FIZIOLOGIJA PREHRANE - 1.delni izpit -3.del Flashcards
1
Q
kaj so rudninske snovi (rudnine) ali tudi mineralne snovi (minerali, elementi)?
A
- Ko v postopku weendske analize od surovega pepela odštejemo primesi (pesek, glina) dobimo čisti pepel, ki
predstavlja anorganske snovi v vzorcu. - Te anorganske snovi, so prisotne v krmi in v živalskem organizmu in so esencialne hranljive snovi,
- V živalskem telesu najdemo skoraj vse znane anorganske snovi, vendar imajo le nekateri določene in
poznane funkcije v telesu, druge pa so prisotne le zato,
ker so sestavina krme.
2
Q
Število mineralov, ki so nujno potrebni za živali?
A
- , še ni dokončno določeno
7 MAKROELEMENTOV (v telesu živali jih je več kot 50 mg/kg) – kalcij, fosfor, magnezij, natrij, kalij, klor, žveplo,
15 MIKROELEMENTOV (v telesu živali je vsakega manj kot 50 mg/kg) – železo, jod, cink , baker, mangan, kobalt, molibden, selen, krom, kositer, vanadij, fluor, silicij, nikelj in arzen.
ULTGRAMIKROELEMENTI
- v telesu živali so prisotni v sledovih
- za njih vedo da so, en vemo pa ali so potrebni v organizmu ali ne in kakšni so njihove vloge
- aluminij, arzen, barij, berilij, kadmij, krom, kobalt,
bor, svinec, litij, živo srebro, molibden, nikelj, srebro,
stroncij, kositer, antimon, vanadij, talij, titan
3
Q
KEJ SO PRISOTNI MINERALI v organizmu.? v kakšni obliki?
A
- v različnih telesnih tkivih in tekočinah
- praviloma v značilnih koncentracijah (ozke meje ) in v različnih spojinah.
4
Q
kako je s koncentracijo mineralov?
A
- se mora gibati v ozkih mejah, da se ohrani: *funkcionalna in strukturna integriteta tkiv *in zagotovi ustrezna rast, proizvodnja, zdravje in reprodukcija živali.
5
Q
ali dane spoznamo že vse esencialne rudninske snovi?
A
- ne
- saj jih je veliko potrebnih v
zelo majhnih količinah ali pa so v krmi navadno prisotne v takih količinah, da do pomanjkanja v praktičnih pogojih
reje ne pride.
6
Q
potrebbe po mineralih
A
- dnevnih potreb živali po
mineralih v utežnih enotah, računano na celodnevni obrok.
*ovira: ugotavljanje dejanskih količin
dnevno zaužite krme - kriterij, ki določa količino
potrebnih mineralov v enoti suhe snovi obroka (g ali mg/kg).
7
Q
od katerih dejavnikov je odvisna potrebna količina mineralov?
A
- od vrste krme oziroma od spojine, v kateri
se nahajajo, - vrste in kategorije živali,
- fiziološkega stanja,
- količine drugih mineralov in
- snovi, ki lahko omejijo njihovo absorpcijo in izkoristek
- namen uporabe
8
Q
navajanje potreb po mineralih pri različnih komitejih
A
- minimalne potrebe
- najmanjše količine, ki še zagotavljajo ustrezno preskrbljenost
- povprečne količine,
- ugotovljene na osnovi več kriterijev
9
Q
kaj povzroči spremembo
koncentracije mineralov v tkivih ali telesnih tekočinah.?
psoledica?
A
- dolgotrajnejše pomanjkanje,
- nepravilno razmerje
- ali presežki mineralov
- Nastanejo:
- biokemične spremembe oziroma motnje v
poteku fizioloških procesov, - lahko pa pride tudi do strukturnih sprememb tkiv in organov
10
Q
od česa je odvisna sto’pnja sprememb v organizmu če pride do spredmenjene količine mineralov?
ali se lahko organitzem brani kako pred temi spremembeami?
A
- od elementa,
- trajanja njegovega pomanjkanja ali presežka
- vrste, starosti in drugih značilnosti živali.
- imajo organizmi številne homeostatske
mehanizme, s katerimi lahko odložijo ali zmanjšajo nastanek motenj.
11
Q
kateri amkroelementi imajo posebno vlogo v patologiji prehrane?
kakšno?
A
Ca, P, Mg, Na in K, S
- Trdnost kosti, uravnavanje ozmotskega pritiska, pH reakcija + pufrske
lastnosti telesnih tekočin - Veliko v obroku: redko vidimo intoksikacije razen zastrupitve s soljo
- Visoka konc, mineralov , slabši izkoristek drugih elementov —> motnje v proizvodnji in reprodukciji
- do problemov pride če imamo pomanjljivo in neuravnoteženo preskrbo z minerali
12
Q
kateri elementi morajo biti v ravnovesju? !!!
A
Ca - P,
K - Mg - Na,
Fe - P,
Ca - Zn
13
Q
kalcij in fosfor
A
· Funkcija - neločljiva od vit D + parathormona in kalcitonina = regulacija
· Največ v kosteh v obliki hidroksiapatita =
trdnost
14
Q
pomanjkanje kalcija
A
- Kronično pomanjkanje Ca: rahitis pri mladih živalih, stare živali: osteomalacija (krave molznice, breje krave)
- Poporodna mrzlica: akutna, pomankanje kalcija, pojavlja po porodu
15
Q
vloga Ca ionov
A
· Ca ioni = kontrakcija mišic, prevodnost živčnih dražljajev, nevromuskularna občutljivost,
16
Q
vsebnost Ca in P v različni krmilih?
A
- Anorganski fosfor ne dodajamo zaradi osnaževanja okolja z iztrebki
- 68% kalcija se resorbira iz hrane
- Paša
OK.
v zeleni travi ga je dovolj, dodati je treba pašnim živalim lizalne kamne (sol) - Travna silaža
cca. OK
pri siliranju se ne izgubi veliko Ca in P, tako da je dovolj - Koruzna silaža
ni ni
nima elementov, le škrob ima - Dobro seno
načeloma OK
če je res dobro seno, je načeloma dovolj - Slabo seno
pomanjkanje P
seno ki ga kosimo kasneje, primankuje fosforja, ker fosfor je v mladih rastlinah. - Lucerna
veliko Ca, malo P
veliko Ca (10x več kot trava) (veliko Ca lahko problem pred porodom, -pride do poporodna mrzlica -premalo kalcija ), - Žita
- malo Ca, P vezan na fitinsko kislino
- prežvekovalci: mikrobi razgradijo vez med fosforjem in fitinsko kilsino; monogastrične živali: fosfor izkoristljiv zaradi te vezave le okoli 40% - zato v krmo prašičev in perutnino dodajamo encim fitazo, ki razgradi to vez
- detelja
veliko kalcija
17
Q
voluminozna krma s travinaj in Ca/P
A
- če ta sestavlja pretežni
del obroka za prežvekovalce, vsebuje praviloma ustrezne količine kalcija - Izkoristek kalcija iz voluminozne krme še ni v celoti raziskan. –>razlikujejo norme, ki jih uporabljajo v različnih državah za določitev potreb po kalciju pri
prežvekovalcih.
18
Q
kej je malo kalcija?
A
- v koruzni silaži,
- žitih
- v rastlinskih beljakovinskih koncentratih
19
Q
kako je z izkoristkom kalcija iz krme?
kdaj je manjši izkoristek?
A
- Če je količina kalcija v obroku majhna oziroma ni večja, kot znašajo potrebe živali,
odstotek absorbiranega kalcija iz različnih vrst krme velik, - 68% izkoristek tega elementa - Najboljša, kar okoli 90%, pa je absorpcija kalcija iz
mleka pri mladih živalih. - na višku laktacije manjši
izkoristek kalcija (17-19 % pri ovcah) - in 26 % pri visoko produktivnih kravah (lucernino seno)
–>majhna absorpcija kalcija pri teh živalih v
poporodnem obdobju povezana z obvezno mobilizacijo kalcija iz kosti, kar zmanjša količine, ki jih je potrebno
zagotoviti s krmo
20
Q
torej koliko je naspolšno absorbcija kalcija iz krme?
A
30-50%
21
Q
Koncentracija fosforja v voluminozni krmi?
od česa ej odvisna?
A
- močno niha
- od količine razpoložljivega fosforja v tleh,
- vrste in starosti rastlin t
- od klimatskih razmer
22
Q
kako je s staranjem rastlin in ravnijo fosforja?
A
- S staranjem rastlin se raven fosforja v travinju močno
zmanjša, zlasti v času sušnih obdobij. - Običajno vsebuje manj fosforja seno, ki se pospravi v kasnejši fazi vegetacije, kot travna silaža ali paša
23
Q
absorbciaj fosforja iz voluminozne krme
A
- absorpcija fosforja iz
voluminozne krme pri prežvekovalcih od 64 do 86 %,
ne glede na to, ali gre za svežo ali konzervirano krmo.
24
Q
vsebnsot Ca v žitih
A
- manj kot 1g v kg sušine.
- največ v ječmenu in ovsu, najmanj v koruzi, pšenica je vmes
25
rastlinski beljakovinski koncentrati in raven kalcija
- so revni s kalcijem. (izjema ogrščične tropine)
| - 2 in 4 g/kg suhe snovi
26
katera krmial vsebuejjo precej kalcija?
- pesni rezanci (6,0-7,5g/kg),
- največ pa:
* ribja moka in
* drugi beljakovinski koncentrati živalskega izvora (50-100 g/kg).
27
vsebnost P v žitih in njihovih stranskih proizvodih (krmen moke, otrobi)
- vsebujejo precejšne količine fosforja
- 2,7 in 4,3 g/kg računano na suho snov.
- Večina tega fosforja (50-80 %) je vezanega na fitinsko kislino (fitati) in ga lahko prežvekovalci dobro izkoristijo
* absorbcija 78 in 81 %)
-neprežvekovalci:
Izkoristek fitinskega fosforja je pri prašičih le 20 do 45%, pri piščancih pa med
25 in 50 %.
*Ugotavljajo, da lahko majhne količine fitaze v običajni dieti
iz žit in rastlinskih beljakovinskih koncentratov v veliki meri
zadovoljijo potrebe po fosforju pri vseh kategorijah
prašičev v rasti
28
ali lahko zanesljivo sklepamo na raven
| preskrbljenosti živali s Ca in P?
Glede na izločene količine kalcija in fosforja z urinom
| in blatom ne moremo zanesljivo sklepati
29
Deficitarna prehrana s fosforjem
- značilne spremembe na
| sprednjih nogah jagnjeta
30
Poporodna mrzlica - puerperalna pareza
- Neposredno povezana s pomankanjem kalcija
- Spada med metabolne ali presnovna bolezen (Obolenja ki se pojavljajo, pri visoko produktivnih živalih)
· Molznice v intenzivni reji po porodu - zelo veliko kalcija izločijo v kolostrum= hipokalcemija + hipofosfatemija
· Nesposobnost zadostitve povečanim potrebam po Ca = izgube z mlekom
· Kljub povečani resorbciji iz črevesja = hipokalcemija
· Motnja v nagli aktivaciji regulacijskih mehanizmov = vit D + hormoni
· Parathormon = sinteza aktivne oblike vit D3 v ledvicah = resorbcija Ca iz črevesja + mobilizacija iz kosti
- Parat hormon: izplavla kalcij iz kosti za potrebe mleka. Molznice pa preveč mleka proizvajajo in tako ne zadostuje niti kalcij iz kosti niti iz krme. Žival po porodu obleži. Rabi infuzijo.
· Posledica hipokalcemije = motorična paraliza - koma
31
profilaksa puerperalne pareze
- Pomembno je obdobje pred porodom.
- Malo kalcija v krvi, da regulacijske mehanizme pripravimo, da bodo se hitro akttivirali po porodu in črpali veliko kalcija iz kosti.
- Pazimo na pravo količino vitamina D
- Če bi bilo veliko kalcija v krvi, bi mehanizme uspavali. Se ne bi mogli hitro aktivirat
• Aktivacija mehanizmov, ki bodo po porodu omogočali mobilizacijo Ca
• Pokladanje majhne količina Ca zadnja dva tedna pred porodom
( 6 - 8 g Ca / 100 kg = količina Ca
• Po porodu 2x > potrebe +
32
Potrebe po Ca in P živali krijejo z:
a. Voluminozno in drugo krmo
b. Mineralnimi mešanicami
c. Krmnimi mešanicami
· Raven Ca in P v voluminozni krmi lahko precej variira
33
potreba po Ca in P je zlasti odvisna od?
1. Vrste voluminozne krme
2. Starosti rastline
3. Načina spravila
4. Gnojenja tal
· Mlada trava na naših dobrih travnikih in dobro travniško
seno ter otava vsebujejo glede na količino hranilnih snovi
zadosti Ca, nekoliko manj pa P
*Mlada trava vsebuje veliko beljakovin, lahko pa primankuje Ca- ampakančeloma jo je dovolj
34
kako je s P v tleh?
Če P v tleh ni limitni dejavnik za rast rastlin gnojenje s P le malo poveča količino prvine v rastlinah
35
vsebnost Ca in P v lucerninem senu in senu detelj
· Bogatejše s kalcijem kot seno so leguminoze in pesno listje
36
analiza obroka s koruzno silažO?
· V obroku primanjkuje beljakovin - med minerali pa predvsem P
37
analiza obroka slabo seno
· Slabo seno - pripravljeno iz starejše trave =
38
analiza obroka dobro seno
· Vsebnost Ca in P v zelo dobrem senu je zadostna za maksimalno proizvodnjo
39
smernice za presojo preskrbljensoti s Ca in P
· Kadar živali dobivajo dobro travo, travno silažo ali seno;
je preskrba s Ca praviloma dobra, P pa lahko nekoliko primanjkuje
· Pri krmljenju slabega sena močno primanjkuje P
· Pri krmljenju zelo mlade trave lahko primanjkuje Ca
· Pri krmljenju koruzne silaže primanjkuje Ca in P
* Trdovratna, ponavljajoča se ležanja po porodu – pomanjkanje P
* Kalcifikacija tkiv
* Parakeratoza pri prašičih – presežek Ca povzroči deficit Zn
40
MOTNJE V PRESKRBLJENOSTI S Ca in P PRI MESOJEDIH
- doam pripravljeni obroki : kalvni odpadki + riž = ob ustrrezni oskrbi minejo spontano
- > vit. D ne pomaga = prelaganje Ca iz okostenelega dela v rastno cono = pojav zlomov
- Zaradi Ca = oskrba Ca pred porodom = puerperalna pareza = eklampsija
- > Ca = > kalcitonina = zadržana mineralizacija rastne cone
= anomalije stoje
- P
- > P (fitin iz žit) =
41
kakšna razemrja v mineralih povzročajo napake v mineralizaciji pri mesojedih?
> Ca, P, vit D in A;
| > Ca: P
42
Hranjenje čistega mesa, brez kosti mesojedom
- privede do pomanjkanja Ca in joda (all-meat syndrome).
- fosforja ej dovolj
- neprao razmerje Ca:P
- Lahko dodajamo mlečne izdelke: skuta, sir (ni primeren ker je preslan)
43
Konstantnao pomanjanje Ca pri emsojedih
- stimulira paratireoideo v
hiperprodukcijo (sekundarni alimentarni
hiperparatiroidizem).
- nič ni narobe s ščitnico, le več parat hormona se sprošča zaradi pomankanje Ca
-Parathormon povzroča mobilizacijo Ca iz kosti – zmanjšana gostota kosti
vodi v zlome vretenc in/ali dolgih kosti
* Zdravljenje pomeni, da za eno obdobje predoziramo Ca.
* Poleg potreb po P je važno tudi razmerje Ca/P 2:1. Po nekaj tednih umirimo razmerje Ca:P na 1,2-1,4/1.
* Pomanjkanje joda lahko ublažimo z dodajanje Na jodida, jodirane soli
44
prehrana in oksotje psa
- ko mladič raste v vnekaj tednih pridobi na svoji veliksoti in masi
- Če mladiča ne hranimo optimalno se lahko kasneje pojavi dispozicija kolkov, ukrivi se tačka ker ulna neha rast, radius pa se razvija še naprej
- pomembni vplivi okolja in genetike (displazija kolkov HD, komolčna displazija ED, osteohondroze (OCD) in radius curvus sindrom (RCS)= ulna neha rast, radius pa
se razvija še naprej --> pride do zvijanja in deformaciej sprednje tačke )
• Dokazano je, da s hrano lahko vplivamo na HD in ED.
- Preveč Ca v hrani pri mladičih vleikih pasmah povzroča težave z okostje
- Običajna vrednost kaclciaj v briketah: 1,1%
- Če mladiček velike pasme poje 3,3% kalcija v hrani -> pride zaradi presežka do zvitih, deformiranih kosti, ker ne more priti do pravilne osifikacije
- Hrana manjših pasem mladičev vsebuje več kalcija kot hrana večjih pasem
- Psica ki ima mladiče in je hrano velike pasme --> premalo Ca: hrani se jo s hrano za mladiče majhnih pasem, ker vsebuje več kalcija, kot hrana mladičev vlekih pasem
- višek hrane pri mladičih vpliva na pojavljanje
HD in več OCD kot tudi več RCS.
- Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.
*Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca
* Gre za splošna pravila hranjenja velikih in gigantskih pasem med odraščanjem.
* Prekomerno težek mlad pes z normalno višino ne raste prehitro ampak je med rastjo postal pretežek.
45
razvoj kosti in bolezni skelpoov pri odraščujočih psih
dispazija kolkov
- dedna, predvsem velike, lahko tudi manjše
pasme –
- po definiciji je to bolezen odraščajočih živali, čeprav je lahko tudi pri starejših posledično zaradi
osteoartritisa.
- Bolečine, težka hoja, različni klinični
znaki.
- Prehrana ima tu dokazano pomen
displaziaj komolca
– motnja endohondralne osifikacije
• Remodeliranje – po zaužitju in resorbciji se Ca takoj odloži v skelet in se reabsorbira takrat, ko so potrebe v procesu mineralizacije na novo formirane in remodelirane kosti
46
kdaj maldič mesojedov začne jesti trdo hrano?
| kdaj se ga odstavi?
- v starosti 3-4 tedne.
| - Odstavljanje je končano v starosti 8 tednov,
47
absorbciaj kalcija pri mladičih
- - Preveč Ca v hrani je odgovorno skoraj za vse težave z okostjem.
- Mladički ne morejo regulirati Ca s črevesno
resorbcijo in se na ta način zaščititi pred »toksičnim delovanjem Ca«.
- Če hranimo standardno dieto z 1,2%
Ca med obdobjem rasti pri malih in velikih pasmah vsi absorbirajo približno 45% Ca.
- Če pa diete vsebujejo manj, potem so sposobni povečati resorbcijo do 95%
- reabsorvbicije niso sposobni zmanjšati, če je kalcija v obroku preveč
--> vzrok: 40-45% resorbcije pasivne in
neodvisne od vit. D3.
48
na akj vplvia višek kalcija pri emsojedih?
| rezultat?
- na endohondralno
osifikacijo in remodeliranje kosti.
- motnje v rasti kot so OCD, ED, RCS in enostoze (panosteitis) in Wobblerjev sindrom (premik 7. vretenca)
49
višek Ca pred 8
| tednom starosti pri mesojedih
- popolnoma podre normalno ravnotežje med kalciotropnimi hormoni in lahko prizadenejo regulatorne sisteme tako,da ne delujejo
normalno tudi kasneje v tistem času, ko se vnos mineralov po odstavitvi normalizira
50
meosjedi razmerje Ca: P
• Vnos P je 90% uravnotežen v vnosom Ca.
- Ni težav, dokler je razmerje Ca:P znotraj 60-150%.
• V primeru pomanjkanja Ca in presežka P (skoraj vse
mesne diete) pa se pojavijo težave na okostju
- Zaradi nesorazmerja se organizem poskuša rešiti P s povečanim izločanjem z urinom, vendar pa se zraven
povečano izloča tudi Ca, kar hitro privede do
demineralizacije kosti in spontanih fraktur.
51
mesojedi vit. D3 in Ca
• Vit. D3 poveča koncentracijo Ca v plazmi s povečano
resorbcijo v črevesju in z reabsorbcijo v ledvicah.
• Za razliko od drugih živalskih vrst se D3 pri psihne metabolizira v koži pod
vplivom UV žarkov ampak je vnos s hrano edini vnos vit.D3.
--> dodatki v komercialni hrani
- Preveč vit. D3 prav tako vpliva škodljivo
- do težav pride če:
* »skrbni« lastniki dodajajo minerale
* če hranijo hrano za odrasle mladičem
* preveč mesa v obrokih
* če so živali kot mladiči predebele, potem so kosti in sklepi preveč obremenjeni, zato se le-ti ne razvijejo pravilno (položaj ene in druge kosti v sklepu).
52
Ca pri perutnini
- 4% Ca za kokoši nesnice
- Pri intnezivni proizvodnji pri nesnicah moramo Ca dodajat
· Zelo pomembna vloga Ca pri nesnicah povezana s pravilno okostenitvijo in produkcijo jajc
· Tvorba jajčne lupine tudi iz rezerv Ca v spongiozi
· Nemotena proizvodnja = sproščanje in nalaganje Ca v kosteh
· Zaloge Ca v kosteh pomembne za proizvodnja prvih 6 – 30 jajc
· Zalog ni mogoče povečati z večjo količino Ca v obroku
· Med dvema fazama kalcifikacije lupine se mobilne rezerve spet napolnijo
· Nepravilna cirkulacija Ca = motnje v proizvodnji jajc = tanka drobljiva lupina
53
presežek Ca pri perutnini
· Pokladanje mineralnih mešanic poleg kompletne krme = cenenega Ca2CO3 = 5 - 7% Ca v krmi
· > 4,5% Ca v krmi za nesnice = 2% Ca v krmi za pitanje = Ca = resorbcije pride če =
54
kdaj pride do tanke in drobljive lupine jajc?
če ni dovolj kalcija in fosforja in kužne bolezni
55
kaj poemni konverzija?
- koliko more nekdo zaužiti krme za prirastek. - Idealno bi bilo 1 (1kg poje, 1 kg mase pridobi) , to ni nikjer v realnosti
56
pomanjaknje fosforja perutnina
- motnje v proizvodnji, okostenitvi, pareze nesnic = > ob sočasnem pomanjkanju vit. D
- Pri nesnicah = paraliza nog = sedenje na zadku, ležanje na boku, sternum + rebra zvita, lomljenje kosti, prelom 4 + 5 vratnega
vretenca
57
krma za perutnino mora vsebovati koliko fosforja?
| kako je z izkoristljivostjo?
- 0,4 - 0,7% skupnega fosforja
| - · Fitinski fosfor izkoristljiv 30 - 40% = nujnost vsaj 0,3% anorganskega P
ribja moka, dikalcijev fosfat
58
presežek fosorja
motnje podobne perozi (bolezen mladih ptičov)
59
kaj je peroza?
• Peroza:
- bolezen mladih ptičev (perutnine)
- zaradi pomanjkanja Mn, holina, vitaminov B in E v hrani,
- ki se kaže v deformaciji nog, tj. z odebelitvijo skočnega sklepa in dislokacijo Ahilove tetive
60
KDAJ nastane problem nezadostne preskrbe prežvekovalcev z Mg?
ZAKAJ'?
- šele takrat, ko se razvije funkcija vampa
- Pri teletih se Mg absorbira iz tankega črevesja
-, z razvitjem predželodcev pa ta proces poteka večinoma v tem delu prebavil,
kjer pa lahko pride do motenj v absorpciji in posledično do bolezenskih stanj.
61
od česa je odvisen izkoristek Mg pri prežvekovalcih?
- od koncentracije Mg v krmi,
- od njegove sposobnosti za absorpcijo in
- poteka prebavnih procesov v vampu
62
kako je z odstotkom absorbiranega Mg?
- močno niha
- Velike razlike so našli v absorpciji Mg iz trave v primerjavi z obrokom,
sestavljenim iz konzervirane voluminozne krme in koncentratov,
- nadalje so ugotovili velike razlike med ovcami in govedom v povezavi
z vsebnostjo kalija, natrija in beljakovin v obroku ter potekom prebavnih procesov v vampu.
63
navidezna prebavljivost Mg
- Navidezna prebavljivost Mg iz travinja med 4 in 66 %, zelo
64
izračunavanje potreb po Mg
- uporablajmo nižjo vrednost izkoristka
Mg za vso naravno krmo, in sicer na 16 %.
- zaradi možnega
negativnega vpliva številnih dejavnikov na absorpcijo
65
zadostna preskrbljenost z Mg
- najpomembnejše doseči zadosti veliko koncentracijo Mg v vampovem soku=
* potrebna tako pri aktivni (na natrij vezani)
* kot tudi pri pasivni absorpciji Mg.
66
katera krma ima malo Mg?
spomladi in jeseni hitro rastoča trava
na pašnikih, ki so močno pognojeni s kalijevimi gnojili + hladno vreme
- --> zmanjšata absorpcijo Mg iz tal
- ->in znižujeta raven Mg v krmi.
67
od česa je še odvisna topnost in absorbciaj Mg?
- od pH vrednosti vsebine predželodcev.
68
mlada trava in Mg
- Mlada paša ima običajno višje pH vrednosti (> kalija, neproteinskega dušika in beljakovin, hkrati pa je revna z
lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati).
--> izkoristek Mg je slabši
- Mlada trava pogosto vsebuje tudi nenasičene maščobne
kisline=lahko tvorijo z Mg netopne soli.
69
pri nkrmljenju akterih obrokov je izkoristek Mg večji?
pri krmljenju obrokov, ki vsebujejo
| ogljikohidratne koncentrate.
70
delež Mg, ki se absorbira iz vampa je odvisen od?
od količine natrija in kalija, beljakovin v obroku
preveč beljakovin, kalija v obrokih --> primankanje mg, zaradi slabše resorpcije
71
s katerima elemntoma je povezan Mg? !!
Mg - Na - K!
72
voluminozna krma in Mg/Na
- je praviloma revna z Na.
| - V takšnih primerih lahko z dodatkom Na izboljšamo resorbcijo Mg.
73
K/Mg
Na obrokih z veliko vsebnostjo K pa pride do obsežne redukcije v absorpciji Mg.
74
Kako bi preprečili negativne učinke velikih količin K na
| absorpcijo Mg:
- ne moremo preprečiti z dodajanjem Na,
- z dodatkom Mg pa zagotovimo pasivno absorpcijo zadostnih količin Mg in preprečimo
nastanek hipomagneziemij
75
izkoristek Mg iz krme pri prašičih in perutnini
| prebavljivost
- izkoristek Mg iz krme boljši.
- Dejanska prebavljivost pri piščancih = večja kot 50 % = monogastrične živali lahko torej na ta način pokrijejo vse potrebe po Mg.
76
Raven Mg v krvnem serumu je odvisna od:
- absorbirane količine Mg iz prebavil,
- od neobhodnih izgub z mlekom in izločki ter
- ravnotežja med intracelularno in ekstracelularno razporeditvijo Mg v mehkih tkivih in kosteh.
77
kako se izloča presežek absorbiranega Mg?
- večinoma z urinom
78
konc. Mg v mleku in mlezivu?
- Koncentracija Mg v mleku je majhna in znaša okoli 70 mg/l,
- v mlezivu pa je okoli dvakrat večja.
- Koncentracijo Mg v mleku ni mogoče povečati z dodatki Mg
v krmi, pa tudi pri pomanjkanju ne pride do njegovega zmanjšanja.
79
krave in poamnjkanje Mg
tetanije
80
mačke in preveč Mg
amgnezij kriv za tvrobo sečnih kamnov
81
kaj storiti če Krči v mišicah po težki športni preobremenitvi?
doda se magnezij
82
kej se Mg raje absorbira - v kislem ali abzičnem?
| kje slabše?
- kislem
- slabše se resorbira v alkalnem, beljakovine
- Velika količina beljakovin ovira resorbcijo m
83
s katero krmo pride kalij v velikih količinah?
voluminozno krmo
84
pomanjkanje Mg klinično kaže z različnimi motnjami, kot so:
- žival ne more vstat, ima krče
- nekordinirano gibanje
- upočasnjena rast,
- preobčutljivost na dražljaje,
- tetanije, (tresenje, zanašanje, nekordinirano gibanje, krči, ne nastane izključno samo zardi pomanjkanja magnezija)
- anoreksija,
- inkoordinacija muskulature in
- konvulzije.
- kalcifikacija ledvic,
- zmanjšanje krvnega tlaka in temperature,
- zmanjšana koncentracija tiamina in druge.
85
akutno pomanjkanje Mg
najpomembnejše nervnomuskularne motnje,
86
dolgotrajno kronično pomanjkanje Mg
prvotno spremembo, ki je povzročila
| motnjo, težko odkriti.
87
kej je Mg zelo malo*?
v zelenih rastlinah
88
Hipomagneziemična tetanija pri govedu
- ne nastane izključno zaradi pomanjkanja Mg v krmi!
- Hipomagneziemija je problem v rejah, kjer intenzivno izrabljajo pašne
površine.
- Najpogosteje se pojavi spomladi ob izpustu na pašo.
- V današnjih rejskih razmerah je Hipomagneziemija pogostejša v rejah za meso kot v mlečni proizvodnji = povezujejo z večjim deležem ogljikohidratnih
koncentratov v obroku za dobre molznice = boljša preskrba z Mg.
- Milejša oblika bolezni:
živali se ločijo od črede, se ne pasejo, imajo
prazen vamp in trdo hojo. Pozneje se opazi preobčutljivost (nervoza)
živali, lahna fibrilacija muskulature na glavi in ušesih ter zmanjšana
mlečnost. V nekaj urah ali dneh se lahko stanje poslabša.
- Pri hudem poteku bolezni:
opazimo peno na smrčku,
razširjene zenice in izrazite tonične ali klonične krče, od katerih živali pogosto poginejo. Včasih prevladuje paraliza.
- Izrazitih tetanij ni veliko, pač pa je veliko hipomagneziemij, ki se
ne kažejo z jasnimi kliničnimi znamenji, ampak predvsem v
manjši mlečnosti in motnjah v funkciji srca.
89
vrste tetanij
pašna, (primanjkuje magnezija)
| hlevska in transportna. (nastaneta zaradi stresa)
90
UGOTAVLJANJE PRESKRBLJENOSTI Z
| MAGNEZIJEM
1. PREISKAVE KRVNEGA SERUMA
Normalna vrednost = 2,0 - 3,5 mg/100ml
Pomanjkljiva oskrba = 1,0 - 2,0 mg/100ml
Veliko pomanjkanje - tetanije = 10 mg/100ml
Slaba preskrbljenost = 2 - 10 mg/100ml
Močno pomanjkanje = loh je amgnezija v krmi dovolj, pa se ne resorbira dobro zaradi drugih elementov
91
Potrebe živali po Mg
• Celotne zaloge magnezija v organizmu odraslega goveda znašajo okoli 250 g.
• Količine, ki se lahko izkoristijo pri nenadoma nastalem akutnem pomanjkanju, pa so zelo majhne.
*Slabo skladiščenje za deficitarno obdobje
*Že nekaj dni deficitarnega krmljenja privede do hipomagneziemije.
*Mlajše živali lahko izkoristijo zaloge v
nekoliko večjem obsegu kot starejše
92
Toksičnost magnezija
- Suhe marelice vsebujejo veliko magneziaj
- Pri krmljenju živali s krmo brez dodatkov Mg soli ni
nevarnosti, da bi prišlo do škodljivih presežkov magnezija.
- zgornja dopustna meja pri dodajanju magnezijevih soli je 4 g/kg magnezija računano na suho snov obroka.
- Milejše, klinično zaznavne motnje, kot je zmanjšanje apetita in
spremembe na vampovih resicah, so opazili pri koncentracijah
Mg, ki so bile večje kot 13 g/kg krme
- Še večje vrednosti (25 in 47 g/kg) pa so povzročile hudo
drisko.
- Pri uporabi mineralnih mešanic, bogatih z Mg, lahko posamezne živali zaužijejo tolikšne količine, da pride do prebavnih motenj.
* Predoziranje Mg: prvi in edini znaki hude driske
93
veliek količine K v obroku povečajo kakšne učinke Mg soli?
- laksativne učinke Mg
| soli. Pri
94
Presežne količine Mg povečajo tudi nevarnost česa (povezano s sečili)?
- nastanka sečnih kamnov pri teletih, kozah in
ovcah
*če žival ne pije dovolj kin zaužije veliko mineralov
*odvisno tudi od količine izločenih
fosfatov v urinu, s katerimi tvorijo netopni Mg
fosfat.
*Mg in P sta dva krivca za tvorbo sečnih kamnov
95
FLUTD - Feline Lower Urinary Tract Disease
- je skupina različnih obolenj.
- Večina od njih povzroča vnetje
spodnjega urinarnega trakta.
- - Krivca za to: magnezij in fosfor
- Prizadete mačke pogosto kažejo znake, ki so podobni cistitisu pri ljudeh.
- Pri nekaterih mačkah kristali, ki se naredijo v spodnjem
urinarnem traktu povzročijo obstrukcijo in preprečijo odtekanje urina.
Ta pojav je bolj pogost pri samcih, ker je njihova sečnica bolj ozka.
* do nepopravljive škode ledvic lahko pride
- Večinoma ne obstaja samo en vzrok za FLUTD, zato se priporoča več diagnostičnih preiskav.
96
FLUTD-rizični faktorji
- hrana
- vedenje
- telesna kondicija
- spol
97
FLUTD-rizični faktorji hrana
- Visoke vrednosti določenih mineralov v hrani povečajo možnost
nastanka kristalov v urinu
- magnezij in fosfor sta elementa, ki
tvorita najbolj pogost kristal struvit,
* zato se priporočajo čim nižje vrednosti teh dveh mineralov v hrani.
- Zaužita hrana prav tako pogojuje kislost (pH) urina.
- Struvitni kristali se bolj pogosto tvorijo v alkalnem urinu,
- drugi tipi (npr kalcijevi oksalati), pa so pogostejši v bolj kislem urinu.
- Zato je hrana, ki zagotovi ustrezno kislost (pH) urina zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju nastajanja kristalov
98
FLUTD-rizični faktorji vedenje
Premalo gibanja, stalna zaprtost v prostoru, premajhna količina
popite vode in celo umazan WC zabojček so vzroki za premalo
pogosto uriniranje živali
99
FLUTD-rizični faktorji telesna kondicija
Prevelika telesna teža kot posledica kombinacije prehrambenih
in zunanjih dejavnikov tudi lahko pogojuje pojav FLUTD
100
FLUTD-rizični faktorji spol
- oba spola enako nagnjena k pojavu FLUTD,
| se obstrukcija sečnice bolj pogosto pojavlja pri kastriranih samcih.
101
Prepoznavanje znakov FLUTD
- FLUTD je neprijeten in če se pojavi obstrukcija sečnice tudi zelo nevaren,
- muc joka
- spremenjeno uriniranje,
- nenormalna barva urina, lahko je prisotna kri,
- Spremembe v načinu uriniranja, na primer v stanovanju, izven WC zabojčka, na neobičajna mesta
- večkratni neuspešni poskusi uriniranja,
- prekomerno napenjanje ali
- uriniranje samo po kapljicah
- Spremembe v obnašanju, kot so nemir, razdražljivost, skrivanje, odklanjane hrane.
- spremenjena drža pri uriniranju (ukrivljen hrbet, napete mišice)
- lizanje področja sečnih izvodil
102
Diagnosticiranje FLUTD
- več vzrokov možnih -> več diagnostičnih postopkov
- merjenje pH urina
- pregled urina v laboratoriju, kjer se ugotovi prisotnost mikroskopsko majhnih kristalov, njihova oblika in vrsta
- krvna slika
- rentgen ali ultrazvok.(vidimo kamne)
103
terapiaj urinski kristali?
- ustrezna dietna prehrana.
| - vrsta terapije odvisna od vrste kristalov
104
Kako mačka prepričaš da več pije?
* konzerve - več vlage
| * fontane
105
posledica deficita Mg - prašič
Stepping sindrom pri 5 tedenskem pujsku
106
zakaj je K esencialni element
| za živali?
- vitalno udeležen v nemotenem delovanju živčevja in mišic,
- v uravnavanju bilance vode in
- v acidobaznem ravnotežju.
107
znamaenja pomanjkanja K?
- le izjemoma pojavljajo v praksi in niso
podrobno raziskana.
- Večina podatkov je pridobljena na živalih, pri katerih so eksperimentalno povzročili deficit K.
108
katera krma vsebuje vleiko K?
voluminozna krma
109
Do izgube K iz organizma in posledičnih motenj lahko pride kdaj?
pri acidozi, stresu in driski.
110
presežek K?
Presežek K = slabša resorbcija Mg in Na
111
> K + veliko beljakovin
nastanek gnojnih endometritisov
112
Pomanjkanje kalija pri jagnjetu
- neješčnost, slabo priraščanje,
- progresivna otrdelost - zadnje noge, prednje noge, vrat, hrbet -
- pogin
113
poamnjaknje K krava
- manjša konzumaciaj obroka
- okoli 50% manjša prireja mleka/dan
- pitje vode se je zmanjšalo za 40 %
- Po osem dni trajajoči K restriktivni prehrani je žival izgubila 109 kg in poginila
114
'pomanjkanje K mačka
Tetanija
115
Presežki kalija (
• Lahko povzročijo poporodno ohromelost in plodnostne motnje
*ni direktno delovanje, ampak preko resorpcije drugih mineralov
- Izredno mormo pazit na obdobje pred telitvijo, če ne imamo probleme z popordono ohromelostjo; ker pa večina naših travinj vsebuje več kot 20g na kg suhega travinja (v predporodnem obdobju priporočajo 15-20g) je to zelo težko nadzorovat
* - Rešitev:
* en del travnika pustimo ne gnojenega,
* teleči kravi damo nekoliko starejšo krmo --> vsebuje manj kalija;
* pred telitvijo v obrok vključujemo koruzno silažo in močno krmo
* krmljenje aninoskih snovi --> pazi tu morš uskaldit obrok, morš gledat tudi na Mg in Ca
* Intenzivna obdelava tal – pogosto presežki K – zdravstvene težave krav molznic
* Presežkov se težko znebimo – prodaja živinskih gnojil in s K bogate krme
* kopičenje K na kmetijskih zemljiščih (krava presežke K izloča s sečom in urinom)
* Pašna tetanija: posreden vpliv K – zmanjša vsebnost Mg v krmi in resorbcijo v prebavilih – v bistvu pomanjkanje Mg
* Hipokalcemija (po telitvi): preveč K je eden najpogostejših vzrokov za to obolenje
116
Potrebe po K so pri govedu
- 10-15 g/kg SS,
| - zgornja meja je 20 g/kg SS
117
v akteri krmoi je veliko K?
voluminozni krmi
118
kako je z vsebsotjo K in staranjem krme?
Med staranjem krme se vsebnost K zmanjšuje
119
vsebnsot K v krmi:
travna silaža > mrva > koruzna silaža
120
rešitve az preprečevanje težav s preveliko vsebnsotjo K v krmi
- pregled and založensotjo tal
- upoštevamo gnojilni načrt pri gnojenju
- analiza kalija v krmi
- -> če ga ej preveč anredimo načrt za korekcijo obrokov pri visoko brejih kravah
121
potrebe krav molnic
```
v laktaciji: 10g/kg sušnine obroka
lakrrtaciaj vročian: 15g
presušitev, azdnji emsec pred teleitvijo: 6,5g
pred telitvijo: 15-20g
po telitvi: ni omejitev
```
122
najmanjše vsebkosti K pri katerih ni prizadeta rast travne ruše
okoli 15-25 g/kg sušnine
123
slina Na/K
lahko jo uporabimo kot relevanten pokazatelj vsebnosti natrija/kalija
124
kje je največ Na?
| kje je vleiko Na?
- Največ v telesnih tekočinah = uravnavanje ozmotskega tlaka in metabolizma vode
- veliko ga je v slini
125
katera krma vsebuje malo Na?
paša
126
deficiti Na
· Hitrorastoče živali hranjene z koncentrati na bazi žitaric =
127
zakaj Pomen in vlogo Na in kloridov običajno obravnavamo skupaj?
- njihovo delovanje je tesno povezano
- Oba elementa se nahajata v kuhinjski soli, ki je najpogosteje
uporabljen, najcenejši in najbolj palatibilen mineralni dodatek v
prehrani živali
128
kako ej z Na v voluminozni krmi?
Vsa voluminozna krma je revna z Na (najmanj ga vsebuje
| koruzna silaža
129
kdo vsebuje večje količine NA?
- vsebujejo krmila živalskega izvora (npr. ksotna moka),
| - okopavine (krompir,pesa) in njihovi stranski produkti (pesni rezanci).
130
Na v koruzi/pšenici?
zelo malo Na
131
Na v žitih/žitaricah
malo
132
lizalni kamni
* damo ga kot dodatek natrija
* različnih barv: pove nam za katero živalsko vrsto in kaj vsebuje (če ni bel, vsebuje še kakšne druge elemente /mg, baker, žveplo../ )
*nekatere živali se jih nočejo dotaknit, pazit je treba da se da te kamne individualno, da vidiš ali to zaužijejo ali ne
133
kej je dovolj kloridov?
v sveži in konzervirani voluminozni krmi
134
ali ej v žitih več Na ali kloridov?
več kloridov
135
kdo vsebuje najmanj kloriodv in kdo anjveč?
Najmanj jih vsebuje koruza, največ pa ječmen.
136
rastlinski belajkoinski koncentrati in kloridi
so revni s kloridi in v krmnih
mešanicah z žiti lahko pri perutnini in prašičih privedejo do
pomanjkanja=ampak redko
137
kako odpravimo primanjklaje kloridov in Na?
Z dodatkom živalskih beljakovinskih koncentratov in
| seveda kuhinjske soli pa primanjkljaje odpravimo.
138
zakaj so opisana opisana le deficitarna stanja v preskrbi z Na.?
Ker dejansko ni možnosti, da bi prišlo v praksi do pomanjkanja
kloridov
139
kako ej z rezervaqmi Na in potrebami?
* Rezerve = 0,5 kg = telesne tekočine, vampov sok, podkožje
* Vzdrževanje = 7 - 8 g Na /dan; 1 l mleka = 0,8 g
• Ob deficitarni prehrani se zmanjšuje izločanje z urinom
•
140
kdo je dober indikator če gre za pomanjkanje Na?
urin
141
Deficit Na - klinični znalki
lizavost, ( tem živlai pokažejo pomanjkanje mineralov)
142
Kako zračunaš potrebe na dan za konja?
* natrij: 0,02 x telesna masa 9g za 450kg težkega konja
| * klor: 0,08 x telesna masa 36g za 450kg težkega konja
143
koliko česa vsebuje žilčka NaCl?
vsebuje 9g Na in 14g Cl
144
OCENA PRESKRBLJENOSTI ŽIVALI Z Na NA OSNOVI
| PREISKAVE SLINE
- Koliko je Na v krvi nam nič ne pomeni. Moramo vedt koliko je žival res resorbirala. Gledamo urin in slino
- > 0,1 g/l v urinu normalne specifične teže = ustrezna preskrba
- 2,5 - 3,0 g / dan
Normalna preskrba z Na
> 3 Na g/1000ml
2,5 K v g/1000ml
- manj kot je Na, in več kot je K --> slabše je
145
PREVENTIVA POMANJKANJA Na
veliko pomanjkanje:
- 100 g NaCl 7 dni zapored
Srednje pomanjkanje =
- 50 g NaCl 7 dni zapored - nato nekaj dni 30 g
Pomanjkanje kloridov =
- redko (30 l mleka = 0,3 - 0,35 % / SS)
146
Pomanjkanje Na pri prašičih…
- se kaže v zmanjšanju prirastka prašičev in v - slabšem izkoriščanju krme
- lizavost
- - Neelastično podkožje
147
Pomanjkanje Na pri svinjah v laktaciji
reprodukcijske in plodnsotne motnje:
| -podaljšanja intervala med odstavitvijo prašičkov in pojavom estrusa, in sicer od 6,2 na 12,6 dni.
148
Pomanjkanje Na pri nesnicah….
- manjši nesnosti, jajca so lažja, kokoši hujšajo in
- so podvržene kanibalizmu
* kljuvajo se
* to se dogaja tudi pri pomanjkanju aminokislin
149
toksičnostg soli in perutnin
-Kure zelo občutljive na zastrupitev s soljo
- Do motenj pogosto prihaja zaradi precej ozkega razmerja med
fiziološko potrebno in škodljivo količino soli v krmi
-- Večja količina soli --> spijejo več vode --> izločajo več vodenih iztrebkov --> nastilj rata vlažen --> to se prijema na okončine, ne gibljejo se , čepijo--> dermatitisi na prsnem delu (gospodarska škoda)
- Čeprav so bila ugotovljena tipična znamenja zastrupitve s soljo
(zmanjšana nesnost, večji pogin) pri razmeroma veliki vsebnosti
(2 %) soli v krmi, jo je potrebno dodati le toliko, da omogoči
optimalno rast in nesnost perutnine
150
normalan rast in ensnost pri perutnini - acidobazno ravnotežje
- zelo pomembna razlika med vsoto elementov Na in K ter kloridi v krmi
- Osnovna naloga ionov Na+, K+ in Cl- je poleg ostalega tudi ohranitev normalnega acidobaznega ravnotežja v krvi.
- Če prevladujejo kationi Na in K, je acidobazno ravnotežje
pomaknjeno proti alkalni strani, če prevladujejo anioni,
predvsem kloridi, pa proti kisli strani.
• Mineralna sestava krme torej lahko bistveno vpliva na acidobazno stanje organizma.
- Za ohranitev acidobaznega ravnotežja in optimalni prirastek
piščancev mora v krmi znašati razlika med potencialnimi
kationi in anioni okoli 250 mekv/kg.
* če se zamnjša nastane acidoza
* pri večjih vrednostih pa alkaloza v krvi
--> posledica: presnovne motnje: manjše ali
večje zaostajanje v rasti.
151
Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja
- prehrana presnova
- krvni puferski sisitmei
- kosti, vezivna tekočinal, medcelični prostor
- Pri učinkovitem vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igra
dnevna prehrana izredno pomembno vlogo, saj lahko vsebuje snovi,
ki zakisljujejo, t.j. povzročajo sproščanje še večjih količin kislin ali pa
hranilne snovi, ki delujejo bazično.
- Pri ekstremnih naporih se poruši acidobazno ravnotežje
- Nastane mlečna kislina, ki vpliva na zakisanje organizma
- Velike fizične obremenitve pod anaerobnimi pogoji vodijo do
kopičenja velikih količin mlečne kisline, ki zlasti pri nepravilno
prehranjenih in premalo treniranih športnikih predstavlja veliko
obremenitev za kislinsko-bazično ravnotežje
- Pri dalj trajajočih naporih=
povečana izguba elektrolitov in
mineralnih snovi s potenjem in nabiranjem mlečne kisline, ki povzroči spremembe v mišičnih celicah in zmanjšano
kontraktilno sposobnost mišičnih vlaken.
152
Sposobnost kislega ali bazičnega učinkovanja hranilnih snovi je
odvisna od
- njihove kemične sestave
- Velik vir kisline = živalske
beljakovinah oz. aminokisline, ki vsebujejo žveplo
*pri prebavi se sprošča velika količina žveplene kisline, ki predstavlja veliko
obremenitev organizma s kislinami, poleg fosfatov in kloridov, ki
prispevajo k nastanku fosforjeve in klorovodikove kisline.
153
ŠPORTNI KONJI, DELOVNI PSI, molznice - acidobazno ravnozežje
Poznamo pripravke, ki jih damo po končanem naporu, da čim hitreje vzpostavimo normalno acidobazno ravnotežje
154
Določanje kislinsko-bazičnega ravnotežja pri konjih in ovrednotenje
pri različnih režimih prehrane
- problem: preiskave omejene samo na določanje pH statusa krvi v urgentnih kliničnih primerih,
- vsa metodologija
določanja kislinsko bazičnega ravnotežja omejena na plinsko analizo krvi
in določanje pH vrednosti urina.
- S stališča prehrane obstajajo posamezne raziskave določanja kislinsko
bazičnega ravnotežja s pomočjo analiz urina in določanja KAB (kationsko
anionskega ravnotežja) v hrani
155
REGULACIJA ACIDOBAZNEGA RAVNOTEŽJA IN RAVNI IONOV PRI
| TELESNEM NAPORU S POSEBNIM OZIROM NA KONJE
- Pri telesnih obremenitvah (športu) nastala acidoza znotraj in
zunaj celičnega prostora zahteva številne fiziološke prilagoditve za
uravnoteženje acidobaznega sistema na fiziološki nivo, ki je značilen za
mirovanje.
- pomembna je dinamiko ionov znotraj (eritrociti, mišična celica) in zunaj celice (plazma
- Prehajanje ionov in ogljikovega dioksida
(CO2) med mišicami in plazmo ter odstranjevanje CO2 z dihanjem igrata
pomembno vlogo pri ohranjanju acidobaznega ravnotežja
- Acidozo oz. povečano koncentracijo vodika ([H+]) v skeletni mišici povzroči znižanje razlike v koncentraciji močnih ionov (SID). SID se zniža:
*zaradi povečane koncentracije laktata (La-) *in znižane koncentracije kalija (K+) v mišici.
- Preveliko povečanje [H+] v mišici pri obremenitvah pa se
ublaži:
* z zmanjšanjem koncentracije kreatin fosfata (CrP2-) in
*z manjšo spremembo navidezne ravnotežnostne konstante (KA) šibkih kislin.
odprava acidoze
- Prehod La- in CO2 iz mišice v vensko kri ter - porast K+ v mišicah po prenehanju obremenitve prispevajo k odpravi acidoze
. - Koncentracija CrP2- se obnovi,
- KA pa se vrne na svojo izhodiščno vrednost
156
žveplo
- pomembna sestavina v prehrani živih
bitij, saj esencialno ak METIONIN vsebuje žveplo
- številne tkivne beljakovine
vsebujejo od 0,5 do 2 % tega elementa.
- Beljakovine tkiv=tudi
aminokisline z žveplom, kot so cistin, cistein in taurin (esencialen je za mačko), ki pa se lahko tvorijo iz metionina.
157
žveplo in prežvekovalci
Zadostna količina žvepla v vampu prežvekovalcev potrebna za
optimalno razmnoževanje mikroorganizmov oziroma za sintezo
lastnih beljakovin,
- uporabo anorganskega žvepla v prireji
prežvekovalcev.
* Ker je žveplo cenejše kot visokovredne beljakovine (z zadostno
količino metionina)
158
kej ej največ žvepla?
| kdo je še bogat z njim?
- v perni moki in ogrščičnih tropinah
- Z njim so bogate tudi križnice - krmni ohrovt, repa, koleraba
ter sojine tropine, bombažne tropine in lanene tropine.
- Veliko žvepla vsebujejo volna in dlaka ter roževina, ki so
bogate s keratinom
159
izkoristek žvepla je odvisen od
- od dejavnikov, ki vplivajo na sintezo beljakovin v vampu.
| - Bolj je odvisen od razmerja med žveplom in dušikom kot pa od količine samega žvepla.
160
kdo še vsebuje žveplo?
hormoni (inzulin, oksitocin),
| vitamini (tiamin, biotin),
161
pomanjkanje žvepla prežvekovalci
- poslabša procese fermentacije krme in
| sintezo mikrobnih beljakovin v predželodcih
162
znamenja pomanjkanja žvepla
- niso specifična, ampak so
podobna kot pri drugih deficitih, ki zmanjšajo mikrobno aktivnost
v vampu.
163
primanjkovanje žvepla v voluminozni krmi
- slabši apetita živali in slabše prebavljivosti celuloze.
- Rast je upočasnjena,
- volna in dlaka pa odpadata
164
voluminozna krma in ostareanje rasltin
- V vseh sistemih reje na voluminozni krmi se poveča nevarnost
pomanjkanja žvepla (hkrati z drugimi deficiti – energije,
beljakovin, fosforja), ko rastline ostarijo.
165
kdaj lahko priamnkuje pomanjkanje S?
- ostarela voluminozna krma
- kadar krmijo veliko
ogljikohidratnih koncentratov in obrok uravnajo z neproteinskim
dušikom.
---> vedno ej potrebno dodati še žveplo
166
pri akteir živ. vrsti mora obrok vsebovati anjveč žvepla?
- obrok za ovce, proizvajalke
volne, in angora koze.
- živali pri akterih se tretirajo kožne spremembe
- živali, ki imajo težave s praklji, kopiti
167
perna moka
- pridobiva iz perja
| - vsebuej veliko dušika
168
toksičnsot žvepla
- Absorbirani sulfidi utegnejo imeti škodljive učinke tudi na
centralni živčni sistem, kjer povzročijo v možganih telet in jagnjet
podobne spremembe, kot so tiste, ki nastanejo zaradi
pomanjkanja vitamina B1 -tiamin (cerebrokortikalna nekroza).
- Večje količine žvepla v daljšem časovnem obdobju (voda ali
krma) lahko privedejo tudi do slabšega izkoristka in deficita
bakra, ki se veže na sulfide
- Škodljivo delujejo tudi nekatere organske žveplove spojine.
Najbolj poznana je s-metilcisteinsulfoksid (je v križnicah), ki povzroči anemijo, a samo pri prežvekovalcih (morjo bit zato prehrambne omejitve za kri)
169
kateri mikroelementi sos sestavni del encimov?
```
železo
baker
cikn
molbiden
mangan
kobalt
```
170
POTREBE PO MIKROELEMENTIH PRI ŽIVALIH
- Orientacijski vpogled v potrebe na osnovi količine v telesu
* Zaradi specifične funkcije in hitrosti izločanja ti podatki niso realni
- Dejanske potrebe na osnovi dolgotrajnih bilančnih poskusov =
vpogled resorbcijo, izločanje, reabsorbcijo, medsebojni sinergizem - antagonizem
- Na osnovi praktičnih izkušenj na deficitarnih področjih
171
kaj voliva na potrebe po mikroelementih?
```
zaloge,
optimalna proizvodnja,
normalna reprodukcija in
zdravje,
vrsta živali, pasma, starost, spol,
proizvodnja,
sestava obroka
```
172
PREMAJHNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI
• PRIMARNI DEFICIT =
- neustrezna preskrba s hrano in vodo
-
• SEKUNDARNI DEFICIT =
- negativni dejavniki preprečujejo
izkoristek normalne količine v obroku (>Mo, Ca in sulfatov =
173
DEFICITARNA PRESKRBA = 4 FAZE
1. Praznjenje zalog
2. Mejno pomanjkanje
3. Začetek funkcionalnih motenj
4. Pojav kliničnih motenj - bolezni
174
PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI
· Prevelika količina v hrani ali vodi = možnost intoksikacij
· Preobilna preskrba aktualna tudi v praksi
· Intoksikacije najpogostejše pri elementih kjer je razpon med fiziološko in
toksično količino majhen = Cu, Se
175
PREOBILNA PRESKRBA S SLEDOVNIMI PRVINAMI - vzroki
1. Napake pri sestavi krmnih mešanic in mineralnih dodatkov
| 2. Prevelika vsebnost v voluminozni krmi ali surovinah za izdelavo krmnih mešanic
176
železo
- Sestavni del Hb, citokromov in encimov – katalaze
= prenos kisika - oksidacijski procesi v tkivih
· Resorbcija večinoma v duodenumu - odvisna od:
starosti, statusa organizma, oblike spojine, drugih metalov
· Pri mladih resorbcija boljša; boljša resorbcija fero spojin
· Slabša resorbcija = dvovalentni metali Cu, Mn, Zn, Cd (toksičen metal)
= zasedanje mesta vezave v mukozi črevesja
177
Cu/Fe
- Baker in železo zelo povezana elementa
· Cu - ključna vloga pri izkoristku Fe = ceruloplazmin
= sproščanje Fe iz feritina v mukozi in jetrnem parenhimu in
vezava na transferin
178
veliko Fe
tekmuje z drugimi dvovalentnimi metali
179
poamnjkanje Fe
anemije, hemoglobin
180
ali krma praviloma vsebuje dovolje Fe?
da
181
starejše živlai in obolenja v povezavvi s Fe
starejše živali slaba reabsorpcija
· Starejše živali ne zbolijo zaradi primarnega pomanjkanja
·Možna sekundarna pomanjkanja = želodčno črevesni
zajedalci
182
probem parazitoze - kdo predvsem?
mali prežvekovalci (ovce in koze)
183
kdja ej značile deficit Fe pri mladih živlaih?
· Deficiti značilni za mlade živali krmljene le z mlekom
*Ko so živali dovolj stare za odstavitev in zauživanje druge hrane, morajo preiti na drugo hrano da en pride do pomanjkanja železa, en smejo ostati na mleku, ker drugače pride do deficita Fe
- Količine v kolostrumu in mleku ni mogoče povečati z Fe v krmi
·Možnost le z kompleksnimi spojinami Fe z beljakovinami
184
V praksi največja pomanjkanja pri mladičjih...?
rešitev?
pršaičkih
* nekaj dni po rojstvu se jim aplicira železo z inkecijo (stegenska mišica, vratna mišica) , per oralno (s pasto)
* v naravi dobijo Fe s tal - ližejo zemljo, gnezda
185
Pomanjkanje železa pri pujskih
- značilni znaki anemije so slab
apetit, nagubana koža ter bledikavost okrog oči, ušes in rilca
-· Klinična znamenja spremlja hipokromna normocitarna anemija
= normalne vrednosti (10-12g/100ml Hb) - 25%
·
186
kaj vse naredoimo s prašički po rojstvu?
odščipnemo rep, cepimo, damo železo, uredimo parklje.
187
Anemija kot simptom se lahko pojavi pri pomanjkanju !!!!
- železa
- bakra
- kobalta
- mangana
- vit. A
- vit. B12
- esencialne AK
188
Zastrupitve z železom
* Železo je citotoksično zaradi velikega redoks potenciala, kar omogoča tvorbo prostih radikalov.
* Presežek zalog železa v telesnih tkivih lahko povzroči poškodbe celičnih membran.
• Učinki so odvisni:
* od antioksidativnega statusa živali,
*zlasti od preskrbljenosti z vitaminom E. Pomanjkanje tega vitamina
poveča nevarnost zastrupitev z železom.
189
baker
· Neobhoden za rast - pomanjkanje = motnje pri vseh vrstah živali,
posebej pomembno pri prežvekovalcih
· Sestavni del mnogih encimov - citokrom oksidaza, ceruloplazmin
·
190
potrebe po bakru
govedo = 8 - 10 mg/kg SS;
| prašiči, perutnina, mačke, psi = 5 mg /kg SS
191
katera voluminozna krma je najbolj revna z bakrom?
krouzna silaža
| krmni ohrovt
192
vrednost bakra v žitih?
• Podobne vrednosti kot v koruzi= tudi v drugih žitih.
193
¸kje je malo bakra?, kje ga je malo več?
Ribja moka, mesno-kostna moka in mleko + njihovi stranski proizvodi
vsebujejo malo bakra, nekoliko več pa ga je v oljnih tropinah.
194
pokritje potreb po bakru pri prežvekovalcih ej dovisno od?
od stopnje absorptivnosti bakra
absorptivnsot je odvisna od hkratnega sproščanja bbakra in njegovih antagonistov – molibdata, sulfida in železa
(Fe2+) v vampu. !!!
195
pri akterih žialih ej Absorpcija bakra najslabša
pri živalih na paši
• V običajnih travnih silažah je znašala povprečna babsorptivnost bakra pri ovcah 4,9 %.
• Pri ovcah, ki so se pasle na travi z majhno vsebnostjo molibdena - 1,4 do 2,5 % absorbcija.
• Če pa trava vsebuje več molibdena in drugih snovi, ki
zavirajo absorpcijo, se je ta zmanjšala pod 1 %.
196
Na absorpcijo bakra iz silaž iam kdo učinek?
ima žveplo večji negativni
| učinek; vpliv molibdena pa je manjši
197
katera 2 mikroelementa sta najpomembnejša?
baker
| cink
198
kako ej s križnicami (npr. ohrovt) in vsebnsotjo mikroelementov?
imajo dovolj žvepla, ni pa dovolj Fe
199
absorptivnost bakra v senu
relativno velika (7,3 %).
200
kaj psolabša preskrbljenost goved z abkrom?
| kaj je treba upoštevat?
- večja vsebnost molibdena in žvepla
- presežek železa v krmi.
- Največji pomen pri nastanku pomanjkanja pripisujejo tvorbi netopnih spojin bakrovih tiomolibdatov (CuMoS4) v vampu,
ki se ne morejo izkoristiti.
--> Zaradi tega je potrebno pri uporabi z zemljo kontaminirane
silaže ali paše upoštevati, da pride do manjše absorpcije
bakra.
201
Primarno pomanjkanje CU
tla in krmne rastline so revne s to prvino
202
Sekundarno pomanjkanje Cu pri govedu in ovcah
- zaradi večje količine Mo, S in Fe v krmi.
*Molibden, beljakovine z aminokislinama cistinom in metioninom,
ki vsebujeta žveplo, in tudi drugače vezano žveplo motijo absorpcijo bakra.
203
vnso zemlje v silo
* kvarjenje silaže
| * vnašanje železa --> slabše izkoriščanje bakra
204
intenziviranjem govedorejske proizvodnje in uvedba pašnokošnega sistema - posledica na Cu?
predvsem pri akterih državah je to že dolgoleten problem?
rešitev?
- nevarnost za nastanek pomanjkanja
bakra.
- Hipokuproze se pojavijo običajno na
paši, ko se porabijo rezerve bakra iz zalog.
- nizozemska, anglija
-- Če živali ne oskrbimo z bakrom, se stanje popravi šele v hlevski
reji, ko dobivajo konzervirano krmo.
205
baker ej nujno potreben za?
- za normalno rast in reprodukcijo,
- razvoj kosti in vezivnega tkiva ter
- pigmentacijo dlake in volne.
- za eritropoezo=vpleten predvsem kot
ceruloplazmin v procese pri absorpciji in mobilizaciji železa iz tkiv ter pri sintezi hemoglobina.
206
Cu v mleku različnih živ. vrst
- Kravje mleko vsebuje malo (0,15 mg/l),
- mleko svinj pa veliko (0,75 mg/l) bakra
* hitra rast prašičkov med kratkim obdobjem laktacije.
207
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA
- Depigmentacija dlake
- Anemija
- Neonatalne in druge ataksije
- Kardiovaskularne motnje
- Motnje v plodnosti
- Diareje goveda na Cu deficetarni paši
- Sprememba na kosteh
- Mesojedi: ponavaid pomanjkanje bakra ni poznano
208
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Depigmentacija dlake
- prvo znamenje pomanjkanja
- sive dlake okoli oči, neenakomerna debelina in trdnost dlake, volne
- črna ovca (tudi pri
209
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Anemija
- hudo pomanjkanje
* serumski Cu = 10 - 20 μg/100ml
* (normalno 80 - 120 μg/100ml)
- Cu = ceruloplazmin = resorbcija + mobilizacija Fe iz zalog
= tvorba FeIII transferina iz feritina = tvorba eritrocitov
210
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Neonatalne in druge ataksije
- novorojene živali nekoordinirano
gibanje=takoj po porodu ali kasneje
- Najpogosteje se bolezen opazi že takoj po porodu s primarnimi poškodbami v
možganih, ko jagnjeta zbolijo in večinoma poginejo.
- Pri zapozneli obliki bolezni=nekaj tednov po rojstvu=so poškodbe po navadi v
hrbtenjači.
- Značilno je nekoordinirano gibanje zadnjih okončin, trda, opotekajoča se hoja in
zibanje zadnjega dela telesa. Nastane verjetno zaradi aplazije mielinske ovojnice
in degeneracije motornih nevronov v možganih in hrbtenjači.
- Poškodbe so ireverzibilne in lahko nastanejo že 6 tednov pred porodom ali v
poznejših obdobjih.
- Ataksijo lahko preprečimo z dodatkom bakra brejim ovcam,
211
kako preprečimo ataksijo?
dodatek bakra brejim ovcam
212
kako alhko sprožimo ataksijo?
- krmljenje z amjhnimi količinami bakra
| - krmi dodamo večje količine molbidena in žvepla
213
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA Kardiovaskularne motnje
- posledice degeneracije miokarda
- fibrozno tkivo + degeneracija ostenja aorte = nenadna smrt;
- samo goveda (eksperimentalno perutnina, prašiči), Purani.
214
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Motnje v plodnosti
kasnejši pojav estrusa, abortusi, mrtva teleta
| (bistvo je >Mo in ne
215
KLINIČNA ZNAMENJA DEFICITA BAKRA - Spremembe na kosteh
pri prašičih = zmanjšana funkcija
| osteoblastov in encimov =
216
deficiti abkra pri mesojedih
- potrebe relativno nizke in če ni nesorazmerij med sledovnimi
minerali deficiti niso poznani
- poznan primer pomanjkanja Cu pri mačkah, ki jih hranijo s kravjim
mlekom: depigmentacija, izguba dlake, v resnih primerih tudi deformacije nog
- Siva obarvanost dlake – posledica skromne preskrbe mačjih
mladičev z bakrom
217
Dedna akumulacija bakra
• Pri Bedlington terjerju, west highland terierju, dobermanu,
koker španijelu se lahko Cu nabira v jetrih.
• Vzrok je okvara gena, ki kodira protein za transport bakra =
bolezen podobna človeški Wilson disease.
• Ko koncentracija v jetrih doseže 2000 mg/kg SS, se začne centrolobularni hepatitis.
• Simptomi podobni parkinsonovi bolezni, naslage Cu v očeh
(človeški Kayser-Fleischer obroč) in raven ceruloplazmina v krvi pade pod kritično mejo
.
• Živali morajo dobivati dieto z malo Cu vse življenje (ne dajemo jeter, ledvic, drobovine).
218
deficit bakra krava
1. malo bakra, veliak vsebnost molbidena v obroku
* deficit bakra
* depigmentaciaj dlake
2- malo bakra, veliko Fe v obroku
*ni kliničnih znakov deficita
219
Posledice pomanjkanja bakra pri pujsku
zmanjšana funkcija
osteoblastov in encimov, slaba izgradnja kolagena, slaba rast
in trdnost kosti ter sklepov
220
Posledice 4 tedenske deficitarne prehrane
| (
slaba rast, depigmentacija in neoperjenost
221
Vsebnost bakra v krmi in pomen vi diagnsotiki
nima v diagnostiki večjega pomena, če
ne določimo tudi količine antagonistov ter razmerja med njimi in
bakrom.
222
preventiva pred deficitom bakra
Pašniki - 5 do 7 kg CuSO4/ha zadošča za 3 - 4 leta; lizalni kamni
· Bakrovi preparati na deficitarnih področjih - depo = 1 mesec
· Dnevno tretiranje le ob driskah in > 5 ppm Mo v obroku
· Želatinozne kapsule CuO2 = počasno izkoriščanje Cu v vampu
· Dodajanje Cu v krmne (20 ppm) in mineralne mešanice (400 ppm)
223
ZASTRUPITVE Z BAKROM
· Akutne zastrupitve = škropiva = bruhanje + driska, nblato sluzavo - zeleno obarvano
· Kronične zastrupitve = ekcematozne + papulozne spremembe na koži, motnje v rasti dlake = bolj pogoste
· Nevarne prevelike količine v krmnih in mineralnih mešanicah
· Ovce bolj občutljive - gnojenje travnikov z gnojevko prašičev
(Cu kot stimulator) = zastrupitev = > 40 ppm Cu v krmi
· Prašiči odporni - zastrupitev > 400 ppm; uporaba 200 ppm
Cu za stimulacijo rasti = v obroku vsaj 150 ppm Zn in Fe
224
baker in cink kot stimulatorja rasti
- Baker in cink sta se dolgo časa uporablja kot situmualtorja rasti
*dobro vplivala na črevesno floro in prirast
*prepovedano: predoziranja z bakrom in cinkom --> to se izloča z iztrebki -->
onasneževanje okolja če s tem gnojimo
- npr. prašičem se je dajal Cu za stimualcijo rasti , v obroku mora biti vsaj 150 ppm Zn in Fe
225
kaj ej ppm?
- Ppm= miligram na kg krme
226
cink
· Poleg Fe v telesu največ med sledovnimi prvinami = 0,003%
· Vsa tkiva, veliko v: celična jedra, jetra, koža, spolni organi
· Sestavni del mnogih encimov - dehidrogenaza, alkalna fosfataza
= vloga v sintezi nukleinskih kislin in presnovi proteinov
· Pomemben pri presnovi hormonov hipofize in spolnih hormonov
227
poamnjkanje cinka
-Pomanjkanje vpliva na vse, ker ga najdmeo v celičnih jedrih
¸- prizadetost najaktivnejših - hitro množečih celic, -->
prvenstveno motnje v rasti in reprodukciji živali
228
presežki cinka?
ob normalni prehrani zelo redki
229
pomanjkanje cinka kužki
- Razpokane blazinice, dermatitisti
| * cinkova pasta dobro deluje
230
poamnjaknje cinka ljudje
- kožne spremembe (rdeče lise)
| - spremembe na nohtih - > pojavijo se vzdolžne črte
231
potrebe po cinkui
- Potrebe pri večini živalskih vrst identične
- 40-50 ppm : 40-50 mg/kg SS obroka
- Mesojedi - ob normalni količini Ca = 60mg/ kg SS obroka
232
kej so deficiti cinka najpogostejši?
- pri prašičih in perutnini
| - ugotovljeni tudi pri teletih in odraslih prežvekovalcih
233
povprečen vrednsoti Zn v krmi?
- Vsebnost cinka v krmilih odvisno od tega na kakšnih tleh raste
- glede na vrsto krme se bistveno ne
razlikujejo,
- najmanjše so v koruzni silaži
- Cinka je največ v zunanjem sloju žit oziroma v stranskih produktih mlevske industrije.
- Precej cinka vsebujejo oljne tropine, še več pa ga je v beljakovinskih koncentratih živalskega izvora.
- ostrige vsebuejjo vleiko cinka
234
niahnje cinak v voluminozni krmi?
veliko
235
absorpcija cinka
- Absorpcija cinka iz žit in njihovih stranskih produktov pri prašičih
in perutnini=okoli 60%,
- absorpciaj cinka iz rastlinskih beljakovinskih koncentratov pa 70-80%.
- • Vzrok majhne absorptivnosti je prisotnost fitatov, ki tvorijo s cinkom komplekse, ki se ne morejo absorbirati
- • Na obseg absorpcije močno vpliva tudi raven Ca=pri večjih
količinah Ca v obroku
236
absorbciaj cinak pri prežvekovalcih
Pri prežvekovalcih opisanih težav pri absorpciji Zn niso ugotovili=v vampu pride do razgraditve fitatov=nemotena absorbcija Zn.
237
Baker: cink: mangan -
- pomembno je pravo razmerje
- obrok za konje: 1:3:3 ali 1:5:5
- težava če imamo v takem obroku preveč železa --> Razpokana kopita, tanka kopita, koža
- če je v pašniku preveč železa ; moraš omejit ta del pašnika oz. omejit čas paše
238
Klinična znamenja pomanjkanja cinka
- razmeroma hiter padec
serumskega cinka pri vseh vrstah gospodarskih živali
- Če se deficitarno stanje nadaljuje, se zmanjša vsebnost cinka
skoraj v vseh organih, najbolj pa v kosteh, dlaki, volni in perju.
pomanjkanje cinak se pri vseh živ. vrstah kaže v:
- v slabem apetitu,
* izredno močen vpliv na zamnjšanej apetita --> kaže na ključno vlogo cinka pri razmnoževanju celic.
- manjšem prirastku ali prenehanju rasti,
- slabšem izkoriščanju krme,
- poškodbi kože,
- spremembah na dlaki (Izguba dlake in lezije kože) , volni, roževini in perju,
- slabša kvaliteta semenčic. (pazi pri plemenjakih, da iamjo dovolj cinka)
- fisure in hrastavost nog pri obolelih kokoših
239
Običajna krma za prašiče in perutnino / Zn
- je revna s cinkom, zato
| ga je potrebno redno dodajati.
240
kej anstanejo anjpogosteje deficiti ZN?
Najpogosteje nastanejo deficiti na obrokih, ki so bogati s Ca in Cu,
*zlasti če je Cu uporabljen kot pospeševalec rasti.
241
Malabsorbcija Zn
• Avtosomalna, recesivna genetska napaka bulmastifov se kaže kot letalna akrodematoza.
- Praktično ni resorbcije Zn.
- Pri starosti 10 tednov nehajo rast in se razvije resna parakeratoza (sprememba na koži)primarno
na nosu in na koncu nog,
- Pioderma, ker je imunski sistem oslabljen,
- pogin pri 7 mesecih.
• Delna nezmožnost resorbcije
- haskiji in aljaški malamuti,
samojedi, manj pri danski dogi in dobermanu.
- nepravilno poroženevanje (spremembe okoli smrčka, ustnih kotičkov, oči)
242
kobalt
· Pomembnejši pri prežvekovalcih = vloga v energetskem metabolizmu
· Količina majhna - v telesu goveda = 0,6 g Co
· Vpliva na rast vampovih mikroorganizmov in sintezo vit B12
· Neprežvekovalci manjše potrebe - motnje vezane na vit B12
= nezmožnost sinteze v zadostnih količinah
· Pomanjkanje živali pokrivajo s koprofagijo
243
pomanjaknje kobalta
• Do pomanjkanja kobalta prihaja po navadi pri prežvekovalcih na paši na deficitarnih področjih v številnih državah= najbolj
dovzetne so ovce
• Hude motnje na močno deficitarnih področjih
• Še obsežnejša pa so področja, kjer prihaja do milejšega pomanjkanja, ki ga je težko opaziti in prizadene le
najobčutljivejše živali=predvsem jagnjeta moškega spola
244
Pomanjkanje kobalta in vit B12 pri živalih - znaki
- groba dlaka in
- dermatitis,
- zaostajanje v rasti
245
mangan
- nujno potreben za rast in plodnost
laboratorijskih živali.
- dodatek Mn prepreči nastanek peroze (deformirane okončine) in s prehrano povzročene hondrodistrofije pri perutnini.
- Številna tkiva vsebujejo Mn v zelo majhnih koncentracijah in je
nujno potreben za normalen razvoj kosti in za nemoten potek
reprodukcije moških in ženskih živali.
- hujše pomanjkanje Mn zmanjša imunsko odzivnost organizmov in prizadene CŽS.
- premalo mangana -> Migrene - dobro pazit na vsebnost mangana v obroku (mango, papaja, tropsko sadje, vsebuje veliko mangana)
· Aktivira številne zelo različne encime. Pomembni v:
- sintezi mukopolisaharidov hrustanca in
- metabolizmu OH
· Se slabo resorbira (žita, fitati, SV; anorg. oblika boljše) in izloča
s fecesom; > Ca in Fe =
246
pomanjaknej Mn
• Očitnih motenj zaradi pomanjkanja Mn še niso opazili pri prežvekovalcih na paši.
• Večja je verjetnost pomanjkanja pri prežvekovalcih, ki so
krmljeni s koruzno silažo in koncentrati na osnovi koruze.
• K pomanjkanju prispeva tudi velika vsebnost fosforja, železa in verjetno tudi kalcija.
247
največje potrebe po manganu pri kateri živlai?
perutnina
- problemi deficita vezani predvsem na te živali
248
pomanjkanja Mn pri piščancih
- peroza
| * tibiotarzus piščanca na deficitarni prehrani kratek, odebeljen in zvit
249
kej anjdemo več Mn?
- • Ker je Mn koncentriran v zunanjih slojih žitnih zrn, ga najdemo
več v otrobih in krmilni moki
250
revnejši z ,Mn so?
- Rastlinski beljakovinski koncentrati (sojine in ogrščične tropine)
- in koncentrati živalskega izvora
251
DEFICIT MANGANA
zmanjšana rast, nalaganje maščobe, nepravilnosti na kosteh, ataksije
pri novorojencih (spremembe v okostenitvi slušnih koščic), motnje v
reprodukciji
· Zmanjšana rast = manjša konzumacija + slab izkoristek krme
· Nepravilnosti na kosteh = prašiči, teleta, ovce = šepanje, ataksija, odebeljeni sklepi, zvite noge = eksperimentalno
· Perutnina = peroza = deformacija tibije, kratke noge, poleganje; hondrodistrofija embrijev = kratke noge in peruti, kljun >
mortalnost
· Vzrok = zmanjšana sinteza mukopolisaharidov = tvorba hrustancev
252
ugotavljenje preskrbljenosti z Mn?
- prežvekovalci: preiskava na vsebnost Mn v krmi
- monogastričen živali:
potrebno upoštevati tudi snovi v krmi, ki lahko poslabšajo absorpcijo Mn
253
jod
· Celotna količina joda v organizmu goveda znaša 0,2 do 0,4 g
· 50 % v mišicah - 20 - 40 % v ščitnici
· Količinsko v ščitnici - 0,02 - 0,03 % J
-->Koncentracija = 2000 x > kot v ostalih organih
· Fiziološka funkcija = tvorba tireoidnih hormonov = uravnavanje oksidativnih
procesov v celicah
- Njegovo pomanjkanje. Malo verjetno da ga bomo srečali
- Z jodirnajem soli smo preprečili vso pomanjkanje joda v preteklosti
* golšavost pri ljudeh
- Predoziranje: toksični učinki joda
- Antitiroidne substance. Preprečujejo da bi se jod v krvi izkoristil
254
HIPOTIREOIDIZEM
·
255
priamarno pomanjaknje joda
· Na določenih področjih =
256
sekundarno poamnjkanje joda
· Vsebnost tireostatičnih snovi v prehrani = glukozinolati – križnice;
cianogeni glukozidi – sudanska trava, tapioka; nitrati in nitriti ter K
= zaviranje presnove J v ščitnici
· Konstitucijski defekti ščitnice = nesposobnost akumulacije in
vgradnje v tiroksin
257
preobilan preskrba z jodom
· 90 % J dobijo živali s krmo = značilno nihanje količine v krmi
· Nevarna zlasti pri molznicah = izločanje z mlekom – rezidua
· Kolostrum ga vsebuje 2 do 3 x več kot mleko
· Prevelika količina v obroku nesnic = motnje v nesnosti
258
selen
· JE ANTIOKSIDANT
· Se + vit E = zaščita bioloških membran pred oksidativnimi procesi
·Kelatna oblika (selen in cink vežejo na steno kvasov in tako je veliko bolj izkoristljiv)
· Se = komponenta glutation peroksidaze = uničenje peroksidov preden prično delovati na membrane
· Do neke mere sta Se in vit. E med seboj zamenljiva -
*vit E ne more preprečiti eksudativne diateze - 0,05 ppm Se to preprečuje
· Se sestavlja mnoge encime, sodeluje pri sintezi prostaglandinov
in v metabolizmu esencialnih maščobnih kislin
· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov
· Se in vitmain E spodbujata imunski odgovor pri različnih živalskih vrstah
259
Deficit Se ali vit E
peroksidacija maščob = uničenje integritete
| celice = motnje metabolizma = odpoved delovanja tkiv
260
vitmain E
v maščobi topen antioksidant v celičnih membranah
261
· Skupaj z vit E deluje zaščitno proti vrsti težkih metalov - kako?
- Se močno zmanjšuje toksičnost Cd in Hg - vit E manj
- vit E je močno aktiven proti Ag in As - Se le v visokih dozah
- vit E deluje proti Pb - Se ne vpliva
262
sE V KRMI
- Vsebnost Se v krmi niha
- Največ ga je v ribji moki
- Izgublja se z mlekom
* S povečanim vnosom se da povečati tudi izločanje z mlekom – poskrbimo za novorojence
263
DEFICIT SELENA- vsi
Pri vseh vrstah
= mišična distrofija = Zenkerjeva degeneracija skeletnih in
srčnih mišic = bele strije v mišičnih snopih
264
deficit selena prašič
PRAŠIČ:
· Krmljenje nenasičenih in žarkih maščob
· Reja v zaprtih prostorih brez izpusta na pašo = pri hitro rastočih živalih
= prehranska mikroangiopatija = bolezen murvinega srca
265
deficit selena perutnina
- Predvsem piščanci = distrofija pankreasa, eksudativna diateza, prehranska mišična distrofija
· Distrofija pankreasa = def Se = atrofija + deficitu Se ne prevenira
· Prehranska mišična distrofija = def Se + vit E + S aminokislin
= prizadetost M. pectorales = bele strije vidne skozi kožo
266
deficit selena prežvekovalci
· Pri novorojenih prežvekovalcih = White muscle disease –WMD
- lahko kongenitalna oblika mišične distrofije = mrtvorojenost
-
267
deficit selena konji
· Novorojena žrebeta = WMD - prizadetost vratnih mišic
· Boleče gibanje toraksa - spominja na brohopneumonijo
· Lahko prizadeta muskulatura jezika = onemogočeno sesanje
· Starejše živali - 6 do 12 tednov = nemirna stoja, zanašanje zadka
· Pri odraslih živalih = kronična oblika = anoreksija, mišična slabost,
tahikardija, driskavost
· Patoanatomsko = nekroza masetrov, tricepsov in kvadricepsa,
hipertrofija srčne mišice s sivorumenimi nekrozami in krvavitvami
268
VZROKI ZA VEČJE POTREBE PO SELENU
· Osnovna krma in koncentrati z malo Se in vit E
· ko je večja potreba po antioksidantih
· Presuha področja oziroma pašniki =
269
TOKSIČNOST SELENA
· Se v preveliki količini povzroča zastrupitev = alkalna bolezen ali blind staggers - slepo opotekanje = krma z 5 - 40 ppm Se
· Akutna zastrupitev največkrat povezana z zauživanjem rastlin, ki akumulirajo
Se - Astragalus racemosus = 100 - 9000 ppm Se,
- kratko gibanje - nato stoja z
nizko glavo in spuščenimi ušesi - smrt
· Subakutna zastrupitev - daljše zauživanje večjih doz Se = slepota, bolečine v
želodcu, slinjenje, škripanje z zobmi, paraliza, težave z dihanjem, smrt
· Kronična zastrupitev - pojavlja se šepavost in boleči, deformirani parklji, kar
preprečuje prehranjevanje in napajanje
270
Ultramikroelementi
- Te snovi so prisotne v krmi v zelo majhnih koncentracijah, potrebe
živali pa navajamo ponavadi v μg/kg SS obroka.
- Nimamo normativov koliko bi dali tega na obrok
- V praksi zaenkrat pomena in učinkov teh elementov še ne
izkoriščamo.
- Dokazano je, da je v zrnih žit zelo malo niklja in silicija.
- Verjetno je, da v krmi, ki jo dobivajo živali, pogosto primanjkuje bora, kroma in litija.
```
- Do sedaj dokazane posledice pomanjkanja teh snovi:
aluminij
arzen
bor
brom
kadmij
kositer
krom
litij
nikelj
silicij
svinec
vanadij
```
271
opiši posledice pomanjkanja ultrammikroelementov
Aluminij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast
Arzen - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabša, kakovost jajčne lupine
Bor - povezava s funkcijami vitamina D, prizadeta kalcifikacija kosti pri piščancih
Brom - slabša konzumacija, manjša mlečnost, plodnostne
motnje, slabša odpornost mlečne žleze (več
somatskih celic v mleku)
Kadmij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast
Kositer - prizadeta rast
Krom - povezava z inzulinom in presnovo glukoze in glukoneogenezo, manjša mlečnost pri prvesnicah
Litij - farmakološko sredstvo, vključen je v presnovo kalcija, pomemben za strukturo in funkcije celičnih membran in za aktivnost granulocitov, sodeluje pri sintezi
protiteles
Nikelj - slabša rast in razvoj pri piščancih, sodeluje v Krebsovem ciklusu
Silicij - presnova v kostnem tkivu
Svinec - slabša rast in razvoj pri pujskih in piščancih
Vanadij - sodeluje v presnovi joda pri delovanju ščitnice, plodnostne motnje, slabši prirast
272
voda
- hranljiva snov
- celo najpomembnejša snov za vse oblike življenja.
* Življenje brez vode ni možno.
- Sesalci lahko bistveno dlje preživijo brez hrane kot pa brez vode.
*Če izgubi organizem vso rezervno maščobo in polovico beljakovin,
še preživi.
*Če pa izgubi 10 % vode, pomeni to za organizem smrt.
- čim več SS pojedo živali z obrokom,
tem več vode potrebujejo.
273
kako dobijo živlai vodo?
- s pitjem,
- s krmo in
- v oksidacijskih procesih presnove (metabolna voda).
274
kako s eizloča voda iz organizma?
z blatom, sečem, slino, kot vodna para iz
| pljuč ob dihanju, skozi kožo z evaporacijo in potenjem ter z mlekom in jajci.
275
Okvirne dnevne potrebe po vodi so:
- krave 50 – 100 litrov
- goveji pitanci 20 – 60 litrov
- svinje 12 – 25 litrov
- prašiči pitanci 6 – 10 litrov
- kokoši nesnice 240 – 270 mililitrov
276
Potrebe po vodi so odvisne od
- od vrste in kategorije živali,
- od vrste in intenzivnosti proizvodnje
- in od lastnosti obroka, ki ga živali
zauživajo.
- od prireje živali
277
dejavniki, ki so povezani z regulacijo telesne
| temperature in s tem s potrebami po vodi. so ?
Temperatura in vlažnost zraka, gibanje zraka (veter, prepih),
izpostavljenost sončnim žarkom in lastnosti tal v okolju, kjer živali
redimo
278
Na 1 kg zaužite SS obroka potrebuje.
iz kje izhajajo te razliek?
- kokoš 2 litra,
- prašič 2 – 3 litre in
- govedo 4 – 5 litrov vode.
iz razlik v prebavi in presnovi med živalskimi
vrstami.
279
kakao je s perutnino in izločanejm ,
Ptice (operjenost) izločajo skozi kožo malo vode.
280
kako ej s sečom perutnin
- Seč vsebuje pri perutnini malo vode.
- V seču perutnine se izloča dušik v obliki sečne kisline in ne v obliki sečnine.
- Sečna kislina je manj toksična kot sečnina, zato ni potrebno, da je
raztopljena v veliki količini vode.
- Poleg tega se iz kloake absorbira velika količina vode, ki jo
perutnina izloča s sečem.
281
prireja žoivlai in potreb apo vodi
- Pri kravah npr. računamo, da potrebujejo za 1 kg mleka 4 – 5 litrov vode.
- Podobna zakonitost velja tudi pri drugih živalih v laktaciji, v manjši meri pa tudi pri prirastu.
- Za mleko se potrebuje več vode kot za prirast.
282
kaj izrazito vpliva an potrebe pri vodi 'pri kokoših?
- NESNOST
| * popije večje količine vode, ko je nesnost 100%
283
ali delovne živali potrebujejo več vode?
- ja
- pri njih se ob mišičnih aktivnostih sprošča veliko toplote, potrebujejo več vode, ker veliko vode porabljajo za ohlajanje organizma (pospešeno dihanje, potenje).
284
kako ej z vsebnsotjo vode v krmih?
Različna krmila vsebujejo različne količine vode:
- koreni in gomolji > 90 %
- zelena krma 75 – 85 %
- silaža 50 – 80 %
- seno 12 – 15 %
- žita 10 – 13 %
285
kdaj je več vode v zelenih rastlianh?
Zjutraj je v zelenih rastlinah več vode kot zvečer. Jutranja rosa na
listih in pašni ruši in deževnica so pomemben vir vode za živali, ki se
pasejo.
286
posebnost ovc in koz (ne tistih v laktaciji) glede pitja vode iz anpajalnikovv naših razemrah?
Ovce in koze (ne živali v laktaciji), ki se pasejo, dobivajo v naših
razmerah s pašo tako velike količ
287
v akterih procesih anstaja veliko vode?
V oksidacijskih procesih presnove nastaja veliko vode.
288
mišično tkivo, iz akterega se izkoriščajorezervne belajkovine, koliko % vode vsebuje?
75%
289
kaj se dogaja ob izkoriščanju energije iz rezervnih beljakovin (oksidaciaj ak)
v mišičnem tkivu vezana voda sprošča in vstopi v
| pokrivanje potreb živali po vodi.
290
kako ej z živalmi v hibernaciji?
Živali v hibernaciji (zimsko spanje) potrebe po vodi pokrivajo le z
metabolno vodo.
291
kdaj so potrbe po vodi večje?
Pri visokih temperaturah v okolju in pri suhem zraku
--> izloči več vode z izdihanim zrakom,
evaporacijo skozi kožo in potenjem.
- velike razlike med živalskimi vrstami
*Živali s toplih klimatskih območij ali puščav imajo razvite posebne
mehanizme za regulacijo telesne temperature oziroma prometa z
vodo in s tem za zmanjševanje potreb po pitju vode
292
voda - maščobe, SV
- Preobilica maščob in elementov v obroku ima laksativen (odvajalen)
učinek, zaradi večjega deleža vode v blatu, se je več izloči iz
organizma.
- Surova vlaknina (količina in njene lastnosti) vpliva na čas prehoda
krme skozi prebavila in na reabsorbcijo vode iz debelega črevesja in
tako vpliva na vsebnost vode v blato.
293
driske in potrebe 'po vodi
- Vsaka driska povečuje potrebe živali po vodi. Pri tem se z blatom
izločajo še večje količine rudninskih snovi (endogeni elektroliti), ki
jih moramo s krmljenjem nadomestiti.
294
aloi je preovbilno potenej problme?
- aj ekr se izloča voda in elektroliti
295
melko in voda
Mleko vsebuje velike količine vode (od 67, 87 % - odvisno od živ. vrst)
mleko kunke
296
voda ad libitum? kako to omogočimo?
JA!
- Zato obstajajo primerni napajalniki ali napajalna korita, ki morajo biti
pravilno nameščeni - pravilniki, koliko mora biti napajalnikov za
določeno število posameznih vrst živali.
- Napajalniki so regulirani, da teče ravno prav vode
*redno je treba previrjat pretok v napajalnikih
- Higienske zahteve so pri vodi za napajanje enake kot pri vodi za
pitje.
- Hišne živali morajo imeti v posodi za napajanje vedno svežo vodo
(predvsem poleti se voda hitro kvari), ki pa ne sme biti premrzla –
tako vodo živali nerade pijejo.
297
če je žival žejan je več ali amnj?
- Če so živali žejne tudi manj jedo in tako ne pokrijejo vseh potreb po
hranilnih snoveh.
