Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija prehrane drugi delni izpit > Flashcards

fiziologija prehrane drugi delni izpit Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj je prebavljivost?

A
  • Del krme (oziroma hranljivih snovi krme) se prebavi, to je razgradi
    do stopnje enostavnih molekul in absorbira.
  • je lastnost hranljive snovi ali skupnih hranil v krmilu
    ali krmil, združenih v obroku
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj se zgodi z hrnljivimi snovmi krme ki se ne prebavijo in absorbirajo?

A

izločijo s z blatom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je količina prebavljenih hranljivih snovi?

A

Razlika med količino hranljivih snovi v zaužiti krmi in količino teh
snovi v blatu,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj nam pove prebavljivost?

A

kolikšen delež zaužitih hranljivih snovi, krmila ali obroka se v
prebavilih živali lahko prebavi in absorbira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

s čim navajamo prebavljivost?

A

s koeficientom prebavljivosti (kp)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je koeficient prebavljivosti?

A

število, ki nam pove kolikšen delež (odstotek) nekega krmila (hranljive snovi) se lahko
prebavi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kako ugotovimo prebavljivost?

A
  • biološki poskusi na živalih - in vivo določanje prebavljivostti:
  • klasični prebavljivostni poskus
  • prebavljivostni poskus z indikatorjem
  • izdelajo se različne tabele
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

s katerimi analizami ne moremo zanesljivo ugtavljati prebavljivosti?

A

s kemičnimi analizami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

s katerimi psokusi je uspelo dokazati da
obstajajo pri analizah kakovosti sena neposredne povezave med
količino beljakovin v senu in prebavljivostjo teh beljakovin

A

s primerjalnimi poskusi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kdaj je potreben poseben pristop ko ugotavljamo prebavljivost?
kakšne so posebnosti?
kako torej izmeremo prebavljivost ak?

A
  • kadar ugotavljamo pravo prebavljivost
    posameznih aminokislin
  • Kot vzorec za ugotavljanje izločene aminokisline pa ne moremo
    uporabiti izločenega blata.
    *ak v blatu ni več oz. jo je bistveno manj kot jo je žival zaužila ker v debelem črevesju beljakovine (tudi našo zaužito ak) razgradijo do amoniaka
    *Iz amonijaka mikroorganizmi sintetizirajo sebi lastne aminokisline, tudi aminokislino, ki jo v poskusu spremljamo.
    *V blatu so lahko velike količine te aminokisline mikrobnega izvora
  • torej: Mikroflora v tankem in debelem črevesju sintetizira svoje aminokisline. Aminokisline ki jih analaiziramo v blatu ne moremo vedeti ali je produkt neprebavljivosti ali pa produkt mikroflore

–> Podatek o količini z blatom izločene aminokisline za izračun njene
prebavljivosti zato ni uporaben

  • v prebavljivostnem poskusu moramo zbirati in analizirati vsebino, ki izteka na
    koncu tankega črevesa.
    *v konec tankega črevesa, pred slepim
    črevesom, vstavimo fistulo (ileocekalno fistulo) in preko nje zbiramo
    vzorec.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

od česa je odvisna prebavljivost krmila oz. hs v krmilu?

A
  • kemične sestave krmila (hranljive snovi)
  • vlaknine
  • belajkovine
  • živalske vrste
  • starosti živali
  • količine zaužite krme
  • če veliko pojemo - slabša pebavljivost
  • torej velik obrok je slabše prebavljiv
  • priprave (predhodne obdelave) krmil
  • veliksot delcev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

katere HS so za vse živalske vrste dobro prebavljive?

A
  • BDI oz. topni OH
  • SB
  • SM
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kateri mikroelement ima slabo prebavljivost in koliko?

A
  • Mn

- 1%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Koliko procentov imajo zelo dobro prebavljive snovi?

A

80% in več

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

katera je najslabše prebavljiva organska snov?

ali jo lahko organizem, brez pomoči organizmov sam razgradi?

A
  • SV

- Ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ali hranljive snovi medsebojno vplivajo na prebavljivost krmila?

A
  • ja, vsaka nova komponent ki jo dodamo vpliva na prebavljivost ostalih komponent
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

pri prebavljivosti katere HS pride do največ razlik med živalskimi vrstami?

A

v prebavljivosti surove vlaknine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kako je s prebavo SV pri različnih živalih?

A

prežvekovalci:
- prebava v predželodcih je usmerjena nas SV

monogastrične živali:

  • v želodcu in tankem črevesju se SV en prebavlja
  • v debelem črevejsju pride do delne po obsegu različne razgradnje SV
  • odvisno od volumna debelega črevesja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kdo ima večji voluemn debelega črevesja? starejše ali mlajše živali?

A

starejše živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj spreminja prebavljivost SV in tudi ostalih HS?

A
  • razlike v zaužiti količini SV v krmilu ali obroku

- razlike v kemični sestavi SV v krmilu ali obroku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kdaj je pri rastlinski krmi vsebina celic dostopna prebavi?

zakaj?

A
  • ko je celuloza oz. surova vlaknina razgrajena
  • ker so rastlinske celične stene v največji
    meri sestavljene iz celuloze oz. surove vlaknine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Prebavljivost organske snovi obroka v odvisnosti od koncentracije
surove vlaknine je za živalsko vrsto ?

A 
- razmeroma konstantna
vrednost.
- Prebavljivost organske snovi obroka se zmanjša za vsak dodatni %
surove vlaknine (SV):
*prežvekovalci: 0,81
*konjL: 1,26
*prašič: 1,68
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kje je večji učinek surove vlaknine na prebavljivost vseh hranljivih snovi pri kravi, prašiču, konju?
zakaj?

A
  • pri prašiču
  • ker se pri njemu prebavljivost organske snovi obroka zmanjša za vsak dodanti % surove vlakne za 1,68 ; pri prežvekovalcih pa npr. le za 0,81
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj ej bolj prebavljivo: koruza ali bučne pogače oz. oves?

A

koruza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kako si po prebavljivosti (od najbolj prebavljive) org. snovi sledijo trave različne starosti (razvojne stopnje)

torej kako je s prebavljivostjo trave in zakaj ej temu tako?

A
  • zelo mlada trava
  • dobra za prežvekovalce
  • mlada trava
  • pred cvettenjem
  • v cvetenju
  • zrelo seme
  • po cvetenju
  • dobra za konje in osle
  • po izpadu semenja

starejša kot je trava manj je prebavljiva, ker se ji poveča delež SV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kdaj ni bistvene razlike v prebavljivosti krmil pri prežvkovalcih?

A
  • če le-ta vsebujejo med 18 in 26 % surove vlaknine v suhi

snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

ali je mlada trava tudi za prašiče dobro prebavljivo krmilo?

A

da

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

zakaj imajo Stare plemenske svinje in odrasli merjasci večjo možnost za boljšo prebavo SV?

A

KER imajo večji volumen prebavil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj ne vpliva bistveno na prebavljivost HS?

A
  • Pasma živali

- brejost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

pri kateri živalski vrsti so ugotovljene povezave med količino zaužite krme in
prebavljivostjo.
povej to povezavo.

A
  • prašič
  • govedo
  • še močnejši vpliv
  • S povečanjem količine zaužite
    krme se poslabša prebavljivost hranljivih snovi zaradi hitrejšega
    prehoda skozi prebavila. Pri velikih količinah se zmanjša za največ 2
  • 3 %.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kaj zmanjšuje prebavljivost pri vseh vrstah živali?

A
  • količina zaužite hrane (govedo, prašič)
  • prevelike količine beljakovin
  • prervelike količine maščob
  • prevelike količine rudninskih snovi (natrij železo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

ali krmilo vpliva na prebavljivost drugih krmil v obroku?
kje lahko to zanemarimo?
kje je močan vpliv?zakaj?

A

ja

pri živalih s pretežno kemično prebavo

pri prežvekovalcih. ker sestava obroka
bistveno vpliva na rast in razvoj mikroorganizmov v predželodcih in
s tem na prebavljivost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj praviloma izbolšuje prebavljivost krme?

A

Predhodna obdelava krme (mletje, drobljenje, mečkanje, namakanje
v vodi, segrevanje, kuhanje, parjenje, kemična obdelava

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

dobro mletje krme za prežvekovalce..kaj naredi?

A

zmanjša prebavljivost hranljivih snovi v njej, ker taka krma hitreje
prehaja skozi prebavni trakt.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kaj povzroča pri prašičih predrobno zmleta krma (moka)?

A

čire na želodčni sluznici in s tem zmanjšuje

prebavljivost hranljivih snovi v želodcu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kaj vpliva na prebavo beljakovin v prebavilih?

A
  • kemijska struktura beljakovin
  • različni tehnični postopki priprave
    beljakovinskih krmil.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kaj izboljša prebavljivost in boljši učinek proteaz?

A

rahlo segrevanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj se zgodi če preveč segrevamo beljakovinska krmila?

A
  • zmanjša prebavljivost belajkovin, še posebaj takrat ko so beljakovine v kombianciji z OH
  • nastane vez med ak in OH, ki jih encimi v prebavilih ne morejo razgraditi
  • zmanjša se izkoristljivost lizina, cisteina, metionina in treonina.
  • rekacije segevanja pomembne pri sušenju posameznih proizvodov, ki služijo za živalsko krmo: sirotka, ribja moka, soja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

katere snovi, lahko vsebujejo rastlinske beljakovine?

A

snovi, ki zmanjšajo aktivnost tripsina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

katere snovi so v belajkovinah leguminoz, ki zavirjao prebavljivost?
kako jim rečemo?

A
  • hemaglutinini
  • antikoagulanti
  • antinutritivne snovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kako laghko odstranimo negativne učinke inhibotorjev (antinutritivnih snove)

A

krmo (npr. sojino zrno) segrevamo, s tem koaguliramo beljakovino
učinkovine in tako izboljšamo prebavljivost beljakovin krme

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

pri akterih živalih tanini znižujejo prebavljivost?

ali lahko s segrevanjem krme ta učinek preprečimo?

A
  • pri živalih z ensotavnim želodcem

- ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kako je s predhodno tehnično obdelavo pri preržvekovalcih? (v povezavi z belajkovinami)

A
  • vpliva na prebavljivost beljakovin
  • Zmerno ogrevanje zmanjša topnost beljakovin in izboljša
    izkoristljivost pravih beljakovin zaradi manjših izgub NH3 iz vampa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj odloča o izkoristljivosti (prebavi) beljakovin v prehrani prežvekovalcev?

A

njihova razgradljivost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

od česa je odvisna razgradljivost različnih vrst beljakovin

A
  • od kemičnih lastnosti beljakovin

- od topnosti v vodi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

ali lahko razgradljivost belajkovin krme zmanjšamo, in tako zaščitimo beljakovine pred mikrobno razgradnjo v predželodcih?
kako pravimo takim belajkovinam?

A

ja
- s tehnološkimi postopki

  • zaščitene belajkovine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

ali lahko an trgu dobimo tudi posamezno zaščiteno ak?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kakšen je procent prebavljivosti v povprečju?

A

okoli 70%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

kaj so bučne pogače?

A
  • Tisto kar ostane po stiskanju olja, procentualno vsebujejo več maščob –> so bolj pokvarljive
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

kaj so bučne tropine?

A
  • stiskanje in eekstrakcija maščob

- pogosto jih uporaljajo pri prehrani živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kaj je problem s sojo?

A
  • ima veliko substanc
  • treba je pazit in jo dati v določenih mejah
  • potrebno jo je toplotno obdelat
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kdaj se potrebe po hrnaljivih snoveh povečujejo?

kaj moramo narediti v primeru večanja proizvodnje?

A
  • z anraščanje proizvodnih sposobnosti
  • večja prireja živali
  • Ker je sposobnost za zauživanje suhe snovi obroka po količini omejena, mora koncentracija hranljivih snovi v suhi snovi obroka naraščati
  • torej: V enakem volumnu krmil mora biti več hranljivih snovi, ki jih žival
    lahko izkoristi, kar pomeni, da mora biti prebavljivost obroka za živali
    z večjo prirejo večja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

ali preveč prebavljiv obrok zmanjša izkoristljivost zaušitih HS ?
zakaj?

A
  • ja
  • Krma pri tem hitro potuje skozi prebavila, hranljive snovi se prebavijo
    (razgradijo), vendar se zaradi hitrega prehoda skozi vse dele
    prebavil ne morejo absorbirati
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

opiši prebavila slon

A
  • sestavljeno črevo

- predželodci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kako je s kavinimi zrni in živalmi?

A

živalo predela kavino zrno in jo s tem obogati

- Slon zaužije kavino zrno, njegovi encimi prebavijo del kavinega zrna (razgradi beljakovino) in mu s tem odstranijo grenkost
- Cibetovka (podobna je mački) - one ppojedo najbolj zrele kavne jagode (jih izbere) --> zrno zrele jagode je zelo dobrega okusa - v njenih iztrebkih so taka zrna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kaj proizvajajo analne žleze cibetk?

A

mošus

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

kaj je krma?

A

vsa hrana, ki jo živali zaužijejo

  • različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani,
  • stranski proizvodi biosinteze,
  • proizvodi industrijske predelave
  • organske in anorganske snovi, ki so direktno
    ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

kaj so krmila?

A

posamezni pripravki, ki vsebujejo vse
pomembnejše sestavine (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe,
voda, rudninske snovi in vitamine) za normalen razvoj in zdravje
živali.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

ali obstajajo spiski, aktologi kaj je dovoljeno uporabljati v ‘prehrani živali?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kako delimo krmo po izvoru?

A
  • Rastlinska
  • Živalska
  • Mineralna in vitaminska
  • npr. lizalni kamni
  • Sintetična ali biotehnološko pridobljena krmila
  • zaščitene ak

to je zelo groba delitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

delitev krme glede na vsebnost hs

A
  • energetska krmila
  • vsebujejo maščobe ali OH
  • beljakovinska
  • mineralna
  • vitaaminska
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

katera je najpogostejša delitev krme?

A

glede na koncentracijo in prebavljivost HS v njej:

  • voluminozna krma
    • rastlinska krma
    • mrva, seno, silaža, paša
  • močna krmila (koncentrati)
    • žita
    • ribje moke
    • živalska in rastlinska krmila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Na koncentracijo in prebavljivost HS vpliva predvsem vsebnost?

A

SV ? nisem čisto prepričana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

kaj so voluminozna krmila?

A
  • Vsebujejo več kot 15 % SV
  • lahko ej sveža:
    trava, travno deteljne mešanice, lucerna, detelje,
    zelena žita, zelena koruza, krmni ohrovt
  • konzervirana:
    mrva: seno, otava; silaža)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

kako največkrat delimo močna krmila?

A
  • Zrnata (žita, stročnice)
  • Proizvodi in stranski proizvodi mlinarske industrije
  • Stranski proizvodi industrije škroba
  • Stranski proizvodi industrije alkoholnih pijač
  • Stranski proizvodi industrije sladkorja
  • Proizvodi in stranski proizvodi industrije olja
  • Sušene zelene rastline
  • Krmila živalskega porekla
  • Krmila z dodatkom nebeljakovinskega dušika
  • Mineralna in vitaminska krmila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

vrste krme

A
  • Posamična krmila
  • Krmne mešanice
  • Premiksi
  • Dodatki krmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

naštej posamična krmila

A
  • Pšenica, koruza, ječmen, oves = žita
    • Trava
    • Seno
    • Tropine (ekstrahhirane) in pogače (stisnjene)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kaj uporabimo ko nismo čisto sigurni kaj je psoamično krmilo?

A

uporabimo katalog posamičnih krmil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kaj je katalog posamičnih hranili?

kateri podoben dokument še poznaš?

A

*Predpis znotraj evropske unije
*mlad dokument
*notri so napisane definicije postopkov
*če nekega posamičnega krmila ni v katalogu moraš vlogo dat ne efso in dokazovat da bi bilo to krmilo uporabno v prehrani živali
* v katalogu izvem ali je nek proizvod dovoljen
*katalog določa kaj in katero vsebnost moram
dati na deklaracijo

register krmnih dodatkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

kaj piše o krvni moki in perni moki v katalogu psomaičnih hrnail?

A

krvna moka:
proizvod pridobljen s toplotno obdelavo krvi zaklanih toplokrvnih živali
*treba navesti surove beljakovine in vlago če je več kot 8%

perna moka:
*navesti je trebe surove beljakovine (v perju je dosti dušika)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

naštej in opiši najpogosejša posamična krmila

A
  • Trava – zaradi pokvarljivosti je skoraj ni v prometu
  • Seno – rinfuza, balirano
  • Žita – koruza, pšenica, tritikale (križanec med pšenico in ržjo), ječmen, oves, soja, sirek, repica, krmni grah…
  • Silaža – travna, koruzna, senaža
  • Rastlinska olja – sojino, sončnično, repično…
  • Tropine in pogače – stranski proizvod industrije olja
  • Ribja moka – npr. haringa ali stranski proizvod v predelavi rib
  • Minerali – npr. dikalcijev fosfat
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

kaj vsebuje aktalog posamičnih krmil?

A
  • splošne določbe
  • glosar postopkov
  • številka
  • postopek
  • opredelitev
  • splošno ime/poimenovanje
  • seznam posamičnih krmil
  • števila
  • ime
  • opis
  • obvezne navedbe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

ali obstajajo surovine, ki bi koriščene posamezno v popolnosti
zadovoljile vse potrebe domačih živali.
kakšna izjema?

A
  • ne
  • Izjema bi lahko bilo:
    *mleko, ampak le v prvih dneh življenja pri novorojenih živalih
  • kvalitetna paša in seno v ekstenzivni reji v
    govedoreji in ovčjereji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

zakaj mormao v intenzivni in visoki proizvodnji kombinirati več hranil?

A
  • zadoovljiti moramo vse potrebe določene vrste in kategorije živali
  • potrebe po vzdrževanju, rasti, laktaciji, reprodukciji in delu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

zakaj je pri prežvekovalcih nujno da imajo v obroku dovolj SV (seno, silaža)?

A
  • zaradi fiziološke speciifčnosti njihove prebave
  • osnovnemu delu voluminozne krme dodamo koncentriran dle obroka, ki je lahko pripravljen s kombinacijo več različnih koncentriranih krmil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

zakaj uporabljamo krmne mešanice?

A
  • da sestavimo nek popoln obrok

- omogočijo nam visoko proizvodne živali, zdrave živali in ekonomičnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kako so pripravljene krmne mešanice?

A
  • za posamezne vrste in kategorije domačih živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

kaj pomeni da so krmne mešanice optimalne?

A
  • uporabimo prava razmerja posameznih surovin krmnih mešanic
  • ta razemrja so raziskana, potrjena in usklajena z najnovejšimi
    normativi.
  • Posamezne surovine krmnih mešanic zadržijo svoje lastnosti

pravilna receptura nam omogoča da ima končni proizvod – krmna mešanica –
v pogledu hranilne vrednosti in cene veliko boljše lastnosti kot posamezne
surovine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kje se doseže več pozitivnih učinkov z uporabo krmnih mešanic?

A

proizvodnja mleka, mesa, jajc..
- s krmnimi mešanicami se doseže
maksimalna proizvodnja pri istočasnem prihranku hranil oz. manjši
konverziji hrane

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kaj omogočajo moderne krmne mešanice?

A
  • boljše izkoriščanje hrane
  • uporaba različnih dodatkov mikrobiološke in kemijske sinteze
  • krmni kvas
  • aminoksiline
  • makro in mikrolementi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kakšnop vlogo imajo še krmen mešanice (imajo dodane razalične krmne dodatke), če imamo veliko koncentracijo živali?

A
  • namen ohranjanja zdravja živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

naštej vrste krmnih mešanic

A
  • popolne krmen mešanice
  • dopolnilne krmne mešanice ali koncentrati
  • premikisi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

opiši popolne krmne mešanice

A
  • pomeni krmno mešanico, ki zaradi svoje
    sestave zadostuje za dnevni obrok
  • vsebujejo vse kar rabi ena živlaska vrsta (razen prežvek.)
  • lahko se uporabljajo brez dodatkov (razen pri prežvekovalcih - potrebno je dodati voluminozno krmo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

opiši dopolnilne krmne mešanice ali koncenetrate

A
  • pomeni krmno mešanico, ki ima visoko
    vsebnost nekaterih snovi, vendar zaradi svoje sestave zadošča za dnevni
    obrok le, če se uporablja skupaj z drugo krmo
  • dodajajo se osnovnemu obroku na osnovi ogljikohidratnih hranil (najbolj pogosto žitaric) s ciljem, da uravnovesimo osnovni obrok v skladu s potrebami določene vrste in
    kategorijo domačih živali.
  • vsebujejo dosti večji odstotek proteinov, vitaminov in mineralnih snovi kot popolne
    krmne mešanice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

opiši premikse

A
  • So mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
  • vsebujejo velik odstotek mineralov, vitaminov, drugih hranilnih
    snovi in dovoljenih aditivov (ak, encimi, kokcidostatiki- za perutnino, probiotiki, mk..) ter na ta način dopolnjujejo popolne ali dopolnilne mešanice.
  • so močno koncentrirani, dodajamo jih v majhnih količinah
  • Proizvajajo za posamezne živalske vrste
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

kaj je krmna mešanica?

A

pomeni mešanico najmanj dveh posamičnih krmil s
krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali kot popolna ali
dopolnilna krmna mešanica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

koliko % pepela mora vsebovati mineralni dodatek?

A

vsaj 40%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

kako delimo krmo glede na funkcijo?

A
  • glavna ali osnovna krma

- dodatna krma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

opiši glavno ali osnovno krmo

A 
- po količini predstavlja večji del
obroka ali tudi ves obrok.
- največkrat so to vlakninasta krmila
*zelena sočna trava
*seno
*silaža
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

opiši dodatno krmo-

kakšno je drugo ime?

A
  • je dopolnilo osnovni krmi, kot so na primer: *žita, otrobi, oljne tropine ter drugi stranski proizvodi živilske industrije, industrijske krmne mešanice in rudninska krmila.
  • ponavadi je koncentrirana
  • vsebujejo tiste sestavine, ki jih je v glavni krmi premalo.

koncentrirana ali močna krmila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

opiši krmila rqastlinskega izvora

A

po kemični sestavi so:

  • voluminozna ali obsežna krmila
  • koncentrati
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

naštej krmila rast. izvora: voluminozna ali obsežna krmila

A
  • vlakninasta krmila (seno, slama, silaža);
  • sočna vlakninasta krmila (sveža zelena trava)
  • sočna krmila (pesa, krompir)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

naštej krmila rast. izvora: koncentrati

A
  • beljakovinski
  • v sestavi imajo mnoge beljakovine - ribja moka, krvna moka, oljne tropine..
  • škrobni
  • tu je mnogo škroba - zrnje žit, otrobi..
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

drži ne drži: krvno moko se dostikrat uporablja kot gnojilo.

A

drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

s kolikšnim deležem celouloze lahko govedo izkorišča krmo?

A

z visokim deležem celuloze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

brez česa ni mogoča visoka proizvodnja mleka in veliki dnevni prirast goveda?

A

brez uporabe koncentratov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

kako je sestavljen obrok goveda v praksi?

A
  • voluminozna krma
  • koncentrati
  • mineralno-vitmainski dodatki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kaj s eeuporablja pri pripravi koncentratov za govedo?

zakaj?

A 
- izključno surovine rastlinskega
porekla
- zaradi nevarnsoti BSE
- Od živil živalskega izvora se lahko uporablja
samo mleko in sirotka v prahu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

kje se dostikrat pripravlja obrok po receptu goveda?

A
  • v mešalnih prikolicah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

opiši popolni mlečni nadomestek za teleta

A
  • mleko v prahu
  • sirotka v prahu
  • se raztopi v vodi na cca 38 stopinj, lahko pa tudi v hladni vodi
  • Teletom se daje po dajanju kolostruma.
  • V glavnem je sestavljen iz sirotke v prahu, kvalitetne sojine moke,
    krmnega kvasa in premiksa vitaminov in mineralov.
  • dodaja seker se ekonomsko bolj splača
  • ## zaželjeno je da ima cucelj in se imitira akt sesanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

opiši popolna mešanica za teleta 1 - začetna

A
  • uporablja se kot prva mešanica koncentrata v prehrani telet in mora vsebovati min.20%
    beljakovin
  • draga
  • kvalitetna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

ali je sirotka kvalitetne beljakovine?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

kaj se zgodi če teletu damo prevroč mlečnega nadomestka?

A

-beljakovien denaturirajo - nadomestek ni kvaliteten

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

kaj se zgodi če teletu damo preveč mlečnega nadomestka?

A
  • raztegnjen želodec

- driske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

kaj se zgodi če nadomestek raztopimo v premrzzli vodi?

A

ne raztopi se dovolj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

ali anm je v interesu da začnejo teleta čim prej uživatti voluminozno krmo in mešanico koncenttrata?

A
  • ja, da hitreje prirastejo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

kakšno hrano začnemo po 14 dneh ponujati teletom?

A

kvalitetno seno

  • ima malo SV
  • vsebuje še dosti belajkovin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

opiši popolna mešanica za teleta 2 - od 50 do 100kg

A
  • se daje teletom že od 15. dneva starosti skupaj z mlečnim nadomestkom pa vse do
    doseganja telesne mase 120 do 130 kg oz. do starosti 3 mesece.
  • V tem času se razvijajo predželodci in se v njih naseljuje mikroflora.
  • Vse to zahteva, da ta kategorija telet dobiva kvalitetno voluminozno krmo in koncentrat z min. 18% SB.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

opiši Popolna mešanica za teleta v pitanju 3 – od 100kg do 250 kg:

A
  • funkcija prežvekovanja je tu že vzpostavljena: izkoriščamo
    voluminozno krmo.
  • Zaradi intenzivne rasti moramo omogočiti dovolj proteinov in hitro izkoristljive energije.
  • Tu lahko uporabimo tudi že neproteinski
    dušik
  • torej: voluminozni del + krvna mešanica 3 + manjše količine nebeljakovinskega dušika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

opiši Popolna mešanica za pitanje govedi 1 – od 250kg do 350 kg

A
  • dodamo dopolnilo obroka voluminozne krme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

ali obstaja tudi Popolna mešanica za pitanje govedi 2 – od 350kg naprej ?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
112
Q

kako je s popolno mešanico za krave molznice?

A

Na farmah imamo isti voluminozni obrok, potem pa različne dodatke glede
na kategorijo krav:
- presušitev,
- laktacija,
- brejost
vsaka živla dobi svojo količino koncentrata

v poštev pridejo koncentrati s:
*12% –> omogoča proizvodnjo 2kg mleka za 1kg koncentrata
*15% –> 2,5 kg mleka, za 1kg koncentrata
*18% SB –> 3kg mleka za 1kg koncentrata
: torej več kot je SB, več je mleka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
113
Q

opiši Popolna mešanica za presušene krave in telice

A
  • potrebe so dosti manjše kot za živali v laktaciji.
  • Potrebe so predvsem za razvoj ploda,
    obnavljanje telesnih rezerv in regeneracijo mlečne žleze.
  • dobijo dosti manj koncentrata
  • obrok je energetsko slabši
  • obrok ej amnjši
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
114
Q

opiši popolna mešanica za bike

A

-običajen obrok – voluminoza in koncentrat

čez celo leto.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
115
Q

ali imajo teletta rada družbo?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
116
Q

v kakšni obliki je večina organskih sestavin krme?

kaj se more njimi ztgoditi da lahko prehajajo skozi črevesno sluznico?

A
  • v obliki molekuil

- v prebavilih se morjao razgraditi v manjše enote - enostavne molekule

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
117
Q

kattere hranljive snovi lahko izkoristi žival?

A

prebavljene in preko sluznice

prebavil v kri ali limfo absorbirane hranljive snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
118
Q

kaj je prebava?

A

Proces spreminjanja hranljivih snovi iz krme v

prebavilih v živalskem organizmu (za presnovo) dostopne snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
119
Q

kaj je vsrkavanje ali absorbcija?

A

Prehod prebavljenih

(razgrajenih) hranljivih snovi skozi črevesno sluznico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
120
Q

kaj je bolj pomembno: koliko hranljivih snovi je v krmi ali količina HS, ki jih žival lahko prebavi in absorbira?

A

količina HS, ki jih žival lahko prebavi in absorbira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
121
Q

zakaj obstajajo v prebavi hranljivih snovi velike razlike med živalskimi vrstami?
med katerima dvema skupinama so razliek anjvečje?
kaj te razlike pogojujejo?

A
  • zaradi velikih razlik v prebavnem sistemu pri različnih živalskih
    vrstah
  • različno delovanje in učinkovitost mikroorganizmov, ki sodelujejo v prebavi,
  • med skupino prežvekovalcev (s predželodci)
    in skupino neprežvekovalcev (z enostavnim želodcem).
  • razlike Pogojujejo vrsto in obliko krme, ki jo živali lahko učinkovito
    izkoriščajo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
122
Q

kakšne razlike obstajajo v skupini neprežvekovalcev pri prebavi?

A
  • predvsem v obsežnosti funkciej debelega čevesja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
123
Q

ali so produkti različnih vrst prebave (absorbirani metaboliti) pri različnih vrstah živali različni oz. nastopajo v različnih medsebojnih razmerjih?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
124
Q

iz česa izhajjajo razlike v presnovi pri različnih vrstah živali?

A
  • iz različnih produktov prebave (absorbirani metaboliti) oz. produkti nastopajo v različnih medsebojnih razmerjih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
125
Q

kako omogočimo upčinkovito zdravljenje prebavnih motenj in pa preventivo?

A
  • poznavanje dogajanj v prebavilih
  • poznavanje fizioloških zahtev v
    prehrani vsake posamezne vrste živali.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
126
Q

kje potekajo procesi prebave?

A

v prebavnem traktu (prebavilih) živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
127
Q

kaj je prebavni kanal?

A

cev od ustne do analne odprtine, pokrita z mukozno membrano

(sluznico) in predstavlja za organizem zunanje okolje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
128
Q

kaj so funkcije prebavil?

A
  • sprejemanje in zauživanje hrane,
  • drobljenje in mehčanje hrane,
  • razgradnja hrane
  • prebava in absorbcija hranljivih snovi
  • absorbciaj vode
  • izločanje neprebavljenih snovi zaužite krme in iz presnove v prebavila izločenih snovi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
129
Q

kaj je pomembna funkcija sluzncie prebavil?

A

obramba pred vdorom mikroorganizmov iz vsebine prebavil in tvorba protiteles (IgA), ki ščitijo organizem pred okužbami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
130
Q

iz česa ej sestavljen prebavni kanal?

kako so izoblikovani?

A
  • usta (ustnice),
  • grlo,
  • požiralnik,
  • želodec,
  • tanko črevo
    (dvanajstnik = duodenum, vito črevo = jejunum, tešče črevo = ileum)
  • debelo črevo
    (slepo črevo = cekum, široko črevo = kolon,
    zadnje črevo = rektum in zadnjična odprtina =
    anus)
-Ti deli so pri različnih živalskih vrstah različno morfološko in
funkcionalno izoblikovani.
razlike:
* ustna votlina
* zgradba želodca
* zgradba posameznih delov črevesja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
131
Q

kaj se dogaja v payerjivih ploščah?

A

vse kar vnesemo kot antigen peroralno, je odziv prvega imunskega sistema tu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
132
Q

kaj je posebnost pri prebavilih konja?

A
  • močno povečano slepo črevo in kolon.

- torej imajo zelo razvito debelo črevo

133
Q

kaj je posebnost pri prebavilih kunca?

A
  • povečano slepo črevo.
  • največji del fermentacije poteka tu
  • cekotrofija
134
Q

iz česa so sestavljena prebavila ptičev (perutnian)?

A
  • kljun
  • golše,
  • žleznega in mišičnega želodca,
  • tankega črevesa,
  • dveh slepih čreves,
  • kolona
  • kloake
135
Q

kdo ima največje razmerje med dolžino prebavil: dolžina telesa? kolikšno?

A
  • 0vca

- 27:1

136
Q

zakaj je pomemben čas prehoda krme skozi prebavila?

A
  • če kaj takega poje, da vemo kdaj fiziološko peičakovat kdaj pride iz organizma
  • diete
137
Q

kaj se dogaja v procesih prebave?

A

zaužite hranljive snovi se iz krme v prebavilih

preoblikujejo v spojine, ki lahko prehajajo skozi steno prebavnega trakta.

138
Q

kateri medseboj funkcionalno povezani procesi so značilni za prebavo?

A
  • mehanski: drobljenje(žvečenje), motorika ali peristaltika prebavil (mešanje, potovanje skozi prebavila)
  • kemični: razgradnja hranljivih snovi z encimi iz prebavnih sokov, ki jih v prebavila izloča žival
  • mikrobni: razkroj hranljivih snovi z encimi, ki jih izločajo mikroorganizmi v prebavilih in mikrobna sinteza novih hranljivih snovi, ki se lahko prebavijo in absorbirajo
  • absorpcija vode in razgrajenih hranljivih snovi skozi sluznico prebavil v kri in limfo
  • izločanje endogenih snovi v vsebino prebavil
  • izločanje blata (defekacija)
139
Q

opiši mehanske procese prebave

A
  • v ustni votlini žival krmo žveči, drobi, mečka
  • S tem se poveča površina, na katero lahko delujejo encimi prebavnih sokov ali encimi mikroorganizmov
  • prebiranje hrane
  • Žvečenje
  • značilnost sesalcev,
    *večina drugih vrst živali krme ne žveči, ampak pogoltne.
  • Krma se iz ustne votline mehansko premika skozi prebavni trakt s
    pomočjo peristaltičnega gibanja, ki ni pod vplivom volje.
  • bruhanje
140
Q

drži, en drži: slabše prežvečena hrana je bolje prebavljiva

A

ne drži

141
Q

katere živ. vrste ob zauživanju krmo prebirajo in s tem vplivajo na kakovost zaužite krme?

A
  • koze

- v manjši mri: ovce, govedo

142
Q

kako žvečijo krmo rastlinojede živali?

A
  • značilno oblikovano zobovje
  • žvečijo s stranskimi gibi spodnje
    čeljusti
  • krma se med zobmi melje kot med mlinskimi kamni.
143
Q

zakaj krme mesojedi ne morejo dobro prežvečit?

A
  • gibanje čeljusti le vertikalno
  • ustno votlino odpira gor in dol
  • kosti glodajo in ne žvečijo
144
Q

kakšen je postopek žvečenja pri vsejedih?

A

nekje vmes

145
Q

kako dobro žvečijo različne živalske vrste?

A

Konji in prašiči
krmo dobro prežvečijo.

Prežvekovalci
ob zauživanju le malo žvečijo.

Tudi ljudje lahko in moramo hrano dobro prežvečiti.

perutnina:
- namesto ustnic ima kljun, nima zobovja –> ne more žvečit
- hrana se potem ko se zmehkča v golši, melje šele v mlinčku oziroma mišičnem
želodcu.

146
Q

koloiko potrebuje konj in koliko govedo da prežvečita 1kg sena?

A

konj: 30min

govedo: 8min
* govedo pozneje še prežvekuje in takrat dobro prežveči krmo

147
Q

ali se ob motnjah v zobovju (zobna gniloba, poškodbe zob, nepravilna
obraba) pri živalih in človeku srečujemo z motnjami v prebavi?

A

ja

148
Q

katere so motnje zobovja?

A

zobna gniloba
poškodbe zob
nepravilna obraba

149
Q

zakaj ej pomembno pri pticah d aje zgornaj čeljust premična?

A

ker je Kljun je pomembno “orodje” za drobljenje, trganje in lovljenje krme

150
Q

kaj omogoča različno oblikovan kljun?

kaj ustvarja kljun?

A
  • iskanje, lovljenje in zauživanje različnih vrst krme.

- kljun ustvarja prehrambeno nišo

151
Q

opiši peristaltično gibanje.

kaj je njegova funkcija?

A
  • azradi nejga se krrma iz ustne votline mehansko premika skozi prebavni trakt
  • več vrrst gibanja
  • npt. pri kuncih antiperistaltično v spodnjih delih prebavil
  • posbena oblika peristaltike je bruhanje

funkcija: transport in mešanje
vsebine prebavil.

152
Q

kaj se zgodi ob mešanju vsebine prebavil?

A

v vsebini prebavil se primešajo prebavni sokovi in mikroorganizmi,
prebavljene hranljive snovi pa pridejo v stik s sluznico prebavil, da se lahko absorbirajo v kri in limfo.

153
Q

opiši BRUHANJE.
kaj predstavlja bruhanje?
kdaj poteka proces?

A
  • poseban oblika peristaltike
  • Krma se iz želodca
    in začetnega dela tankega črevesa izloči po požiralniku nazaj skozi ustno votlino v okolje.
  • predstavlja obrambo organizma pred škodljivimi vplivi napačnega zauživanja ali neustrezne kakovosti in količine krme
  • proces poteka ob:
  • prenapolnjenosti želodca
  • ob patološkihcprocesih v želodcu, ki povzročajo motnje (toksične snovi).
154
Q

kdaj pes je pasjo travo?

A
  • če je preveč trave, lahko to ankazuje an kisel pH želodca

- če ima pes parazite, se parazit nebere okoli trave–> na tak način se paraziti odstraniujo iz organizma

155
Q

katere živali bruhajo in katere ne? zakaj?

A
  • konji ne bruhajo
  • zaradi anatomskih značilnosti želodca in žrela
  • prežvekovalci ne bruahjo
  • kokoši ne bruhajo
  • psi in mačke bruhajo:
  • zelo hitro lahko izbruhajo krmo ob prenapetem želodcu
  • prašiči bruhajo:
  • če jedo pokvarjeno hrano
  • ko prašič bruha lahko posumiš da nnbruha zaradi toksina deoksinivalenol, ker je nanj zelo občutljiv
156
Q

v katerem procesu se pri prežvekovalcih obnavlaj žvečenje krme?

A

v procesu prežvekovanjea

157
Q

kaj je zančilno za prežvekovanje?

A
  • krma po zaužitju pride v predželodce (vamp in kapico), kjer se meša z močnimi kontrakcijami posameznih vampovih vreč.
  • Krma, ki še ni dovolj zdrobljena, da bi lahko prešla iz kapice v prebiralnik in naprej skozi prebavni trakt, se vrača iz vampa nazaj v
    usta (regurgitacija), kjer jo žival temeljito prežveči in ponovno požre.
  • proces se ponavlja toliko časa, dokler ni vsa krma dovolj zdrobljena
158
Q

ali je prežvekovanje uskaljen proces?

kaj se zgodi če kakšna faza zataji?

A
  • ja
  • pride do:
  • motenj v prebavi
  • slabša izkoristtljivost zaužiih HS
  • zdravsteveni problemi
159
Q

opiši kemično prerbavo hrnaljivih snovi

A
  • bistveni del prebave
  • razgradnjo HS omogočajo encimi v
    prebavnih sokovih, ki jih izloča žival v prebavila. Včasih lahko sodelujejo tudi rastlinski encimi.
160
Q

kateri prebavni sokovi učinkujejo an krmo?

A
  • slina
  • želodčni sok
  • črevesni sok
  • pankreasni sok (sok trebušne slinavke)
  • žolč
161
Q

drži, ne drži: Za vsako specifično vez med enostavnimi molekulami sestavljenih
organskih snovi je potreben poseben encim.

A

drži

162
Q

katere encime vsebuje slina, kje se izloča?

A
  • α-amilaza (prašič, človek)

- ustna votlina

163
Q

katere encime vsebuje želodčni sok?, kje se izloča?

A
  • mešanica proteaz, pepsin in himozin pri mladih živalih

- želodec

164
Q

kjee se izloča solna kislina?

A

želodec

165
Q

katere encime vsebuje sok trebušne slinavke? kje se izloča?

A
  • tripsin, himotripsin, prokarboksipeptidaza A in B,
  • proelastaza
  • amilaza (α in β)
  • lipaza
  • tanko črevo
166
Q

katere encime vsebuje črevesni sok? kje se izloča?

A
  • aminopeptidaze, dipeptidaze
  • amilaza, β-glukozidaza, oligo-1,6-glukozidaza,
    β-galaktozidaza
  • lipaza
  • enterokinaza
  • tanko črevo
167
Q

katere encime vsebuje žolč? kje se izloča?

A
  • soli žolčnih kislin

- tanko črevo

168
Q

kaj se dogaja v ustni votlini?

A
  • tu se začne keična prebavva

- žival krmo prežveči in jo navlaži s slino

169
Q

kaj sestavlaj slino?
kakšen pH ima?
kakšne so količine izločene slin tekom enega dneva pri različnih živlaskih vrstah?

A
  • voda (99%)
  • elektroliti
  • sluz
  • nevtralen pH
  • prežvekovlaci imajo alkalen pH
govedo 100 – 300 l 
ovca 16 – 25 l 
konj > 40 l
prašič 15 l 
pes 3 – 5 l
170
Q

od česa je odvisna količina sline?

A
  • od lastntosti, krme, ki jo živla zaužije
  • količino sline swpeminjajo tudi številne snovi z različnimi okusi, ki se izločanjo iz posameznih krmil ob žvečenju hrane
171
Q

kaj vpliva na izločanje sline?

A

mehanski dražljaji v ustni votlini

172
Q

zakaj ni smisla d abi konjem suho krmo močili?

A

Suho in grobo krmo živali dalj časa žvečijo, ob tem se izločajo
večje količine sline. Krma je bolje prežvečena, hranljive snovi
v njej pa bolje dostopne prebavi

173
Q

katera poseban snov je v slini?
pri akteri živalski vrsti je še posebno ‘pomembna?
kaj se zgodi, če jo je preveč?

A
  • sečnina
  • pri prežvekovalcih, ker sečnina iz sline služi kot vir dušika vampnim mikroorganizmom za tvorbo beljakovin
  • če jo je preveč na jeziku, ustni votlini povzroča razjede, rane, zadah –> lahko kaže na odpoved kakšnih organov (ledvica, jetra…)
174
Q

kakšno vlogo ima slina?

A

prežvekovalci:

  • izreden pomen pri vzdrževanje optimalne pH-vrednosti v vampu.
  • tudi vloga pri mehaničnih procesih žvečenja in požiranja

neprežvekovalci
- vloga pri mehaničnih procesih žvečenja in požiranja

175
Q

kako pride krma v enostaven želodec?

A

skozi požiralnik

176
Q

naštej dele enostavnega želodca?

A

kardia
fundus
pylurus

pri različnih živalskih vrstah različno
anatomsko oblikovani in fiziološko aktivni

177
Q

kej se začne kemična prebava?

A

v želodcu

178
Q

čemu sledi izloačnej želodčnega soka?
pod vplivom česa je izloačnej ž. soka?
kaj še vpiva na izločanje ž. soka?

A
  • žvečenju in požiranju krme
  • pod vplivom različnih dražljajev,
  • npr. pogled na hrano,
  • njen vonj,
  • stik hrane s črevesno sluznico
  • lastnosti krme
  • produkti prebave
179
Q

koliko dnevno izloči ž. soka pees in koliko konj?

A
  • pes: 300-700ml

- konj: 30l

180
Q

kaj vpliva naq količino in sestavo želodčnega soka?

A

vrsta zaužite krme

181
Q

zakaj mromao obrok spremnijati postopoma in previdno (do 3 tedne) ?
kaj lahko povzroči nenadna sprememba?

A
  • ker se žleze v želodčni sluznici polagoma
    prilagajajo novi vrsti krme
  • prebavne motnje
182
Q

zakaj ej vsebina želodca ksila?
kakšen je pH?
kaj preprečuje kisla vsebina?
kaj aktivira HCl?

A
  • posledica vsebnosti HCl v
    želodčnem soku
  • pri večini živlaskih vrst od 1-2
  • pri konju je zelo variabilna: od 1,1-6,8
  • preprečuje preživetje in razmnoževanje (potencialno) patogenih mikroorganizmov.
  • aktivira pepsinogen in sodeluje pri koagulaciji beljakovin v želodcu.
183
Q

kako s ekrma nalaga v želodcu?

A

koncentrično, najprej an stene nato znotraj

184
Q

pri katerih živ. vrstah se krma v želodcu mehanično skoraj ne meša? kaj je posledica?

A
  • omnivori, konj, kunci
  • posamezni deli zaužite krme v želodcu tvorijo naložene plasti.
  • krma se tudi počasneje prepoji z želodčnim sokom in kislino.
185
Q

kakšen želodec je zančieln za konja?

ker se vsebina želodca slabo meša more konj nareidti kaj?

A

majhen želodec s slabim mešanjem, zato je pH vrednost precej visoka.

  • konj morazaužito krmo dobro prežvečiti (jo nakosmičiti), da se v želodec nalaga v rahli plasti.
  • ne sme zaužiti preveč krme naenkrat, saj se vsebina takrat še počasneje zakisa, to pa omogoča delovanje (potencialno)
    patogenim mikroorganizmom iz krme
186
Q

zakaj ej pH vrednost želodca precej visoka

A

ker je želodec majhen s slabim mešanjem

187
Q

kako presojamo uporabnost krrme za konje?

A

na osnovi tega, ali določena

krma v želodcu tvori rahle ali zbite plasti.

188
Q

katera krma je najbolj primerna in katerna najmanj primerna za konja? zakaj?

A 
najbolj primerna : 
- oves
*vsebuje več netopne surove
vlaknine, zato tvori rahle sloje,
- starejša trava
*mlada trava tvori bolj zbite plasti

najmanj primerna: pšenica
*vsebuje
malo surove vlaknine in veliko lepka (beljakovin), zato se lahko
nabira v kepe.

189
Q

koliko % vlaknin rabi konj v svoji prebavi ?

koliko krava?

A
  • konj: 30%

- krava: 20%

190
Q

kajs e dogaja v tankem črevesju?

A
  • tu poteka največji del kemične prebave in absorpcija prebavljenih hranljivih snovi.
  • Nadaljuje in zaključi se prebava beljakovin do stopnje prostih aminokislin, obenem se začno prebavljati in se prebavijo tudi maščobe in topni ogljikovi hidrati
191
Q

kateri prebavni sokovi se izločijo v tanko črevo?

kako delujejo?

A
  • žolč,
  • sok trebušne slinavke in
  • črevesni sok.
  • delujejo istočasno in so nujno potrebni za
    normalno prebavo
  • Encimi, ki jih vsebujejo, učinkujejo najbolje pri nevtralni ali rahlo bazični reakciji.
192
Q

opiši žolč

A
  • proizvod jetrnih celic,
  • se nabira v žolčniku
  • izloča se skozi žolčevod v tanko črevo (v dvanajstnik)
  • Z žolčem se izločajo različne anorganske snovi, za prebavo pa so pomembne predvsem natrijeve in kalijeve soli žolčnih kislin, ki aktivirajo lipazo iz trebušne slinavke in emulgirajo maščobe.
193
Q

katera živ. vrsta nima žolčnika? kako se tu izloča žolč?

A
  • konj

- žolč se izloča v tanko črevo neprestano

194
Q

Zakaj žolčne kisline krožijo v enterohepatičnem (črevesno-jetrnem)
krogu: vračanje žolčnih kislin iz črevesja skozi sluznico v kri in nazaj v jetra?

A
  • Dnevne potrebe po žolčnih kislinah presegajo sposobnost sinteze v
    jetrih.
195
Q

kaj je enterohepatični krog?

A
  • črevesno jetrni krog

- po njem se vračajo žolčne kisline iz črevesja skozi sluznico v kri in nazaj v jetra

196
Q

opiši trebušno slinavko

A
  • izloča v eksokrinem procesu
    prebavne encime, vodo in elektrolite.
  • lastnost zaužite krme vpliva na Razmerja med posameznimi prebavnimi encimi v soku
  • enicmi iz soka imajo optimum delovanja med pH 7 in 9
  • Proteolitični encimi iz trebušne slinavke se izločajo kot neaktivni cimogeni oz. kot proencimi (predstopnja encimov)
  • pod vplivom enciam enterokinaza se aktivirajo
197
Q

kdo izloča enterokinazo?

A

sluznica tankega črevesja

198
Q

kje poteka abrorbiciaj rudninskih snovi?

A
  • zgornji del tanekga črevesja, tu je še rahlo kisla reakcija
199
Q

ali so v tankem črevesju prisotni tudi mikroorganizmi ?

A

JA

200
Q

predvsem akj je produkt mikrobne prebave v tankem črevesju?

A

Maslena ksilina

201
Q

opiši masleno ksilino

A
  • vonj po žarkem maslu
  • silaža je slaba če vsebuje masleno kislino
  • v tankem in debelem črevesju je maslena kislina do neke mere zaželjena. Ne sme pa je biti preveč
  • boljše je flora razvita zaradi nje
202
Q

za kaj so pomembni Produkti mikrobne prebave v tankem črevesu in učinki mikroorganizmov na sluznico

A
  • pomembni za
    funkcionalni razvoj in delovanje črevesne sluznice
  • za obrambne funkcije proti mikroorganizmom
  • za tvorbo protiteles
  • za absorpcijo prebavljenih hranljivih snovi.
203
Q

ali organizem s svojimi prebavnimi sokovi izloča encimi, ki bi lahko razgradil β-glikozidne vezi med monosaharidi v
molekulah neškrobnih polisaharidov (celuloza, hemiceluloza).

A

ne

204
Q

kako se prebavlajjo snovi iz skupine SV?

A 
- SVza živali, ki imajo le prebavo z
lastnimi encimi, niso prebavljive.
-  V želodcu in tankem črevesju se
encimatsko ne prebavljajo.
- Določen del teh snovi pa se razgradi in prebavi s kislinsko hidrolizo
205
Q

Prehodnost črevesne sluznice pri novorojenih živalih ( teletih, pujskih, žrebetih,
jagnjetih) ?

A

v času do 24 (ali 36 ur) ur po rojstvu
skozi črevesno sluznico prehajajo nerazgrajene molekule beljakovin
imunoglobulinov (γ-globulini), ki so naravna protitelesa v izločku
mlečne žleze (mlezivo ali kolostrum).

206
Q

opiši nukelinske kisline

A
  • RNA, DNA prisotne v vsaki celici rastlin,
    živali in mikroorganizmov.
  • Po encimatski poti se v tankem črevesu razgradijo do nukleotidov,
    nukleozidov, predvsem pa do purinov in pirimidinov, pentoz (riboze
    in dezoksiriboze) in fosforne kisline.
  • Novejše raziskave dokazujejo, da lahko služijo neposredno za
    sintezo nukleinskih kislin v celicah črevesne sluznice, ki se zelo intenzivno obnavljajo
  • poemmban je apvza med obroki, da se lahko črevesne sluznice obnavlajjo
207
Q

kateri razgradni produkti ak, za organizem v presnovi niso izkoristljive?
kako se izločijo?

A
  • Purinske in pirimidinske baze, ki se absorbirajo iz prebavil
  • z urinom
208
Q

opiši zančilnosti prebave v debelem črevesju

A
  • Sluznica debelega črevesa ne izloča prebavnega soka, ki bi vseboval
    prebavne encime.
  • tu se vsebina (odvisno od volumna črevesa) dalj časa zadržuje.
  • tu vladajo anerobni pogoji
  • v prebavilih ni veliko kisika
  • razmnožijo se in rastejo tu anaerobni mikroorganizmi (njihov vir hranil so hranljive snovi vsebine, ki je prišla iz tankega črevesja)

–> Njihovi presnovni produkti pa se lahko absorbirajo skozi sluznico
debelega črevesa, organizem jih izkorišča v svoji presnovi

–> neugodne razemre (napake v reji, napačna prehrana) : močneje razmnožijo pogojno patogeni ali patogeni mikroorganizmi
*lahko neposredno poškodujjo sluznico
*izločajo v vsebino toksične, alergene in
kancerogene snovi.

209
Q

od česa je odvisno časovno zadrževanje vsebine v debelem črevesju?

A

od volumna črevesja

210
Q

kaj še pride iz tan. črevesja z vsebino v debelo črevo?

opiši jih.

A

endogene snovi:

  • iz organizma se v lumen prebavil stalno izločajo.
  • odmrle in odluščene celice epitela, levkociti, eritrociti in ostanki prebavnih sokov.
  • Glavna sestavina teh endogenih snovi so beljakovine.
211
Q

kako lahko mikroorganizem izkoristi energijo glukoze in drugih monosaharidov?
kaj nastaja kot končni produkt v presnovi mikroorganizmov? kam mikroroganizmi izločijo ta izločeK?
kaj še nastaja V procesu izkoriščanja energije v presnovi nekaterih vrst
mikroorganizmov?

A
  • z anaerobnimi biokemičnimi procesi
  • poleg v ATP vezane kemične in odpadne toplotne energije nastanejo nižje (kratkoverižne) maščobne kisline in ne CO2 in H2O
  • izločijo ga v vsebino črevesa.
  • CO2 in metan (CH4).
212
Q

katere so nižje (kratkoverižne) maščobne kisline?
kje se absorbirajo?
ali jih organizem živali izkorišča kot vir energije v svojih oskidacisjkih procesih svoje presnove?

A
  • ocetna, propionska in maslena kislina,
  • ob delovanju mlečnokislinskih bakterij tudi mlečna kislina
  • skozi sluznico debelega
    črevesa.
  • da, ker vsebujejo še kemično vezano energijo
    – > Na ta način dobi organizem s pomočjo mikroorganizmov energijo
    tudi iz neškrobnih polisaharidov, ki jih sam s svojimi encimi ne more
    prebaviti !!!
    *plini se izločajo skozi analne odprtine
213
Q

kje ne sme biti mlečne kisline?

kaj se zgodi drugače?

A
  • v vampu

- drugače pride doo acidoze

214
Q

katera ksilian je anjboljša v silažah? katera je najslabša?

A

najboljša: mlečna kislina

slaba: maslena kislina

215
Q

kje je dobra maslena kislina?

A

v tankem črevesju

216
Q

ali mirkoorganizmi tvorijo vitmaine? če katere?

A
  • vitamine B SKUPINE
  • vitamin K

ddel teh vitmainov s elahko absorbira v debelem črevesju

217
Q

katere procesi potekajo v debelem črevesju=

A
  • mikrobna prebava
  • absporbcija velike količine vode
  • V vsebino debelega črevesa se iz krvi skozi sluznico izločajo
    odvečne ali v presnovi neuporabne rudninske snovi:
    *kalcij, fosfor, magnezij in težke kovine
    .
218
Q

kateere živali lahko izkoristijo več krme rastlinskega izvora z večjim
deležem surove vlaknine?

A

Živalske vrste z obsežnim debelim črevesom (konj, kunec, slon,nosorog…)

219
Q

kdo ima majhen volumen debelega črevesja

A
  • mesojedi
  • priamti
  • človek
220
Q

na čem temelji prebava prfežvekovalcev?1

A

simbiotskem odnosu med prežvekovalcem in

mikroorganizmi v prebavilih

221
Q

kakšna je značilnost prebavil prežvekovalcev?

A
  • predželodci (kapica, vamp, in
    prebiralnik), ki so razviti pred žleznim želodcem (siriščnikom).
    *Vamp in kapica z mikrobno floro in favno, sta pred prebiralnikom in
    žleznim želodcem (siriščnikom) ter tankim in debelim črevesom
  • lahko govorimo o sestavljenem želodcu
222
Q

zakaj je substrat, ki pride v žlezni želodec in nato v tanko in debelo
črevo pri prežvekovalcih, drugačen od tistega, ki pride v želodec in
črevesje pri živalih z enodelnim želodcem ?

A
  • zaradi predželodcev
  • Dobra polovica vse suhe snovi krme se po mikrobni poti prebavi že
    v predželodcih, le 15 – 30 % v tankem črevesu, kjer se pri vsejedih
    živalih prebavi glavnina hranljivih snovi.
223
Q

kaj je razliak med mikrobno prebavo v predželodcih in tisto v debelem črevesju?

A
  • v debelo črevo pridejo kemično
    neprebavljive in po kemični poti neprebavljene snovi, v predželodce
    pa krma z vsemi hranljivimi snovmi.
  • krma se zaradi večjega volumna zadržuje v predželodcih
    dalj časa kot v debelem črevesu
    —> mikroorganizmi v vampu imajo več časa za prebavo, kot tisti v debelem črevesju
  • mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in rastejo v predželodcih, po določenem
    času skupaj z vsebino potujejo po prebavilih navzdol, pridejo v pravi želodec in tanko črevo.
    *V želodcu ob kislem pH odmrejo, encimi razgradijo snovi, ki so prisotne v celicah
    mikroorganizmov (to so predvsem beljakovine) in jih porabijo kot vir
    hranljivih snovi (aminokislin) za svojo oskrbo
224
Q

do koliko mikrobne mase je lahko na enkrat v predželodcih pri kravi molznici

A

do 7kg

225
Q

kaj se zgodi po mikrobni prebavi v debelem črevesju?

A

vsa masa stvorjenih mikroorganizmov se izloči z blatom. Izjema so živali, ki prakticirajo
cekofagijo (kunci, zajci) ali koprofagijo (glodavci).

226
Q

katere živali prakticirajo cekofagijo?

katere koprofagijo?

A

cekoagija: kunci, zajci
koprofagija: glodavci

227
Q

kako poteka proces prebave pri prežvekovalcih?

A
  • hitro zauživajo krmo, navlažijo jo s slino, le malo žvečijo in požro.
  • V predželodcih se krma premeša z ostalo vsebino s pomočjo močnih kontrakcij stene vampa in kapice (ruminacije) + enakomerno se primeša tudi slina
  • pomembno da se v sredini vampa ne poveča količina kislin in s tem zniža pH
  • -> Mikroorganizmi v kisli vsebini ne morejo delovati in preživeti

-

228
Q

naloge ruminacij?

A
  • mešanje vsebine vampa
  • enakomerno primeša slino
  • izločanje plinov
229
Q

kateri plini nastanejo v vampu in koliko?

kaj se mora dogajat s temi plini?

A
  • okoli 30l plina v 1h
  • metan
  • CO2
  • plini morajo nujno izhajat
  • žival izrigava mehurčke plinov ki se ob mešanju dvignejo v zgornjo plast vampa
  • skozi analno odprtino
230
Q

kdaj lahko mehanizem izrigavanja plinov zataji?

do česa pride takrat?

A
  • premalo strukturne vlaknine v obroku,
  • prisotnost saponinov
    *omilijo vsebino vampa, mehurčki ne morejo izhajat
  • paša na mladi pašni ruši z veliko detelje,
  • preobjedenje z mlado lucerno ali
    rdečo deteljo,
  • genetska nagnjenost
  • pride do napenjanja
  • lahko celo pogin
231
Q

kje se tvorijo nižje maščobne kisline?

A

v vampu

232
Q

kaj nastane v predželodcih (enako kot v debelem črevesju) z mikrobno fermentacijo 0H, z delovanjem celulolitičnih in amilolitičnih mikroorganizmov

A

kratkoverižne maščobne kisline

  • ocetna,
  • propionska
  • maslena
233
Q

kaj nastaja kot produkt delovanja mikrobnih encimov na OH?
ali se lahko absorbira skozi kutano sluznico predželodcev?
kaj s edogaja z njo?

A
  • Glukoza
  • ne
  • Mikroorganizmi jo porabijo za svoje potrebe, iz nje v svoji presnovi
    izkoriščajo energijo.
234
Q

kakšna je noramlan vrednost pH v predželodcih?

A

6,3 – 7,0.

235
Q

kdaj se kot vmesni produkt tvori tudi mlečna

kislina?

A
  • Če je v krmi veliko škroba
236
Q

kaj dela mlečna kislina?

A
  • v vampu lahko znižuje pH vrednost, saj se ne more dovolj hitro porabiti za pretvorbo v propionsko kislino.
  • Absorbirana mlečna kislina moti presnovne procese v organizmu in pride do acidoze.
237
Q

kdaj mikroorganizmi en mroejo delovat?

A
  • V kislem (ali bazičnem) okolju

* npr. preveč mlečne kisline

238
Q

kaj proizvajajo nekateri mikoorganizmi v nizkem pH?

kaj se še dogaja ob nizkem pH v predželodcih?

A
  • različne toksične snovi (toksične amine),
  • povzročajo motnje v presnovi in predvsem obolenja jeter in parkljev (šepanje).
  • močneje razvijajo mlečnokislinske
    bakterije –> znižanej pH
239
Q

kaj se dogaja ob acidozi?

A

lažja oblika:

  • zmanjšanja zauživanja krme in vode –> s tem do slabše prireje.
  • V mleku je manj maščob
akutna obliak:
- težko dihanje, 
- driska,
-  živali obležijo in lahko
tudi poginejo.
240
Q

s čim organizme nevtralizira kislost predželodcev?
katere snovi ta snov vsebuje?
kolikšne količine te snovi so potrebne? kdaj se je največ izloča?

A

S SLINO
- Slina vsebuje puferske snovi, različne
karbonate, med katerimi je najbolj učinkovit natrijev bikarbonat
- elemente, predvsem natrija, kalija,
fosforja, kalcija in magnezija.
*mikroorganizmi v svoji presnovi potrebujejo te elemente

  • velike količine sline
  • ob prežvekovanju
241
Q

kako gre sosledje: če žival premalo pšrežvekuje ..?

A
  • če žival premalo prežvekuje, se izloča premalo sline, preveč kisle pH, pride do
    acidoze.
242
Q

od česa je odvisen Čas namenjen prežvekovanju

A
  • odvisen od vsebnosti in fizikalnih lastnosti strukturne surove vlaknine v obroku
243
Q

KAJ POVZROČI NEZADOSTNO IZLOČANJE SLINE?

A
  • nizek Ph

- zaradi pomanjkanja elementov je prizadeto delovanje mikroorganizmov prizadeto

244
Q

ali se s slino izločeni elementi absorbirajo iz predželodcev in tankega črevesja in krožijo po organizmu?

A

ja

245
Q

kako se izločajo elementi ob pomanjkanju izloačnja sline?

A
  • s sečem

- skozi dbeelo črevo z baltom

246
Q

s čim tudi se pri prežvekovalcih srečujemo ob poamnjkanju strukturne surove vlaknine?

A
  • tudi s pomanjkanjem rudninskih snovi
247
Q

od česa je odvisen čas, ki ga žival poravbi za prežvekovanje?

A

od vrste hrane

248
Q

koliko časa porabi govedo an paši za prežvekovanje?

A

8h - toliko časa kot se pase

249
Q

kaj anseljuje vamp v anerobnih pogojih?

A 
bakterije,
*največ jih je
*od 10-100 milijard v ml vampove vsebine
 praživali 
*okoli milijon
*večje 
glive.
*10% mikrobne mase
250
Q

kakšna je Celotna masa mikroorganizmov v vampu?

A

je 3 – 7 kg, kar je 5 – 10

% vsebine vampa.

251
Q

od česa je odvisno št. mikroorganizmov v vampu?

povej primer

A
  • od sestave obroka.
  • Pri krmljenju s slamo jih je v 1 ml soka 4 – 15 milijard,
  • pri krmljenju krme z veliko škroba pa 50 – 60 milijard.
252
Q

krma bogata s celulozo ima:

A
  • amjhno št. mikroorganizmov
  • visok pH (6,5)
  • počasna hitrost razgradnje
253
Q

krma bogata s škrobom ima:

A
  • veliko št. mikroorganizmov
  • nizek pH (5,7)
  • hitra hitrost razgradnje
254
Q

krma bogata z disaharidi ima:

A
  • majhno št. mikroorganizmov
  • zelo nizek pH (5,1)
  • zelo hitro hitrost razgradnje
255
Q

ali se mikrobna populacija prilagaja krmi ki jo žival zauživa?

A

ja.
-spremembe izzovejo izzove spremembe v mikroflori
in mikrofavni, v številu in vrstah mikroorganizmov
- za prialgajanje rabijo mikroorganizmi čas (2-3 tedne), da učinkovito prebavijo, zato je treba obrok emnjati psotopoma

256
Q

kaj se prebavi v predželodcih?

A 
enostavni sladkorji 
škrob,
celuloza, 
pektini, 
fruktozani in 
hemiceluloze
257
Q

kaj se ne prebavi v predželodcih?

A

lignin

258
Q

pri koliko nstari voluminozni krmi nastane več ocetne in in kje več propionske kisline?

A
  • starejša voluminozna krma: več ocetne

- mlajša voluminozna krma: več propionske

259
Q

od česa je odvisen količina in razmerje med posameznimi kratkoverižnimi mk?
katera kislina ni tako enposredno odvisna od prehrane?

A
  • od vrste prehrane
  • strukture obroka
  • amslena
260
Q

kej anstane več propionske na račun ocetne ksiline?

A

Pri večji količini krmil, ki vsebujejo veliko škroba in enostavnih
sladkorjev

261
Q

kaj se dogaja ob poamnjkanju strukturne vlaknine ob večjih količinah
škroba

A

tak obroku usmerja mikrobno prebavo proti propionski

kislini in celo mlečni kislini

262
Q

Odnosi med obrokom in nastajanjem maščobnih kislin v vampu so pomembni za kaj?

A
  • za izkoriščanje energije krme
  • za sintezo posameznih
    sestavin mleka (mlečne maščobe).
263
Q

za Izkoriščanje energije obroka za prirast v beljakovinah je boljše, če
nastaja v predželodcih več aktere kislien?
s čim potem pitamo govedo?

A
  • več propionske kisline
  • govedo pitamo z mlada voluminozna
    krma, koruzna silaža, močna krma
264
Q

pri kravvah molznicah s sestavo obroka povečujemo katero ksilino?
kaj je psoledica?

A
  • ocetne kisline,

- od nje odvisna količina mlečne maščobe.

265
Q

Pri kravah molznicah je najugodnejše razmerje med ocetno in

propionsko kislino v vampu ?

A

2,6 – 3,5 : 1.

266
Q

opiši kratkoverižne mašč. kisline, ki anstajajo v vampu

A
  • imajo 2 – 5
    C atomov
  • lahko se absorbirajo neposredno skozi steno vampa.
    *Hitrost absorpcije je odvisna od razlik v koncentraciji teh kislin v krvi in v vampu
267
Q

Ob razgradnji OH spremljamo v vampu tudi sintezo česa?

A

sintezo mikrobom lastnih polisaharidov.

* v tankem črevesu se izkoristijo po encimatski poti enako kot pri neprežvekovalcih.

268
Q

kako s ev predželodcih prehranjujejo praživali?

A
  • Z ameboidnim gibanjem obdajajo drobne delce krme in jih v svoji
    celici prebavljajo.
  • Zrnca škroba, ki so lahko prisotna v celici praživali tudi še po tem,
    ko pridejo z vsebino vampa v tanko črevo, se tu prebavijo,
    absorbira se glukoza
269
Q

kaj se godi z škorobom ki ga amelolitične bakterije vpredželodcih ne prebavijo?

A

škrob se po kemični poti prebavi v tankem
črevesu do glukoze.
* ta količina je zelo amjhan

270
Q

kako se se organizem prežvekovalca oskrbi z glukozo?

A

v lastni presnovi jo sintetizira iz glukogenih snovi. Proces imenujemo
glukoneogeneza.

271
Q

zakaj prežvekovalci ne

prenesejo veliko maščob v obroku.?

A

Mikroorganizmi v vampu so nanje občutljivi

272
Q

kaj se zgodi Če je maščobe v SS obroka več kot 10 %,

A

se močno zmanjša mikrobna
aktivnost v vampu,
posledično se zmanjša izkoriščanje vseh
hranljivih snovi in zauživanje krme.

273
Q

največ koliko %maščob ej alhko

v SS,?

A

največ 5 % maščob
v SS, razen če so maščobe zaščitene
*se razgradijo šele v tankem črevesju

274
Q

ali lahko S sestavo maščob v obroku vplivamo na na sestavo rezervnih maščob ali maščob v mleku ?

A
  • ne, zaradi mikrobne prebave v vampu.
  • razen če v obrok dodajamo posebne zaščitene maščobe, ki vamp
    pasirajo neprebavljene.
275
Q

kadar hranimo s čim imamo anjbolj enostavno mikrofloro?

A

s senom ali slamo

276
Q

kdaj anjdemo veliko mikroorganizmov v vampu?

A

takrat ko imamo bolj pester obrok

277
Q

kje se razgradi večina beljakovin iz zaožite krme?

do česa se razgradijo belajkovine?

A
  • v predželodcih pod vplivom proteolitičnih encimov
  • do krajših peptidov in do prostih
    aminokislin.
278
Q

ali se lahko ak iz predželodcev abrorbirajo?

A

ne

279
Q

ali lahko mikroorganizmi (bakterije) ak v pomembnih količinah izkoriščajo ?

A

ne

280
Q

kaj s ezgodi z ak v vsebini predželodcev?

A
  • z encimi mikroorganizmov se razgradijo (deaminacija) do aminoskupine, ki se pretvori v amonijak in do alfa ketokislin.
  • Nastali amonijak skupaj z manjšimi količinami prostih aminokislin
    uporabijo bakterije za sintezo ak in tvorbo sebi lastnih beljakovin v svoji celici
  • Pomembno je, da mikroorganizmi lahko sintetizirajo vse
    aminokisline, tudi tiste, ki so za organizem živali esencialne
  • Kot vir dušika lahko mikroorganizmi porabljajo tudi nebeljakovinske
    dušikove spojine iz krme (amonijak, nitrati, sečnina, sečnina iz sline).
281
Q

katera je ena od evolucijsko pridobljenih prednosti v prehrani prežvekovalcev

A
  • lahko izkoriščajo sečnino iz sline kot vr dušika
282
Q

namesto z belajkovinami lahko Energijsko bogat obrok dopolnimo z ?

A

dopolnimo z

nebeljakovinskimi spojinami, npr. sečnino (ekonomika!)

283
Q

prevelike količine sečnine v obroku vodijo do?

Prevelike količine sečnine (vseh NPN) in tudi beljakovin vodijo do?

A
  • zastrupitve
  • alkaloze v predželodcih z vsemi neugodnimi posledicami za
    mikroorganizme in žival
284
Q

ali se Prežvek. oskrbijo z vsemi esencialnimi aminokislinami?

A
  • ja, ker je aminokislinska sestava mikrobnih beljakovin ustrezna
  • v v obrok ponavadi ni potrebno dodajati beljakovin, ki
    vsebujejo esencialne aminokisline.
285
Q

pri večji mčlečnosi krav (več kot 35kg)so večje zahteve po akterih ak?

A
  • emtionin

- lizin

286
Q

kako merimo razgradljivost belajkovin?

A
  • merimo s poskusi na živalih, ki imajo
    vstavljeno vampno fistulo, skozi katero vstavimo vrečke s posušenim vzorcem s točno vsebnostjo beljakovin.
  • Vrečka mora biti prepustna za vodo, ne pa za trdne delce.
  • Po določenem času vrečko izvlečemo in izmerimo koliko dušika je ostalo v suhi snovi.
  • Tako lahko ugotovimo stopnjo razgradnje beljakovin in tudi hitrost razgradnje.
287
Q

kaj nastaja ob mikrobni razgradnji beljakovin v predželodcih?
- kako s evišek izloči?
je ta snov toksična?

A
  • amoniak
  • Višek se
    skozi steno vampa absorbira v kri.
  • Je toksičen, v jetrih se pretvori v sečnino, ki je manj toksična
  • Sečnina se nato izloči v kri in potuje po organizmu
288
Q

opiši ornitinsinski ciklus

A
  • PENERGIJSKO POTRATEN PROCES

- je pretvorba amoniaka v sečnino

289
Q

aali Amonijak in sečnine organizem v svoji presnovi lahko izkorišča

A

ne

290
Q

kako se sečnina izloča iz organizma?

A

¸- s sečem, del pa s

slino in tako pride nazaj v predželodce.

291
Q

opiši ruminohepatično kroženje duišika

A
  • kroženje dušika ppo organizmu
  • izločanje sečnine s sečem, slino –> pride nazaj v predželodce
  • pomanjšana količina sečnine: skozi sluznico predćželodcev nazaj v predželodce pride ssečnina
  • sečnina se izloča tudi v debelo črevo, v mleko in izločke rodil
292
Q

kaj pomeni preveč sečnine v mleku?

A

v obroku ej preveč beljakovin

293
Q

kaj se zgodi če je sečnina v pojatveni sluzi?

A

žival ne ostane breja

294
Q

opiši posebnosti prebave pri perutnini

A
  • vsejed (omnivor)
  • Prebavni trakt je razmeroma
    kratek, le 5-krat daljši od telesa.
  • namesto ustnic kljun in je brez zob
  • ne žveči krme
  • malo sline, vsebuje nekaj encimov
  • ni emhkega neba
  • požiralnik se razširi v golšo
  • Iz golše potuje krma v žlezni želodec, kjer se izloča želodčni
    sok, z enakimi lastnostmi kot pri drugih vrstah živali.
  • dokler krma ni zdrobljena encimska razgradnja hranljivih
    snovi še ne pride do izraza.
    *v intenzivni reji zato krmo zdrobimo in zmeljemo prej
  • mišični želodec (mlinček)
    *leži za žleznim želodcem
    *tu se krma drobi z močnimi kontrakcijami
  • pri drobljenju sodelujejo kamenčki
  • Tu teče tudi proteoliza z encimi iz žleznega želodca.
  • tanko črevo
    *Glavno mesto kemične prebave in absorbcije hranljivih snovi
295
Q

opiši golšo

A
  • skladišči krmo
  • mikrobna aktivnost: prisotne so bakterije, ki tvorijo mlečno in ocetno kislino.
  • krma se tu omehča
  • na krmo dleujejo prebavni encimi iz
    sline in krmil.
  • ## ni predželodec ker se v njej krma ne zadržuje toliko časa, da bi bilo mikrobno delovanje učinkovito.
296
Q

opiši prebavo muškatenga goveda in severnega jelena

A
  • prebavlajjo drugačno krmo (npr. lišaje) kot zmernega klimatskega pasu.
  • Njihova mikrobna prebava ni prilagojena dobro prebavljivi krmi in
    večjemu deležu beljakovin v krmi.
  • navajeni so reven krme, potrebno je pazit, da če jih uvozimo, d ajih ne damo na prebogato pašo
297
Q

katere prostoživeče živali lahk obolje izkoriščajo krmo z vleiko SV (npr. vejice, lubje) kot govedo?

A
  • gamsi, srne, jeleni v Sloveniji

- Prežvekovalci v tropskih predelih in v puščavah

298
Q

katere živali imajo predželodce, pa niso prežvekovalci?

povej značilnosti prebave takih živali

A
  • kengoru, lenivec, podvodni konj, morska krava, rastlinojedi netopir v indiji, tudi pri enih pticah in opicah
  • funkcije predželodcev podobne kot pri prežvekovalcih
  • hrano žvečijo in ne prežvekujejo
  • Prehod krme skozi predželodce je pri njih hitrejši kot pri
    prežvekovalcih
  • večjo površino sluznice, skozi katero
    se produkti mikrobne prebave hitreje absorbirajo
    *preprečuje nastanek acidoz
299
Q

ali imajo prerdželodce tudi mesojede živali?

lastnsoti?

A
  • ja : netopir – vampir in več vrst
    morskih sesalcev
  • fermentacija poteka drugače kot pri rastlinojedih živalih. Pri morskih sesalcih (nekatere vrste mrožev in tjulenjev)
    poteka v predželodcih mikrobna prebava snovi, ki po kemični poti
    niso prebavljive (hitin)
300
Q

kater eživali še iamjo sestavljen želodec?

A
  • delfini

- nekatere vrste kitov

301
Q

kdo učinkoviteje izkorišča s surovo vlaknino bogato krmo : živali s predželodci ali živlai s postgastrično fermentacijo?

A

živali s predželodci

302
Q

s čim je bil omenjen razvoj novih vrst živali s predželodci?

A

z velikostjo živali.
*Večje živali bi imele večji volumen predželodcev, v katerih bi se
krma dolgo časa zadrževala.
Ob tem bi se v anaerobnih pogojih razvijala populacija metanogenih
bakterij. Te bakterije ob proizvodnji metana ne bi oskrbovale živali z
energijo (nižjimi maščobnimi kislinami).
*Metanogeneza pomeni izgubo energije zaužite krme.

303
Q

kje lahko poteka fermentacija?

A
  • v predželodcu
  • v slepe črevesju
  • v debelem črevesju
304
Q

kateri je največji prežvekovalec med prostoživečimi prežvek.=

A

afriški bivol (1000kg v povprečju)

305
Q

kaj poskuša doseči večian farmerjev?

A
  • več mleka/mesa
  • boljša kakovost mleka
  • povečanje prebavljivosti
  • zmanjšanje stroškov
  • večja učinkovitost krme
  • več prihodka
  • izboljšanje delovanja vampa
  • …
306
Q

vprašanje je kako izboljšati učinkovitost dušika pri mlečnih pasmah živali?

A
  • novi sistemi ocenjevanja krme (weendsko analizo treba dat stran, ker nič ne pove o prebavljivosti, ni dovolj dobra)
    • treba dobit model prebave v vampu
    • ali anj povečamo vsebnost surovih beljakovin?
    • ali naj uporabimo zaščitene aminokilsine?
    • ali naj dodamo vel v vampu nerazgradljivih beljakovin?
    • mikrobni proteini rabijo 50-60% vseh proteinov ki jih imamo v obroku
    • v vampu je fokus na amoniaku : koliko se bo sintetiziralo aminokislin in koliko bo stranskih produktov
307
Q

post-ruminal supply of protein

A
  • microbial protein
  • feed protein RUP
  • endogenous protein
308
Q

opiši posebno obliko izkoriščanja mikrobne prebave pri kuncih, zajcih in kapibarah

A
  • v slepem črevesu oblikuje poseben izloček, ki se izloči skozi analno odprtino ločeno od običajnega blata, oblikovanega v
    bobke.
  • Ta izloček (cekotrof) te vrste živali neposredno ob izločanju pojedo
    (cekofagija).
    Na ta način izkoriščajo mikrobno razgradnjo in sintezo beljakovin v slepem črevesu
309
Q

kakšna Posebna oblika izkoriščanja mikrobne prebave se je razvila pri glodavcih (miš, podgana) ?

A
  • koprofagija
  • Z
    zauživanjem lastnega blata se dodatno oskrbujejo s hranljivimi
    snovmi.
310
Q

opiši medved in njihove prehrambene lastnosti

A
  • emsojeda vrsta emdveda (polarni, beli)
  • vseejeda
  • medved panda je rasltinojed
  • krma posebne kakovosti - vršički psoebne vrste bambusa
  • Ker v prebavilih ne more učinkovito izkoriščati zaužitih
    rastlinskih vršičkov, mora zaužiti zelo velike količine te krme.
  • da občasno zaradi potreb po esencialnih aminokislinah lovi in
    požre tudi krmo živalskega porekla, tudi mrhovine se ne brani.
  • vse vrste medvedov imajo prebavila anatomsko podobno oblikovana
311
Q

kako so je evolucijsko prilagaja pes v povezavi s prebavo

A
  • mesojeda žival
  • Po udomačitvi je pes dobival od človeka tudi krmo rastlinskega
    izvora. Prebava OH v tankem črevesu (sestava prebavnih sokov) in
    tudi lastnosti debelega črevesa so se razvojno temu prilagodile.
  • Pes bolj učinkovito izkorišča topne OH kot druge mesojede živali.
312
Q

zakaj potrrebujejo tudi mesojede živali v obroku določeno količino surove vlaknine?

A

za normalno delovanje
mikrobne prebave v debelem črevesu in za vzdrževanje
fizioloških lastnosti blata (konzistenca, barva, vonj).

313
Q

kdo je bolj občutljiv na Oh: mačke ali psi?

A

mačke

314
Q

kdo iam večje ak potrebe: izvalejni piščanci ali odrasla perutnina?

A

izvaljeni piščanci

enako velja za vse vrste ptic

315
Q

kaj ej štarter?

A

Krmna mešanica za piščance ki je posebej sestavljena in

prilagojena njihovim potrebam.

316
Q

kaj lovi fazanček?

A

žuželke

317
Q

s čim se prehranjujejo kebčki (od divjega petelian mladič)?

A

z ličinkami mravelj

318
Q

kakšno funkcijo iam debelo črevo?

A

ekskretorno funkcijo

319
Q

kako imenujemo izloček iz prebavil?

A

blato ali feces

320
Q

kaj vsebuje blato?

A

neprebavljene ostanke krme, endogeno
izločene snovi (tudi anorganske soli), mikroorganizme in produkte
mikrobne razgradnje, ki se niso absorbirali

321
Q

od česa je odvisno Količina in lastnosti izločenega blata?

A

od vrste, kakovosti in količine krme, ki jo živali zaužijejo, in količine vode, ki jo popijejo.

322
Q

katere last5nsoti blata upoštevamo ko ko odkrivamo napake v prehrani živali ali obolenja
prebavil (zaprtje, driske). ?

A

Konsistenca, barva in vonj blata so lastnosti

323
Q

psoledica česa je lahko Večja vsebnost vode in zato mehko, tekoče blato ?

A
  • ventni procesi v sluznici prebavil
  • Preveč prebavljiv obrok z majhnim deležem surove vlaknine in
    prevelika količina nekaterih elementov v obroku (natrij, železo)
324
Q

kako ravnamo z odpadkom (blato in seč) na živinorejskem obratu?

A
  • ustrezan oprema,
  • globok nastil (perutnina, govedo)
  • Odstranjevanje živalskih izločkov skupaj z nastiljem
  • bolj udoben, je pa glede parkljev slabši, ker so stalno parklji v vlažnem
  • Gnoj občasno strojno odstranjujemo iz hleva.
  • keltke z mrežstim dnom
  • Blato zbiramo pod
    kletkami in ga mehanično odstranjujemo.
  • rešetkasta tla - enostavno odgnojevanje
  • Skozi odprtine v rešetkah na tleh blato in seč padata v kanale pod
    hlevom, kjer se razredčita z vodo in drsita proti zbirni jami – laguni.
  • trdi gnoj, gnojnica ( ločeno zbiranje urina), gnojevka vsebujejo hranila ki jih z gnojenjem vračamo na njivske
    in travniške površine in s tem vzdržujemo rodovitnost tal.
325
Q

kaj je gnojevka?

A

Blato in seč, razredčena z vodo

326
Q

kaj vsbeujejo gnoj, gnojevka, gnojnica?

A

določene količine dušika, fosforja in težkih kovin.
* če so prevelike količine -> onesnaževanje okolja
*na količino teh snovi vplivamo s pravilnim in ne
preobilno sestavljenim obrokom

327
Q

opiši blato goveda, ovce in koze

A

govedo: največ kg blata na dan,visoka vsebnost vode

koze in ovce: v blatu imajo manjšo vsebnost vode (tako preprečijo0 preveliko izgubo vode

328
Q

kateri elementi predstavlajo problem v gnoju če gn0oju ne pustimo dovolj časa da se razgradijo?

A

Fosfor, baker,cink, antibiotiki

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions