI KROG:
- (medve, divji prašič, volk, lisica, divja mačka, ris, dihur, jazbec, kuna, glodavci..)
*z ličinkami na marhvini žužkojede živali prenesjeo trichinelo na SINATOTROPNI ali DOMAČI KROG - povezavo med rogoma predstavljajo iztrebki živlai po okužbi
-DOAMČI KROG - prenos zznotraj njega preko glodavcev
- pri prenosu pomembna vloga kanibalizem, prenos s pomijam, na človeka z mesom lisic..
- 2 razvojni fazi zajedavca v istem gostitelju:
intestinalna faza
mišična faza
INTESTINALAN FAZA
- mesojeda žival ali človek zaužije meso živali, ki je invadirana z ličinkami trichinele.
- ličinke iz mišičnine se sprostijo pod vplivom želodčnih prebavnih sokov
- ličinke potujejo do tankega črevesja
- dozorijo do spolne zrelosti. prej se še 4x levijo
- ličinke so 24h po invadiranju že odrasle
- po 30h se že razmnožujejo
- smaice so viviparne
MIŠIČNA FAZA
– 4-19 dni po invaziji “nove”ličinke (L1) potujejo v mišično tkivo (prej nekaj časa potujejo po telesu: z limfo v mezenterialne bezgalvke, v veno cavo cranialis, srce, s krvnim obtokom po telesu nato) ,za seboj v mišičnini pustijo svetlino, ki se zapolni z odmrlim tkivom. tu se obdajo z ovojnico in predstavljajo ličinke na invazijski stopnji. 8vleikost okoli 1mm)
- ličinke so v kapusli - vzdrževalni celici 2 in polkrat zavite, obdane so s koalgensko ovojnico, ležijo med mišičnimi vlakni prečno progaste mišice
hrano in kisik dobivajo iz kapialr v okolici, oddajajo presnovek
- preživijo lahko tudi do 30 let
opiši vzdrževalno celico trichinele
vzdrževalna ovojnica obdaja ličinko v mišičnin
- ima več ovojnic
- 1 ovojnica: ostanek sarkoleme
- ovojnica: ostanek sarkoplazme
- ovojnica je koalgenska, naredi jo gostitelj
- celica je velika 0,7-0,8 mm
- šresnovki, gredo na pole kapsule
klinična znamenaj trichinella
intertestinalana faza (prvih nekaj dni))
- mehanična in toksina poškodba slznice
- gastroenteritis
- driske, bruhanje, bolečine v trebuhu, krvave erozije
- prvi teden močnejše invazije
- slabost , vročica,
mišična fazza - 2-6 teden po invaziji - migracija juvenilnih oblih (poškodbe krvnih žil) - krvavitve pod nohti, - pneumonija - miokarditis, zastoj srrca - encefalitis - poškodbba oči - konjuktivitis - glavoboli . kožni izpuščaj
primerni vzorci za doakz trichinele.
+ trihoneloskopski metodi
- mišični dle diafragme
- žvekalka
- jezik
. medrebrna mišičnina - sprednji dle sprednje okončinež
- kompresijska metoda
- digestivna metoda
- ugotavljamo navzočnost ličinke trichinella spiralis v mišičnin
- predvsem domači, divji prešič, medved, jazbec
- največ ličink v mišičnem delu diafragme
- pri konju raje kot diafragmo vzamemo m.masseter
KOMPRESIJSKA METODA:
- trihineloskopska metoda
- 2 kompresijski stekleni plošči
- vzorec narezan v velikosti ovsenega zrna
- razdelimo jih v razdelke
- dodamo kapljico mlečne ksiline
- obe predmetnici privijemo z vijaki, vzorci se stisnejo, stanjšajo, ksilina jih presvetli
- l3 ličinke so 2 in polkrat azvite in ležijo v kapsuli limonaste oblike
- vzdrževalna celica omogoča preživetje trichinelle
DIGESTIVNA METODA
- v čaši z vzorcem mišičnine ustvarimo umetne pogoje prebave- podobne razmere kot v želodcu (pepsin, solna kislina, voda, toplota, mešanje)
- vzorce razrežemo, najbolje v mesno kašo (3x po 1 s, da dobimo 1mm velike koščke) , prelijemo z digestivno tekočino in postavimo na magnetni mešalec
- temperatura naj ne bi presegla 46 C
- po 30 min prelijemo v čašo
- sedimentiramo 30 min
- sediment 40 ml prelije v menzuro, pustiš 10 min
- sediment (10 ml) prelijemo v petrijevko (1 ali 3)
- mikroskopiramo
- ličinke razvite, v klobčiču, v obliki šestice
vrste trichinel
- trichinela spiralis (domače živali)
- trichinela nativa ((v severni evropi, počasi prehaja v srednjo)
- trichinella britovi (gozdne živlai, silvatični krog)
- trichinella murelli
- trichinelal nelsoni (ob ekvatorju)
- trichinella pseudospiralis (pri pticah, brez kapsule)
- trichinella papuae
- trichinella zimbabwensis (eksotične brez kapsule)
opiši trichinello spiralis
- domsči in divji prašič najbolj dovzetna –> divji je nevarnost za domai krog, glodavci (podgana), čloek in lisica (pomemben salvatičen gostitelj)
- največ invazij in smrti pri ljudeh - veliko ličink povzroči močan imunski odgovor
opiši acanthocephala
- valjasti črv (nečlenjen)
- ježerilec
- poznamo okoli 500 vrst.
- Veliki so od 1,5 milimetra do 70 centimetrov. - So notranji nečlenarski zajeedalci, še najbolj podobni trakuljam, od katerih se ločijo, ker nimajo odrivkov.
- Njihovo telo je sestavljeno iz s kaveljčki opremljenega rilca, vratu in trupa.
- Gostitelja menjavajo.
- Odrasli živijo z rilcem zasidrani v prebavilih morskih, sladkovodnih in kopenskih vretenčarjev, kjer samice ustvarjajo ogromno, do 250.000 jajčec na dan.
- Ličinke živijo v prebavilih rakov in žuželk.
- Če okuženo žival požre vretenčar, nastanejo spet odrasli samci in samice.
- Tak zančilen ježerilec je Macracanthorhynchus hirudinaceus katerega ličinke zajedajo majske hrošče, odrasle pa najpogosteje svinje.
- ekskretorni sisem - nefridiji –> v spolna izvodila
- samci
- 2 testikula
- ductus ejakulatorius se konča v navznoter obrnjeni kupolatrični košarici
- ima žleze -prostata
- samica
- jajčeca v telesni votlini
- uterusni zvonec jih izloča in 0pošilja nazaj
- embrio = acanthor
- tudi do 600.000 jajčec/na dan
- vmg. členonožci -acanthella
- cystacanth = inkapsulirana oblika nastane v vmg
opiši macracanthohynchus hirudinaceus
- 10-35 cm
- največji ježerilec
- svedrasto zavit rep
- angubana povrhnjica- kolobarji –> lahko ga zamenjaš s cestodo
- rožnati
- kijast rilec- 6 vrst trnov po 6 trnov
- ajjčeca temno rjava, acanthor=embrio, so odporna
- lahko so zoonoze
- t. črevo domačega in divjega prašiča
- vmg: hrošči - najpogosteje govnači in majski hrošči. v njih dozori acanthela, cystacanth
- spolna zrelost 2-3 mesec po invaziji
- močno pripet črevesno steno
- akutne abdominalne bolečine
- perforacije
- močne invazije= zahiranost
metoda: sedimentaciaj, raztelesba
opiši parauterini organ
fibromuscular appendage that receives and stores the eggs, replacing the uterus.
- pri cestodah
splošne značilnosti protozojev
- Praživali oz. protozoji so enocelični organizmi mikroskopskih velikosti, ki pripadajo kraljestvu živali.
- Le manjše število družin živi parazitsko življenje.
- Lahko živijo samostojno ali pa v sklopu kolonij oz. kormov.
- V neugodnih razmerah se lahko incistirajo ‐ obdajo s trdo odporno ovojnico.
- okrogli, jajčasti, vretenasti ali pa spreminjajo oblik
- ima aktivno( trofozoit) in vegetativno obliko (cista, ki ima hrano v obliki škroba ali glikogena)
- Protoplazma je nosilec vseh
življenjskih funkcij v celici protozojev. - Delimo jo na notranjo endoplazmo (citoplazma in nukleoplazma)
- in zunanjo ektoplazmo.
- celična membrana ali plazmalema
- V celici najdemo hranilno vakuolo (predelava hrane s pomočjo encimov), krčljivo vakuolo (izločanje snovi), celično jedro (genetske informacije) (več jih je lahko), kariosom, centrosom (funkcija centriola ‐ organizacija mikrotubulov) in kinetoplast (pri bičkarjih).
- Zgoščeno ektoplazmo imenujemo pelikula, ki oblikuje peristom in citostom (sprejem hrane, pri korenonožcih) ter citopigo (funkcija anusa).
- Nekateri prtozoji sprejemajo in oddajajo snovi skozi celotno telesno površino.
- Prisotni so tudi organi za
lokomocijo ‐ psevdopodiji, bički, ciliati (sidrani v pelikulo) valujoče membrane, migetalke. - Razmnoževanje lahko poteka na 2 načina, ki se običajno ciklično izmenjujeta:
- nespolni način (enostavna
delitev, dvojna oz. vzdolžna delitev, poliembrioniranje, shizogonija) - spolni način (gametogonija - ž. in moške gamete, iz njih zigote).
- Razmnožujejo se direktno (večina protozojev) ali indirektno (npr. bičkarji),
- vmesni gostitelji so skoraj izključno členonožci ‐ žuželke (muhe, komarji, brenclji, krilate stenice in klopi).
prehrana
- jedo že prirpavljeno rastlinsko in živalsko hrano
- ne morajo sintetizirati sladkorjev
- lahko so aerobi in anerobi
- hrnao sprejemajo s pinocitozo in fagocitozo
- ciliati imjo citosomo - usteca
- snovi izločajo kjerkoli z eksocitozo ali pa preko stalne odprtine citopiga= analna odprtica
- endoplazma je zrnata in ima nalogo predelovanja hrane. pomembna pri razmnoževanju
- biček izhaja iz valujoče membrane ali kinetoplasta, ki je iz 2 delov
vmg
- arthropoda ali členonožci (muha tse tse, glossina, komarji brenclji, pajkovci, klopi, stenice, peščene muhe)
- so heterokseni trosovci
brez gostitelja:
- monkseni trosovci
opiši osnovne oblike bičkarjev
- Pripadniki družine Trypanosomatidae imajo 1 ali več bičkov ‐
- biček je vedno usmerjen kranialno,
- lahko je prisotna valujoča membrana, nekatere vrste pa so trajno ali začasno brez bička.
- Razmnožujejo se s pomočjo plazmotomije ‐ vzdolžna delitev na 2 dela,
- razvoj pa je običajno indirekten.
- Poznamo več 4 razvojne oblike:
amastigot, promastigot, epimastigot, trypomastigot - amastigost
- v sesalcu
- okrogla z velikim nuklusom
- izrazit kinetoplast tik nad jedrom
- ni bička
- ni valujoče memebrane
- promastigot
- v insektu
- že malo bolj podolgovata celica z okroglim jedrom
- biček je prisoten
- ni valujoče membrane
- kinetoplast oddaljeno and jedrom
- epimastigot
- kinetoplast za jedrom
- podolgovata oblika
- razvit biček
- v insektu
- krajša valujoča membrnaa
- trypomastigot
- kinetoplast pred jedrov
- v vretenčarju
- razvit biček
- dolga valujoča membrana poteka vzdolž celice
kinični znaki tripanosomoz in ugotavljanje
- fibrilne, akutne, kronične bolezni…pogin
- govedo: kronična anemija z edemi, alopecija, kahketičnost
- ekvidi: edem spolnih organov, depigmentacija kože an vulvi
ugotavljanje
- gimsa barvanje periferne krvi
- rvk, elisa
opiši leismanio spps
- končni gostitelj. vretenčarji
- vmg. nematocerne žuželke, peščena muha, phlebotominae
- obliak v tkivih kg: amastigot
- oblika v prenašalcih: promastigot
- proamstigot: bičkasta struktura, vretnasto telo ima,
- amastigot: nima več bička, jedro potisnjeno ob rob
- v vretenčarjih jih anjdemo v endotelijskih celicah in makrofagih, jedro je potisnjeno ob rob plazme. dobro zaznaven je kinetoplast
- Povečane bezgavke – limfni vozli, predvsem poplitealne bezgalke, povečana vranica, izčrpanost, slabokrvnsot, prebavne motnje, spremembe na koži, spremembe okoli uči, kerakonjuktivitis, razcerfrani uhlji, nenormalna rast nohtov
kdo prenaša leismanio
- phlebotominae (peščena muha)
- to so komarjem podobne žuželke
- s sesanjem krvi zajamejo invadirane levkocite
- zajedavci se v črevesju žuželk namnožijo –> nastane vleiko število promastigotov
- ‘promastigoti napolnijo žrelo žuželk in se pri vbadanju prenašajo na drugega gostitelja
kako ugotovimo lešmaniozo?
- punktat limfnega vozlja obarvan po giemsa
- ali pa brsi vranice, jeter, ksotnega mozha, vsebina ulceracije na koži..
- razmnožuješ an gojiščih,
- serološki test. indiretkna imunofluoruscenca,
- PCR punktata
spalna boelzen pri pseh
- prenos s piki peščene muhe, spolni kontak, preko palcente, s transfuzijo krvi
prizadeti:
- jetra, vranica, kostni mozeg, limfni vozelj –> najbolj poplitelane bezgavke
klinični znaki:
- izčrpanost, slbokrvnost
- prebavne motnje
- spremmebe na koži
- izpadanje dlake
- kaste na obrazi, ušesih
opiši histomonas meleagridis
- bolezen: histomonoza –> črnoglavost pri puranih
- bolezen prizadane: kokoši, pegatke, pave, fazane, jerebice, prepelice
- 2 obliki aprazita: bičkasta in ameboidna
- bičkasta oblika
- en redko 2 bička
- 5-30 mikrometrov
- v slepem črevesju
- ameboidna obliak
- v jetrih
- zančilan vzdolžna dleitev
- prenos direkten iz živlai na žival
- prenaša heteraksi gallinarum in ascaridia dissimilis
- prenos tudi neposredno s kontaminiranimi iztrebki iz invvadiranih ptic
- prenos z kluvanjem kloake
- črnoglavost puranov:
- mladi purani
- inkubacij 8 in več dni
- neješči purani
- našopirjeni
- rumena driska
- črna glava
- bolj dovzetne živlai ki jim primakuje vitmai A, iamjo bakterijske infekcije, kokcidije
- kronična oblika pri starejših živalih
- spremembe na sluznici cekuma - je odebeljena
- v lumnu cekuma je drobljiva, sirasta temno rajva vsebina
- pojavijo se ulceracije
- povečana jetra
naštej trichomonase
- tritrichomonas foetus
- tetratrichomonas gallinae
- tetratrichomonas gallinarum
- tetratrichomonas anseris
(gosi)
-tetratrichomonas anatis
(race, driska) - tetratrichomonas ovis
(rumen in cekum ovce) (ni patogen)
-trichomonas suis
(tanko črevo prašič, ni patogen)
-trichomonas equi
(cekum in colon konja, patogen)
-trichomoas vaginali
(urogenitalni sistem človeka, patogen)
opiši trichomona spp
- Nekaj bičkov spredaj, aksostil po telesu
- En biček omejuje valujočo membrano, biček na dodatnem delu not prosto zaplava
- membrana
- iz bleferoplasta izhajajo bički in glede na njihovo št. ločimo: tritrichmonas, tetratrichomonas, pentatrichomoas
- jedro se nahaja v prednjem delu telesa
- načeloma v prebavnem traktu in rodilih vretenčarjev
- Najbolj patogen tritrichomonas foetus
opiši tritrichomonas foetus
- hruškasto vretenasto telo
- pri govedu, rodila
- ima 3 proste bičke, 4. je ob robu valujoče membrane in prehaja v prosti biček
- povzroča spolno okužbo, gnojno vnetje sluznice rodil - pimoetro, ki vodi do jalavosti živali
- zajedavec se razmnožuje z delitvijo
- invadiran bik: oteče jim prepucij, težavno uriniranje, iz uretre se izceja mkopulenten in gnojen izcedek, po nekaj dnevih se znamenja bolezni pomirijo > živla ostane vir invazije
- pregled:
bik: prepucionalni izpirek
krave: izpirek vagine, gnoj pri piometri - dianoza: razmaz centrifugiranega prepucialnega izpirka ali vaginalnega brisa po Giemsi in gojiščna preiskava
- poleg govejega poznamo tudi mačji izolata
- zbolevajo mlajše mačke
- zbolijo na debelem črevesju
- kronične driske
opiši tetratrichomonas gallinae
- sprednji del prebavnega traku
- perutnina, ptice
- bolj prizadete mlade živali - predvsem mladi golobi (prenos preko goljšjega mleka)
- 4 bičke, in aksostil
- kratka valujoča membrana, končuej se z bičkom, njen konec ne sega do konca telesa zajedavca
- pojavljajo se siraste rumene obloge = rumeni gumb
- poškodbe sluznice
- jetra in srce sta težavna
- pojavijo se nekroze
- motnje v prebavi hrane, izguba apetita, hujšanje
opiši tetratrichomoas gallinarum
- spodnji del prebavnega traka
- perutnina
- 4 sprednje bičke, 1 zadnji
- z zandjim bičkom se končuje valujoča membrana
- aptoge
- svetlo rumen voden izcedek, hujašanje, kronične difteroidne spremembe
- kokoši, purani
opiši giardio spp
- tnako črevo (duodenum in jejunum) človeka ali živali (jagnje, tele, mačka, pes, prašič)
- pogosta pes, ovca
- hruškaste oblike
- bilateralno simetrični
- sprednji del oblika polkrogle, zadnji je zašiljen
- telo sploščeno
- dorzalna stran koveksna
- ventralna konkavna
- v protoplazmi 2 jedra, 2 aksostila, 8 bičkov = trofozoit
- ko trofozoit odvrže biček, nastane cista
- Cista oblika: 2 ali s 4 jedrci, bolj odporna oblika, po navadi to najdeš na preparatih
- ciste v neugodnih razmerah
- nihanja v počutju gostitelja, driska
- SAF metoda : S=natrijev acetat, A=ocetna kislina, F=formalin
razvojni krog giardia
- troffozoit in cista sproščena v okolje - trofozoit ne preživi
- cista se vneše v telo z okuženo hrano, vodo, rokami
opiši giardia canis
- duodenum in jejunum psa
- tudi zoonoza
. ima 3 seve - mlajše živali driska: penasta, kašasta, zelo neprijetnega vonja
opiši eimerijo
vrste eimerij:
- e.maxima
- e.tenella
- e.acervulina
- e.necatrix
- intracelularni parazit vretenčarje in nevretenčarjev
- Akompleksa protozoji imajo oociste (taki protozoji so eimeria, izospora)
- Temperatura 28-30 C, vlaga, kisik potrebni za sporulacijo
- sporulirana oocista = invazijska obliak pri protozojih
- Sporulacija emerij: 4 spore, v vsakem dva sporozoita obrnjena nasproti
- Isospora, toxoplasma: 2 spori , v vsaki 4 sporozoiti
- oocisata je iz 2 ovojnic
- Ene imajo mikropilo (notranja ovojnica ni enotna) ene ne
- Ene rabijo 72 ur za sporulacijo, ene ne
- ločujemo spolni(gamtogamija) (nastanek spolnih celic) način razmnoževanja in nespolni (šizogamijo) (multipla delitev)
Krog:
- zunaj telesa najprej nesporulirana oocista sporulira, v prebavilih oocista razpade, sporstijo se sporozoiti
- sporozoiti v črevesne epitelne celice kot trofoblast
- spremenijo se v trofozoit, nezreli šizont, merozoiti se delijo dobimo zrele šizonte,
- zreli šizont (šizont : epitelna celica močno poškodovana), šizont poči, ven gredo merozoiti ( paličaste oblike) (tu veliko krvavitev),
- jedro epiteljne celice je potisnjeno na rob, merozoit se preimenuje v trofozoit, gre v epiteljne celice, druga generacija šizogonije, lahko prisotna še tretja,
- če gredo merozoiti v nastanek gamet se formira mikrogametocit –> mikrogameta, makrogametocit –> formira se makrogameta , ima jedro , oploditev, nastane zigota, obda se z drugo ovojnico in nastane oocista,
- zapusti črevesje kot nesporulirana oocista z iztrebkom
- sporulira v zunanjem okolju
kako zgleda sporulirana invazijska oblika eimerije?
- mikropial s poalrno kapo
- dvojan ovojnica
- rezzidulano telo
- stiedno telo
- 4 spore ali trosi, v vsaki spori sta 2 sporozoita
katere eimerije povzročajo kokcidiozo pri perutnin?
- Eimerije so najbolj patogene pri perutnini (ekstenzivna in intenzivna reja).
- Prisotne so predvsem pri
kokoših, zlasti v rejah s slabimi higienskimi razmerami. - Povzročajo hudo klinično sliko ‐ obsežne
krvavitve, poškodobe in vnetja črevesne sluznice, zadebeljeno in razširjeno črevo (spremembe v mišični
plasti), lumen črevesja zapolnjuje kri, mukozne in kazeozne membrane, edemi, krvava driska, prebavne
motnje, anemija, spuščanje peruti, pomanjkanje apetita, žeja (izguba vode), pobit videz, hiranje, manjši
prirast in pogin živali (tudi 80‐90%). - eimeria tenella
- eimeria necatrix
- eimeria maxima
- največje oociste
- najmanj patogena
- pikčaste krvavitve
- eimeria cervulina
- eimeria imitis
- eimeria brunetii
- eimeria meleagrimitis
- eimeria adenoeides
- eimeria stiedae
- kunec
- eimeria zurni
- govedo
opiši eimeria teneela
- najbolj aptogenea
- oociste ovalne, brez mikropile, gladka ovojnica
- šizonti an sluznici slepih čreves, krvavitve
- bolj dovzetni mladi piščanci
- anjvečji pogin med 4. in 6. dnevom- krvavitve
- driska, neješčnost, povešanje perutničk, kri v blatu
opiši eimeria stiedae
- gladka ovojnica, rumenooranžne barve je oocista, prisotna mikropila
- sporozoiti v t. črevesu, nato jih najdemo v epitelnih celicah žolčevoda
- vozliči na površini žlčevoda,
- žolčevodi se zamanš
- občutne izgube maldi kunci/zajci/drugi glodavci
- pikčaste krvavitve - jetra, ledvice, drugi organi
- napet trebuh
- prebavne motnje
opiši eimeria zurni
- govedo
- najbolj patogena pri govedu (paše jeseni)
- okrogle do ovalen, mikropila ni zaznavna
- začne se v submukozi t. črevesa
- gamtogamija v cekumu, kolon, rectum
- hemoragični enteritis v t. in d. črevesju, pikčaste krvavitve, driska, strdki krvi, slabokrvnost, pobitost živlai, pogini
kje poteka sporogamija pri eimeriji in kje pri drugih?
- eimerija: zunaj
- cryptosporidium, sarcocystis: v telesu
opiši isosporo
- eimerija mesojedov
- možen je razvoj izven črevesa, ker gredo spoozoiti v različna tkiva –> lahko tu počivajo kot dormozoiti ali hypnozoiti
- soorulirane oociste se vnesejo s parateničnem gostiteljem, hematogeno v mezenterialne bezgavke, vranica, jetra, pljuča, skeletna mišičnina –> dormozoiti
- dormozoiti so 2 leti infektivni, razvoj andaljuje v končnem gostitleju (pes, mačke)
- je vrstno specifična: mačke ni pri psu in obratno
- odebelitev sluznice, pikčaste krvavitve, hemoragičen enteriti, vročina, bruhanje, hujšanje, izčrpanost, dehidracija, smrtnost redka
- pri amčki je bolj blaga oblika bolezni
imamo tudi isospora suis:
- sesni pujski stari 1-14 dni
- sporulirane oociste iz okolja, preživijo več let
- prenos preko iztrebkov
- vlažni pujski, resasta groba dlaka, umazani in driskavi pujski (belo rumenkasta, kasneje bolj tekoča, ni pa krvava driska), apetit jim ostane, značilen vonj po ksilem
- preživele živali so slabotnr, dehidirane, salbo rpiraščene
- preboleli so imuni
- lahko se poajavijo sekundarci: rota virus, corona, e. koli
- kolostralna protitelesa ne ščitijo pujske
opiši cryptosporidium
- povzročitelj povsod v naravi
- teleta, jagnjeta, mladi kozliči
- invazijska oblika: oocista z razvitimi sporozoiti, ki prehajajo na površino epitelnih celic. Pritrjajo se na mikrovile in ne zaidejo v epitleno elico
- po nespolnem ciklusu merozoiti invadirajo druge celice
- 1 generacijo šizontov ima le 6 ali 8 merozoitov
- druga generacija ima le 4 merozoite –> gredo v ciklus gametogamije
- po spolnem razmnoževanju nastanejo makro in mikrogametocite
- ko se združi m in ž sp celica nastane zigota ali oocista, v telesu gostitelja sporulira
- ločiimo 2 vrsti oocist:
s tanko ovojnico - povzroča endo avtoinfekcijo
debela stena - zapusti gostitelja - bolezen s epojavlja pri psih mlajših od 6 meseco in pri teletih starih do 15 dneva starosti
- starejši psi izločajo oociste bez kliničnih zanmenj
- obolele živlai imajo vodeno drisko
- prenso bolezni: per oralno z vnosom oocist , s hrano , s vodo
- dokaz oocist: modificirano barvanje s ZN (Ziehl- Nelson), SAF metoda, flotacija
toxoplasma
Pri vrsti Toxoplasma gondii poznamo 3 razvojne stopnje:
‐endozoit (trofozoit oz. tachyzoit) = *pristrižena polmesečasta oblika,
- velikost 3.5‐7 μm (širina 2‐4 μm),
- izrazito jedro,
- naseljuje celice toplokrvnih živali (tudi človek) z jedrom,
- delitev ‐ endodiogeneza (vzdolžna
delitev) , - zelo odporna oblika ‐ želodčni sok je ne uniči
‐tkivna cista =
- okrogla ali ovalna oblika, velikost do 300 μm,
- v velikem številu se nahaja v različnih tkivih (najpogosteje so to možgani, srce in skeletna mišičnina),
- invadirajo se mesojedi in človek (invazija preko surovega mesa),
- v cisti se nahajajo bradizoiti, delitev ‐ endodiogeneza,
- v gostitelju živijo daljše obdobje,
- slabo odporna oblika ‐ občutljivost na temperaturo in formalin
‐oocista =
- okrogla oblika,
- velikost do 12 μm,
- produkt gametogonije v tankem črevesju mačke,
- invadirajo se rastlinojedi, prašič in človek,
- po 3‐4 dnevni sporulaciji se v njej oblikujeta 2 spori s po 4 sporozoiti,
- najbolj odporna oblika
Razvojni krog =
- Gametogonija poteka samo v končnem gostitelju (mačka),
- nespolno razmnoževanje pa v
vmesnih gostiteljih ‐ toplokrvne živali (sesalci, ptiči, tudi mačka).
-V vmesnem gostitelju se parazit nahaja v obliki tkivnih cist znotraj gostiteljskih celic (predvsem v mišicah in možganih) ‐ imunski sistem jih ne
zazna.
* V cisti poteka endodiogeneza vse dokler gostiteljska celica ne poči in sprosti endozoite (imunski
sistem jih zazna).
*Endozoiti okužijo nove gostiteljske celice, v njih se preoblikujejo v bradizoite in tvorijo nove tkivne ciste.
-Tkivno cisto zaužije glavni gostitelj.
- Parazit se po poti skozi želodec naseli v epitelne celice tankega črevesja, v katerih izvaja gametogonijo in tvori oociste.
- Oociste se izločijo z iztrebki.
- Zaužitje oocist (slabo oprana zelenjava) ali tkivnih cist (slabo pripravljeno ali surovo meso) povzroči
invadiranosti pri človeku in sesalcih.
-Parazit preko črevesne sluznice vstopi v makrofage in se s krvjo
transportira po celotnem telesu in povzroča različne klinične znake pri posameznih vrstah živali.
Ločimo2 obliki bolezni:
‐prirojena oz. kongenitalna oblika = nastane s transplacentarnim prehodom endozoitov matere na plod,
mati ne kaže kliničnih znakov, pri plodu pa lahko nastanejo velike spremembe in celo smrt
‐pridobljena oblika = preko konzumacije hrane s tkivnimi cistami ali sporuliranimi oocistami
KLINIČNI ZNAKI
- pes kot vmg: ne zbolijo, izjema kakšni simptomi- npr. povečan limfni epitelij
- znaki pri mački
nekroze na sluznici črevesa, edemi pljuč, pnemonije mladih mačk, sicer brez simptomov, redko vročina - človek
v envarnosti noseče ženske, čahko poškodbe plodi
opiši sarccystis
- protozj
- trosovci skupina
- za svoj razvoj potrebuje 2 gostitelja
- kg: mesojede živali, ptice ujede ; razvoj v tankem črevesju
- v tankem črevesju poteka gametogamija - spolni način razmnoževanja
vmg: vsejedi, rastlinojedi
v vmg poteče šizogamija
GAMETOGAMIJA
- Spolni način razmoževanja
- Nastane zigota- oocista- spora ali sporocista, ki sporulira v samem končnem gostitleju
- v oocisti se naredita 2 trosa in v vsakem po 4 sporozoiti
- sporulirana oocista je izločena v okolje z iztrebki
- s flotacijo anjdemo spoe, ker ovojnica oociste razpade
ŠIZOGAMIJA
- nespolni način razmnoževanja
- poteče v rastlinojedu ali vsejedu
- iz prebavil sproščeni trofozoiti zaidejo v krvne kapialre iin na endoteliju teh se izoblikujejo shizonti
- tretja generacija shizontov poteka v limfocitih, ki prenašajo merozoite v mišično tkivo
- merozoiti se delijo in iz njih nastanejo bradezoiti (jedro, paličasta oblika)
- bradezoiti ležijo v cistah, obdaja cisto dvojna ovojnica. tto predstavlja zadnjo generacijo šizogamije
- tako cisto zaužije končni gostitelj – v njegovih prebavilih poteče gametogamija.
opiši babesia
- Krvni parazit
- Najdemo ga v eritrocitih
- Krog babesie: vektor je klop, v vektorju poteka gametogamija – nastajajo gamete (moške, ženske spolne celice), nastane zigota v njej sporozoiti , sporozoite klop ob ugrizu prenese na vretenčarja, sporozoit prehaja v eritorcite, v eritrocitu je prvo kot trofozoit (ena sama struktura – okroglasta, ameboidna, hruškasta oblika, lahko je tudi izven eritrocita), trofozoit se nato deli, dve strukturi npr. malteški križ
- Kako posumiš da ima pes babeziozo: anemija ker eritrociti pokajo, urin je temen, žival ima fibrilna-vročinska stanja
- Vrste babesie:
babesia canis,
babesia divergens (je pri govedu in človeku – klop more bit posrednik, da človek dobi to babesio, se ne more invadirat samo z govejim mesom) - Divergens: mala babesia, Zgornjesavinjska
dolina, Menina planina, Velika planina, Bohinjski kot - Canis: večje strukture, tudi v sloveniji
- ovis: pri ovci, ni v sloveniji
- Babesia se nahaja na periferiji
- Kje jemljemo kri: rep, uhelj, nos (boleče), kostni mozeg
- Barvaš po giemsi
babezioza
- babeziozo oz. piroplazmozo, ki povzroča povišano telesno temperaturo (periodično poviševanje in zniževanje),
- povečan srčni utrip,
- propad eritrocitov,
- eritropenijo (zmanjšana koncentracija eritrocitov),
- limfocitozo (povečana koncentracija levkocitov),
-anemijo, krvomočnost,
- zlatenico (povečana
koncentracija bilirubina v krvi),
-hemoglobinurijo (povečana koncentracija hemoglobina v krvi),
- pomanjkanje apetita, paralizo vampa, prebavne motnje, drisko, težko dihanje in pogin živali.
opiši ciliata
- Vsi predstavniki razreda Ciliata imajo razvite migetalke, ki opravljajo funkcijo gibanja, sprejemanja hrane in prehranjevanja.
- V veterini sta pomembni 2 vrsti:
BALANTIDIUM COLLI
Bivališče = GG ‐ prašič, tudi primati, človek, pes → črevesje
Morfološke značilnosti =
VEGETATIVNA OBLIKA TROFOZOIT
- Ima ovalno telo in doseže velikost 50‐60 μm (tudi do 150 μm).
- Migetalke so posute v longitudinalnih vrstah vzdolž telesa.
- Oblikovana sta makronukleus in mikronukleus,
- makronukleus ima obliko ledvice.
-Prisotna sta tudi peristom in citofarinks,
- peristom= primitivna usteca subterminalno na zoženem delu telesa
- peristom leži subterminalno
(pod vrhom).
- Kontraktilna vakuola se nahaja v razširjenem delu celice,
- v citoplazmi najdemo več
prehranskih vakuol.
- Parazit je zmožen hitrega gibanja po tekočini oz. vsebini črevesja.
- Oblikuje ciste, ki imajo okroglo obliko in dosežejo velikost do 40 μm.
- Imajo izrazit makronukleus in so zelo odporne.
Razvojni krog =
- Dvojna delitev in peroralna invazija (ciste).
Patogeneza =
- Povzročajo enteritis, ulceracije sluznice in podsluznice (hude poškodbe), drisko, Luščenje epitleija v črevesju
ICHTHYOPHTHIRIUS MULTIFILIIS
Bivališče = GG ‐ sladkovodne ribe (krapi), tudi akvarijske ribe → podsluznica
Morfološke značilnosti =
- Ima okroglo ali jajčasto telo in doseže velikost 0.2‐1.0 mm.
- Vidna je kot belo
zrnce s podkvastim jedrom in migetalkami.
- Nahaja se pod epitelijem kože na roženici, škrgah, plavutih in
repu.
Razvojni krog =
- V epiteliju se parazit hitro razmnožuje (dvojna delitev).
- Ciste vsebujejo tomite (velikost
30‐60 μm).
- Preko sluznice se izločajo v vodo in invadirajo nove gostitelje.
epipharynx, palpus, hypopharynx, ovipozitor, spirakel pri žuželki:
epipharynyx= za okušanje hrane, pogosto združen z labrumom ( The labrum is a flat extension of the head (below the clypeus), covering the mandibles.)
palpus= vanj sta združeni obe maksili in labrium. , JEe senzorni organ
hypopharynx= izvodilo slinskih žlez. Je na zgornji površini spodnje ustnice
ovipozitor= samice imajo na 8. ali 9. segmentu cevast segmentiran tulec, ki je za izločanje jajčec
spirakel=
- dihalni mešiček na koncu dušnice?
- the small external opening of a trachea (respiratory tube) or a book lung (breathing organ with thin folds of membrane resembling book leaves).
- Spiracles are usually found on certain thoracic and abdominal segments.
opiši prebavni sistem insektov
- iz;
STOMADEUM
MESENTERON
PROCTADEUM
STOMADEUM=
- je iz slinskih žlez, epi in hipofarinksa, žrelo, požiralni, predželodca
- tu se hrana drobi in gre v naslednji del
MESENTERON
- srednje črevo, ankoncu ga obdajjajo malphigijeve celice
- digestija in absorbcija
PROCTODEUM
- ileum, kolon, rectum, papile, anus
- reabsorpcija H2O in izločanje
epimorfoza, metamorfoza pri insektih
- v jajčecu je rumenkaj obdan s citoplazmo
- iz oplojenega jajčeca se razvije malda žuželka, ki je lahko že podobna odraslim–> nepopolna preobrazba ali EPIMORFOZA
- METAMORFOZA = mlade žuželke niso podoben odraslim, ličinke gredo skozi serijo levitev.
opiši uši
- brezkrilni
- dorzoventralno sploščeni
- trajni paraziti sesalcev
- usnti organi prirejeni za vbadanje in sesanje tkivnih sokov in krvi
- tipalnici iz 5 segemntov
- oprsje kratko in širše od glave
- 3 segmenti oprsja so emd seboj združeni
- abdomen je sestavljen iz 9 segmentov
- na abdomnu je 6 aprov spiraklov
- paratergalne ploščice - hitinske ploščice na lateralnih robovih abdominalnih segmentov
- prvi apr okončin praviloma krajši
- druga 2 para močnejša
- tarzus se konča z močnim kavljem
- jajčeca: gnide
- samica gnide lepi na dlako s cementno snovjo
- ISCHNOCERA: se ne prehranjujejo z krvjo, z ostanki kože, z dlakami se …
- AMBLYCERA: pijejo kri
- mladi podobni odraslim, le da so prozorni (epimorfoza)
OPIŠI DRUŽINA HAEMATOPINIDAE
- nimajo oči
- ozka glava
- dobro opazne paratergalne ploščice
an robu abdomna ležijo spirakli
- vrste: HAEMATOPINUS SUIS * koža domačega in divjega prašiča *največja uš *ima oči *za tipalnicami se nahajata izboklinici * dobro vidne paratergalne ploščice * lahko prenašajo virus prašičje kuge in rdečico HAEMATOPINUS ASINI *koža kopitarje HAEMATOPINUS EURYSTERNUS *koža goveda *kratkoglava in kratkonosa
opiši družino pediculidae
- uši
- iamjo oči
- paratergalne plošćice
- vrsta:
PEDICULUS HUMANUS
*glavo, telo
PHITHIRUS PUBIS
*sramna uš, obrvi novorojenčkov
življenski krog:
- samica leže jajčeca z mikropilo in jih s cementno snovjo pritrdi na las –> gnida
- embrio v jajčecu, ličinak se 3x levi, podobni odrasli obliki
- od jajčeca do spolne zrelosti okoli 30 dni
- živali so lahko samo prenašalci teh uši
- naselišča: koža okrog uhlejv, koren repa, vrat
- so hemofagi
- alopecija (je avtoimunska bolezen, kjer oseba izgublja lase ali dlake po telesu.)
- pogoste pri izčrpanih , podhranjenih, nenegovanih živlaih
opiši tekute oz. malophaga
- niamjo kril
-dorzoventralno sploščeni - zunanji zajedavci sesalcev in perjadi
- najbolj aktivni v zimskem času
- prehrana:
poroženeli epitelij, dlaka, perje, lahko tudi s krvjo
-2-3 mm - glava širša od oprsja
- prvi člen v oprsju gibljiv
- telo pokriva tanka koža, bogata s pigmentom
- reducirane oči
- kratki tipalnici
- 3 pari močnejših okončin, vendar nežnejše kot pri ušeh
seselci: končujejo z 1 kavljem
perjad: končujejo z 2 kavljema - zadek iz 8-10 členov
- na oprsju je 1 par spiraklov
- 2 skupini:
*ischnocera: prehrana perje, dlaka, volna, ; tipalnice iz 5 segmentov, ni palpusov
*amblicera: krvosesi, v glavnem pri perutnini, so bolj odlakani, polEg anten (večinoma skriti v jamicah) imajo še palpuse, iz 4 segmentov - Pigmentacija bolj poudarjena v sredi abdominalnega segmenta
- Samica lepi jajčeca ob dlako s cementno snovjo
- jajčeca imajo pokrovček in stržen
sem spada: (ischnocera)
- damalinia equi (konj)
- damalinia bovis (govedo)
- trichodectus canis (pes)
- felicula subrustrata (mačka, trikotna glava)
sem spada: (amblicera)
- gliricola porcelli
- perutninske vrste pijejo kri, tekuti se hitro premikajo dražijo
- v zimskem času
opiši cimex lectularis
- posteljna stenica . je občasni zunanji zajedavec - ajjčeca v stenskih razpokah stanovanj, v hlevih, v gnezdih ptic - krvoses človeka in živali - sestavljene izbočene oči .- širok protorax, nasajena glava, abdomen iz 8 segmentov - 5 stopenj nimfe - brez hrane lahko 1 leto - nokturalen način prehranjevanja
opiši bolh
- So laterolateralno sploščeni
- niam kril
- telo prekirva elastična hitinska ovojnica rjave barve
- Glava, torax, abdominalni del
- 3 pari okončin ( dolgi, močan odriv)
- tretji par okončin najdaljši
- zadek je sestavljen iz 10 segmentov
- Ustni aparat prirojen za vbadanje in sesanje krvi
- Je hemofag, neprebavljeno kri izloča z iztrebki
- Na področju galve ocele – enostavne oči
- Za ocelami sta anteni, ki lahko počiva v jamici, ali je izven nje na površini
- posamezni segmenti so odlakani
- ktenidie = trikotne hitinske, temno rjave ščetine
- Genalne ktenidie: na glavi močne ploščate ploščice
- Pronatalne ktendie: na toraxu
- Sterniti: hitinske ploščice, ki prekrivajo trebušni del
- tergiti: hitinske ploščice, ki prekivajo hrbtni del
- Spirakli ali dihalne odprtinice
- 9 abdominalni segment: pygidium (senzorni organ, organ za prostorsko orientacijo)
- Samica ledvičasta struktura = receptakulum seminis
- Samec ima 2 nitki, ki se zavijeta (spolni organi)
- Popolna metamorfoza – razvoj poteka preko bube
- Samica, ko leže jajčeca, se jajčeca ne lepijo na dlako, skotalijo se na tla, špranje, iz njih se razvije ličinka, ki ni podobna staršem
- Ličinka je odlakana, prehranjujejo se z ostanki organskih snovi, plesnijo, iztrebki, lahko pobere jajčeca dipilidium caninum iz iztrebka mačke psa, ličinka sedaj nosi cisticerkoid, tudi buba nosi cisticerkoid
- Velikost bolh 1-4mm
- Vrste bolh:
1. Pulex irritans: bolha brez ktenidij, človek
2. Echidnophaga cuniculi: perutnina, tudi pes, mačka, konj, golob. rinejo v kožo, tam se namnožijo jajčeca, nima ktenidij
3. Ceratophyluss gallinae: Nima genalnih ktenidij, pri perutnini
4. ctenocephalides canis
5. ctenocephalides felis
6. tunga penetrans: afrika, oplojena samica z glavo anvzdol zarije pod kožo in izloča jajčeca v lasno trebušno votlino
razvojni krog:
jajčece, ličinka, buba, adult
opiši rod culicoides
- nematocerni dvokrilec
- poemmbni zaradi prenosa mikrofilarije, onchocerca (a genus of parasitic roundworm.), virusov (modri jezik)
- sesajo samo samice in sicer človeka in živali (ptice)
- 3 pare okončin, sprednje močnejše
- oprsje grbasto nad glavo
. dolge antene 14-15 segemntov - odrasli sivi ali rjavo črn z mavričnim leskom
- prehrana obeh spolov nektar, ampak samica po parjenju rabi belajkovine zato sesa kri
- ob piku samica sprošča feromone -> lahko amsovni anpad
- če pijejo an viremičnem gostitelju, alhko virus oddajo čez 10-15 dni
- invadiran insekt je vektor do konca življenja
- živi 30 dni
- anjbolj prizadeti drobnica in ljudje
razvojni krog
- jajčeca so bela, majhna, ko so zrela so temna in valjast
- smaica jajčeca odlaga v skupinah 25-300 na vlažna močvirnata tla ali rastline
- v 2-11 dneh je razvita glava in 11 telesnih segmentov
- lahko se zavrtajo v podlago in razvoj traj 7 mesecev
- da se zabubijo rabijo VLAGO
- iz bub izletijo adulti
- odrasli niso dobri letalci
- živijo v bližini življenskega okolja ličink v skupinah
- veter jih lahko prenaša
- pojavnost odvisna od temeperatur
- odrasli prehranjujeo v temnem , vlažnem, o večerih, ponoči
družian culicidae
- komarji
- 7-16 dni za 1 generacijo
ROD ANOPHELES:
- so prenašalci malarije
. dolga papusa, pri samucu močno odlakana
. ajjčec aodlaga na vodno gladino v vodo bogato s kisikom
- ob sesanju tvori smaica kot nad podlago
ROD CULEX - kratka palpusa . jajčeca na vodno gladino - bube v stoječih vodah - paketke jajčec oddajajo v odplake - ob sesanju vzporedno s podlago
ROD AEDES
- polaga jajčeca nad vodo
- bube v stoječih vodah
- oddaja posamezna črna jajčeca
- aedes albopictus= tigrasti komar
- jajčeca dormantna: lahko prespijo zimo
- zelo agresivni, hranijo se tudi podnevi, so neslišni,
- povzročijo srbeče otekline
- prenašajo virus
- koamrji prenašajo tudi dirofilario immitis in repens (vse 3 vrste koamrjev)
- odrasli pijejo cevetni, sadni nektar in druge sladke sokove – sladkor glavni vir energije
- smaice anpadajo sesalce, ptice, plazilce, dvoživke
DRUŽIAN OESTRIDAE
-zolji
- adulti so dlakavi oinsekti
- iamjo azkrneli ustni organ, se ne prehranjuejo
- smaice ležejo ajčeca, dobimo ličinke, so iz segemntov- prva 2 sta združena, ni glave.
- ob ustih hitinski kavej
- hrana eksudat in telesni sokovi
. dleajo notranje miaze
- izbočeni stigmalni odprtini,iz stigmalnih ploščic,
- ličinke se 2x levijo, po 10. emsecih se zabubijo izvne gostitelja
rod: gastrophilus
rod hypoderma
rod gastrophilus
- adultom telo pokrivajo dlačice in so rjavi
- dolgi 18mm
- ličinke v prebavilih ekvidov, redko pes, prašič
- vrst eločimo po obliki ajjčec in emstu lepljenjea
- adulte najdemo v poletnih mesecij
- smaica med letom polaga jajčeca z ovipozitorjem
GASTROPHILUS EQUI
- migracija ličink L1 pod ustno sluznico, požiralnikovo
- potem gre v prebavila, tam dobimo L3- tu se zadržuej 10 emsecev
- se izločijo z iztrebki
- zunaj s enaredi buba
- v 1 mesecu dobimo adulte
- povzroča spremembe na sluznici želodca
rod hypoderma
- od junija do septembra
- odrasli se ne prehranjujeo
- smaic eodlagajo ajjčeca v lepih sončnigh dneh
- jajčeca imajo pecljat privesek
- l1 pridejo iuz jajčeca v 4-7 dneh in zavrtajo v kožo ali dlačne folikle, značilna je migracija
- posledice;
*ob obletavanju vznemirjene živali, se lahko poškodujejo
*nastanejo gnojni abcesi
*lahko pareze
*razraščanej vzenega tkiva
*izguba mleka
+manjši prirast
*neuporabna koža
HYPODERMA BOVIS
HYPODERMA LINEATUM
opiši melophagus ovinus
- insekt podoben muhi
- trajni zunanji zajedavec ovc
- brez kril
- 4-6 mm
- smaica leže ličinke med ovno –> takoj buba
- hrana: kri
- povzroča hujše anemije pri ovcah
- sploščeno telo
- žilava povrhnjica
- na nogah kavlji
opiši linguatula serrata
pentastomidi: . 1 ustna odprtina - ima kavlje - podoben so pršicam - 90% zajedavcev respiratornega traku plazilcev - vmg je nujen (ovca, zajec, človek) - kg: pes, človek - telo pokriva hitinska ovojnia, ej pogosto nagubana - adulti nimajo okončin - spola sta ločena - jajčece ima zarodek - s trni- r para
- je pentastomid
- nosna votlina pes, mačka, lisica volk
- oblika jezika
- dorzalna stran koveksna
- povrhnjica ima pseudokoleokarije
- ustni dle je razširjen
- smaec 2cm
- samica 3cm
- iz nsone votline gre ličinak v prebavila, tam pride v mezenterialne bezgavke, pljuča, jetra, vranico
- invazijska ličinka podobna odraslim
- invadira kg. z nimfami v tkivih potujejo iz želodca v nosno votlino
- dražijo nsono sluznicp, mukozni ali gnojni izcedek, nemir, kašljanje, kihanje, težko dihanje
opiši pršice (red acarina)
opiši dermanyssus gallinae
- simetrični členonožci
- zabrisana metamerna zgradba
- telo pokrito s hitinjačo
- odrasli: 4 pari okonči
- ličinke: 3 pari okončin
- ustni del: helicere, maksile, palpusi
- trahealno dihanje
- sarkoptiformne pršice: dihajo skozi povrhnjico in črevo
- ustni organ: prirejen za grizenje, žaganje, strganje, vbadanje, sesanje
- niamjo kril
- ni glave
- Na njih najdemo različne ploščice (dorzalna- ne sega do roba pri dermanyssusu do roba ker je hemofag; analna ; genitoventralna ; sternalna )
= rdeča pršica
- hemofag
- kokoš, puran, pegatka, golob
- Dva daljša palpusa
- 2 dolgi heliceri, nitasti strukturi, zapada v kožo in sesa kri, pojavita ob akciji
- ovalno telo
- 4 pari dolgih štrlečih okončin
- Dermanysus sesa ponoči, živi v kurnikih
- Je lahko zoonoza
- dorzalno hitinske ploščice, in 3 ventralne: analna, genitoventralna, sternlana
- je občasni parazit
- povzrooča anemije, pogine perutnine, zmanjšana nesnost, prenos borelije
- človek: ležijo an koži
razvojni krog:
- jajčece, ličinka, nimfa v telo gostitelja - adult
opiši varroa destructor
- pršica
- zunanji zajedavec odraslih čebel in zalege
- hrnaa je hemolimfa
- smaec manjši od samice
- najraje imajo trotsko zalego
- smaic enajdmeo izključno na zelegi
- jesen preživi le samica, ki spomladi v zalego leže ajjčeca
- ličinka
- 3 stopnje nimf
- razvite čebele so plahkotne in manjše, povzroči pogin, veliko je škode
dokaz: drobir v panju - potrebna je diferencialna diagnoza ker so podobne brauch caecae
družina cheyletidae
CHEYLETIELLA PARASITVORAX
- kunec in zajec
- iamjo kavlje za prehrano in premikanje
- lahko zoonoza
- Palpusa spremenjena v 2 močna kavlja- sodelujeta pri prehranjevanju in pri premikanju
- Odrasla žival ima 4 okončine, mladič ima 3
- Že v jajčecu vidimo izoblikovane kavlje
- Vzporedne črte : to značilno za vse garjevce (spada v rod demodex)
- Lahko je zoonoza
Imenujejo jo premikajoči se prhljaj.
TROMBICULA AUTUMNALIS
- konec poletja, jeseni,
- oranžne barve
- le ličinak ej aprazit
- napadena perjad lahko pogine
- sesa na vratu in goleni
- pri pseh spodnji dle okončin- intradigitalno
- povzroča pruritas
demodex spp
- Spada med garjavce (rod demodex), živi v dlačnih folikli ali pa v kožnih žlezah = folikularna garjavost,
- Več vrst demodexa (canis, cati, folikulorum /humani tip/, philoides /pri prašičih/ )
- črvičasta oblika
- 200-250 mikrometrom
- Atipična glede na druge garjavce
- Kratka gnatosoma (usnti del)
- Idiosoma (telo):
sprednji del- prsni del- 4 pari zakrnelih okončin združeni v sternum
Trebušni del je prečno progast - Analna regija na meji med sprednjim delom in trebušnim delom
- Mladiči 3 pare okončin
- Jajčeca: trikotna ali v obliki vretena
- bolezen demodikoza:
1. kaže kot ERITEMATOZNA OBLIKA,
*nemirnost, praskanje
2. SKVAMOZAN OBLIKA
(luskine pogosta okoli oči, smrčka, komolcih) ali
3. PUSTULARNA OBLIKA (najtežja oblika, lezije se začno odpirat, pridružijo se še baterije, vlažna koža ima neprijeten vonj)
4. GENERALIZIRANA OBLIKA
*odpada dlaka na območju okoli oči, sprednjih okončin, vrat..
vzorec: pulimo dlake
družina argasidae= mehki klopi, argas persicus
- mehki klopi niamjo hitinskih ploščic
- gnatosoma na ventralni strnai
- tudi okončine
. valjasta palpusa, 4 segmenti - ličinak ima na nogah pulvinuse
- nimfe in adulti imajo kavlje
- stigmalni odprtini
- telo ima oster rob
- hrana: kri sesalcev in perutnine
ARGAS PERSICUS
- perutninski klop, tudi človek
- rumeno-siv, nasesan: sivo-vijoličen
- samica leže jajčeca v stene in razpoke v kurniku, po 3 tednih ličinke s 3.pari nog. gredo an spodnje površine kril pri pticah in sesajo 5-10 dni, v okolju se prelevijo v nimfe,
- prehranjevanje nokturalno
- možnost stradanja 5 let
- nemir, anemije, zmanjšana nesnost
kaj prenašajo klopi?
- Klopi prenašajo borelijo, meningitis, babesio (canis, divergens pri človeku in govedu)
opiši ixodidae = trdi klopi
- na dorzalni strani scutum in conscutum,
- pri samicah mehiki dle alloscutum
. lateralno an scutumu oči
. iam par stigmalnih ploščic v spiraklih - iamjo absis capitulu, ki je značilne oblike
- ima hipostomo, ki je enojni organ, poven narobe obrnjenih lističev
- parna palpusa, parni heliceri
- ehliceri sta hitinski strukturi
- smaice dorzalno imajo še areo poroso 8hitin je tu precej tnajši)
- spolno odprtine so ventralno an srerdini
- anus je v spodnjem dleu klopa
- Na ventralni strani ima veliko hitinskih ploščic, analna, zraven 2 adanalni, medialna, 2 epimeralni (daljši in podolgovati – na njej ležijo vse 4 coxe ali prvi členi nog), mediana, genitalna (kot ena reža), pregenitalna
- stigmalna ploščic aje za 4.coxo, tam so spirakli
- jedo kri in mezgo
- iam 3 gositelje
- ličinka ima manjše sesalce kot so mačke in miši
- nimfa ima ptice, zajce, pse
- odrasel gre na človeka in večje živali
IXODES RICINUS
- pri ans najpogostejpi
- gozdni klop
- 2-3 leta za razvoj
- pes, človek, divjad, govedo, ptice, palzilci
- Dolga palpusa
- Nima oči
- Baza glave je kvadratasta
- na basis capituli sta parna palpusa, parni heliceri in neparna hipostoma
HYALOMMA MARGINATUM
- primorska, južno od črnega kalla
- krog v enem letu
- srna, jelen, govedo, jivelnilni an pticah
- je hiter
- oči an scutumu ali conscutumu
RHIPICEPHALUS SANGUINEUS
- kratka hipostoma in palpusa, basis capitoli je 6 koten
- iam oči in festine (neraven rob)
- vipavska dolina
- pasji kloop
HAEMAPHYSALIS PUNCTAT
- rdečji ovčji klop
- ni oči
- so festine
- govedo, ovce, ptice
- sredozemlje, vremščica
DERMANCENTRO MARGINITUS - vremščica - psi, človek, ovca - - Lisasta struktura na dorzalni strani - so dekorirani - V ustnem delu 2 palpusa - Hipostoma, za njo sta 2 mandibuli iz katerih izhajata 2 heliceri, na njiju so zobki – klop se fiksira - Kvadratast basis capituli - imajo oči, fesitne , zimski razvoj - degenerativne spremembe na hrbtenjači, strupi, apreze
opiši sarcoptes scabei
- pršica, garjavec
- Ena vrsta vendar variacije glede na gostitelja
- Prenos: človek-človek
- Živalske variante: na človeku se ne razmnožujejo, kljub temu se pojavi rdečina, pruritus
- Posebnost na dorzalni strani:
- Velikost samica: 300-600 mikrometrov
- Velikost samec: do 300 mikrometrov
- Samica Telo: okroglo ovalno
- Samec telo: okroglo
- povrhnjica je posuta s trni
- Samica: trikotne hitinske strukture na dorzalni strani, črte kot prstni odtis, ščetine,
- Samec: močno izraženi členi, del spolnega organa je viden, analna odprtina na robu.
- Pretarzalni del: pedikel (enojen), pulvilum
- Samica dela tunele, do stratum corneum
razvojni krog
- larve dozorijo v nimfo v tunelu, v nekakšni vrečici
- to vrečico penetrira samec
- samica gre ven iz vrečice
- smaica leže jajčeca v kožne vrtine oz. tunele
- prizadeto področje srbi, prakanje, izpad dlake
opiši psoroptes
- Ni v koži
- Vse se dogaja na koži
- V ušesih, na živali (koza, jagnje)
- 3 pari okončin ličinka
- 4 pare okončin nimfa
- Samec posebnost v zadnjem delu: 2 abdominalna režnja, 1 par priseskov
- Samec v nastajanju: ima 1 par priseskov, ni pa še vidnih 2 abdominalnih režnjev
- Pedikul iz 3 delov, konča se z pullvili
- Samica: 3ji par okončin nosi dolge sete, 4. par ima blazinico
- Samec: 1,2,3 par okončin ima blazinice
- prialgojeni so posameznim vrstam gostitelj
.- PREHRANA MEZGA. - kronično dražijo kožo, kraste, volna odpada
Samica: 600-800 mikrometrov, vidna s prostim očeso
PSOROPTES CUNICULI: - v ušesu kunca
opiši choriptes
- garjavec
- zelo globok pulvinus
- trdi enojni pedikell
gkdo ej garjavec:
- demodex
- sarcoptes scabei
- psoroptes cniculi
- choripotes
kaj je sparganoza
Sparganoza je parazitarna bolezen, pri kateri gre za invadiranost s plerocerkoidom Diphyllobothrium
mansonoides oziroma Spirometra mansonoides (pri človeku). Ta trakulja izloča jajčeca, ki se preko
iztrebkov prenesejo v zunanje okolje. V vodnem mediju se razvije koracidij, ki ga poje vodni rakec in v
njem se razvije procerkoid (1. VG ‐ vodni rakci). Miš popije vodnega rakca skupaj z vodo in v njej se
razvije plerocerkoid (2. VG ‐ mikromamalije (miš), dvoživke (žabe), plazilci (kače)). Mačka nato poje miš
in se invadira (GG ‐ pes, mačka, lisica). Plerocerkoid prebije črevesno steno in se naseli v trebušni votlini
ali pa v mišičnini kot odrasel osebek. Ličinko te trakulje imenujemo sparganum, zraste 1.5‐2 cm.
‐človek se okuži s sparganozo preko pitja okužene vode (vodni rakci), uživanja 2. vmesnih ali končnih
gostiteljev
‐človek ima lahko vlogo 2. vmesnega gostitelja (vodni rakci) ali parateničnega gostitelja (2. vmesni
gostitelj); kadar človek prevzame vlogo 2. vmesnega gostitelja, se v njem razvije plerocerkoid ‐ ličinka
migrira v podkožje in tam povzroča boleče podkožne vozliče, lahko migrira tudi v možgane ali pa oči
razlike med razvojni krogom malegA IN VLIKEGA METLJAJA
‐VM ima enega vmesnega gostitelja, MM ima dva vmesna gostitelja
‐VM ima tankosteno slabo odporno jajčece rumene barve z dobro razvitim operkulumom, MM ima
debelosteno dobro odporno jajčece rjave barve s slabo razvitim operkulumom
‐VM vstopi v polža aktivno (miracidij s pomočjo bodice prodre v notranjost), MM vstopi v polža pasivno
(polž poje miracidija)
‐v razvojnem krogu VM je prisotna stopnja redije, pri MM redije ni (direkten razvoj iz sporociste v
cerkarijo)
‐cerkarije VM se izločijo iz polža preko iztrebkov, cerkarije MM pa se izločajo v obliki sluzastih kepic preko dihal
‐prepatentna doba VM je 2 meseca, prepatentna doba MM pa okoli 50 dni
- Migracija ličink, njihove značilnosti, načini invazije.
Notranja migracija ličink
‐ notranja migracija ličink = ličinke po invaziji končnega gostitelja aktivno potujejo po telesu in se v različnih organih levijo in dozorevajo;
- najbolj pogosta pot ječrevo‐trebušna votlina‐organi v trebušni votlini (npr. jetra)‐črevo, pri kateri pogosto pride do resnih poškodb organov
Načini invazije ‐ poznamo 4 načine invazije:
‐peroralna invazija = ličinka vstopi skozi usta (preko hrane ali vode); najbolj pogosta
‐perkutana invazija = ličinka vstopi v gostitelja aktivno skozi nepoškodovano kožo
‐intrauterina ali interplacentarna invazija = ličinka vstopi v plod skozi placento
‐transkolostralna invazija = ličinka vstopi v gostitelja preko kolostralnega mleka
Načini gibanja ‐ poznamo 4 načine gibanja:
‐FOTOTROPIZEM = gibanje proti svetlobi ali stran od nje; pozitivni in negativni fototropizem
‐TERMOTROPIZEM = gibanje proti toploti ali stran od nje; pozitivni in negativni termotropizem
‐VERTIKALNO IN HORIZONTALNO GIBANJE = aktivno ali pasivno gibanje (z vlago ali roso); zjutraj in zvečer na vrhu rastline zaradi visoke vlažnosti in manj intenzivne svetlobe, nato spuščanje proti bazi rastline
‐TIGMOTROPIZEM = lastnost ličink, da poskušajo prevrtati oviro pred seboj; perkutana invazija in notranja visceralna migracija
SESAČI (TREMATODA) ‐ značilnosti ličink
Iz jajčeca se ob primernih pogojih razvije:
‐MIRACIDIJ = vretenasto omigetalčeno telo in zašiljen sprednji del (bodica), skozi jajčno ovojnico sta vidni
dve očesni pegi, dobra gibljivost; izoblikuje se v jajčecu, nato pa le‐tega zapusti in invadira vmesnega
gostitelja, invazija je peroralna ali perkutana
‐SPOROCISTA = mešiček podolgovate oblike z nakazanim ustnim priseskom; razvije se iz germinativnih celic
miracidija, v njej se razvije večje število redij
‐REDIJA = valjasto telo z 2 panožicama na distalnem delu, razvita prebavila, možno razmnoževanje, dobra
gibljivost; razvije se iz germinativnih celic sporociste, v njej se razvije večje število cerkarij
‐CERKARIJA = zelo podobna odraslemu parazitu, ovalno telo z repkom, prisotna sta oba priseska, razvita so
izločala, dobra gibljivost; po izoblikovanju zapusti vmesnega gostitelja
‐METACERKARIJA (IO) = odvrže repek in se obda s čvrsto zaščitno ovojnico (iz izločka cistogenih žlez), velika
odpornost; namesti se na vegetacijo in čaka na končnega gostitelja, invazija je peroralna
TRAKULJE (CESTODA) ‐ značilnosti ličink
PSEVDOFILIDNE TRAKULJE
‐KORACIDIJA= okroglo omigetalčeno telo vsebuje embrionalne trne; izoblikuje se v jajčecu, nato pa le‐tega
zapusti in invadira 1. vmesnega gostitelja, invazija je peroralna
‐PROCERKOID = ovalno telo; izoblikuje se v 1. vmesnem gostitelju (vodni rakec) in invadira 2. vmesnega
gostitelja, invazija je peroralna
‐PLEROCEDRKOID (IO) = valjasto telo, doseže skorajšnjo velikost odrasle trakulje; izoblikuje se v 2. vmesnem
gostitelju (riba) in invadira končnega gostitelja, invazija je peroralna
CIKLOFILIDNE TRAKULJE
‐ONKOSFERA = okroglo telo vsebuje 3‐5 parov embrionalnih trnov (heksakant); nastanek različnih
razvojnih oblik trakulj s protoskoleksi:
‐CISTICERK = ikrica s premerom okoli 1 cm, protoskoleks obdaja tekočina
‐CISTICERKOID = ikrica mikroskopske velikosti, poleg mešička s protoskoleksom ima tudi repek
‐STROBILOCERK = zelo podoben odrasli trakulji, že izoblikovane (prazne) proglotide
‐DITRIDIJ = podolgovato telo
‐TETRATRIDIJ= skupek dveh podolgovatih teles
‐EHINOKOK = cista iz 3 ovojnic vsebuje večje število protoskoleksov, notranjost zapolnjuje hidatidna tekočina, velikost oreha ali jabolka (tudi človeške glave)
‐COENURUS = cista z 1 ovojnico vsebuje mešičke z večjim številom protoskoleksov, velikost golobjega jajca
GLISTE (NEMATODA) ‐ značilnosti ličink
Samice so lahko oviparne ali pa tudi viviparne. Ličinka L1 se znotraj jajčeca ali v zunanjem okolju levi in
dozori do ličinke L2 ter nato do invazijske ličinke L3. Ličinka L3 ima ponavadi dvojni levek (lastni levek in levek ličinke L2) in je zato zelo odporna ‐ izjema so »gole« invazijske ličinke (npr. Strongyloides). Invadira
končnega gostitelja, v katerem se še dvakrat levijo in tako preidejo v ličinko L4 in ličinko L5. Nato pa dozorijo v spolno zrelega odraslega nematoda.
JEŽERILCI (ACANTOCEPHALA) ‐ značilnosti ličink
V jajčecu se razvije EMBRIO-AKANTOR , iz katerega razvije invazijska ličinka AKANTELA Akantela se razvije znotraj vmesnega gostitelja, preko katerega se peroralno invadira končni gostitelj.
PRAŽIVALI (PROTOZOA) ‐ značilnosti ličink
Praživali so enocelični organizmi, zato imajo veliko bolj enostaven razvoj (ni ličink).
ČLENONOŽCI (ARTHROPODA) = ŽUŽELKE (INSECTA) ‐ značilnosti ličink
Ličinke se razlikujejo glede na način razvoja ‐ v obeh primerih se ličinke levijo:
‐nepopolna preobrazba (epimorfoza) = ličinka (podobna odraslemu osebku) ‐ nimfa ‐ odrasla žival
‐popolna preobrazba (metamorfoza) = ličinka (ni podobna odraslemu osebku) ‐ buba ‐ odrasla žival
opiši na kratko šizogamijo in gametogamijo sacrocystisa spp.
GAMETOGAMIJA:
- Spolni način razmoževanja
- anstane zigota- oocista- spora ali sporocista, ki sporulira v samem končnem gostitleju
- v oocisti se naredita 2 trosa in v vsakem po 4 sporozoiti
- sporulirana oocist aje izločena v okolje z iztrebki
- s flotacijo najdemo spore, ker ovojnica oociste razpade
ŠIZOGAMIJA
- nespolni način razmnoževanja
- poteče v rastlinojedu ali vsejedu
- iz prebavil sproščeni trofozoiti zaidejo v krvne kapialre iin na endoteliju teh se izoblikujejo shizonti
- tretja generacija shizontov poteka v limfocitih, ki prenašajo merozoite v mišično tkivo
- merozoiti se delijo in iz njih nastanejo bradezoiti (jedro, paličasta oblika)
- bradezoiti ležijo v cistah, obdaja cisto dvojna ovojnica. tto predstavlja zadnjo generacijo šizogamije
- tako cisto zaužije končni gostitelj – v njegovih prebavilih poteče gametogamija.
