Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija prehrane- 1 .delni izpit -2.del > Flashcards

fiziologija prehrane- 1 .delni izpit -2.del Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj so vitmini?

kolikšne so dnevne potrebe’?

A
  • esencialne hranilne (organske) snovi
  • neobhodno potrebne v prehrnai živali
  • brez njih ni procesov v organizmu
  • žival jih more pridobiti s krmo, v svoji presnovi jih praviloma ni sposobna sintetizirati
  • so učinkovine
  • dnevne potrebe: nekaj mili ali mikrogramov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kako delujejo vitmaini?

A
  • Delujejo kot sestavni deli encimov,
  • kot koencimi ali katalizatorji v
    encimskih reakcijah v presnovi (razgradnji in sintezi) beljakovin in
    aminokislin, OH, maščob in nukleinskih kislin
  • ter pri izkoriščanju
    in porabi energije v organizmu.
  • Sodelujejo v procesih nastajanja, spreminjanja in prenosa živčnih
    dražljajev,
    -omogočajo mišične kontrakcije
  • pomembni za funkcije strukturnih tkiv
  • pomembni za delovanje hormonov
  • zagotavljajo
    funkcionalno sposobnost epitelnih tkiv
  • zagotavljajo učinkovitost
    obrambnega sistema organizma proti infekcijam.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

dleitev vitminov:

A
  • vitmaini topni v maščobah

- vitmaini topni v vodi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kateri vitmaini topni v maščobah?

A 
A
D2
D3
E
K
beta karoten
*je tudi kot provitmain vitmaina A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kateri so v vodi topni vitmaini?

A 
C ASKORBINSKA KISLINA
B SKUPINA:
B1
B2
B3
B5
B6
Biotin, vitamin H
folna kislina, folacin
B12
holin
inozitol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

HIPOVITMAINOZA. kako so izražene motnje?

zakaj so večinoma nespecifični znaki?

A
  • premalo vitmainov
  • motnje so različno izražene, večinoma nespecifično:
  • slabša odpornost
  • slabša rast
  • težave pri reprodukciji
  • ker so vpleteni znaki na večih področjih, težko prepoznaš da gre za hipovitaminoza
  • težava optimalne oskrbe! suboptimalna oskrba
  • avitaminoza
  • nasprotje: hipervitmainoza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je avitmainoza?

A
  • dolgotrajno pomanjkanje enega vitmaina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

koliko vitmainov moramo živali omogočiti?

A

iammo neke normative, vendar te zelo nizki -

- normativa postavlejna le za to da ne pride do skorbuta oz. kliničnih znakov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kdo sintetizira vitmaine?

A
  • skorja izključno rasltine in mikroorganizmu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

iz česa so sposobni žialski organizmi tvoriti vitmaine?

A
  • iz provitaminov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

iz kje živlai pridobivajo vitmaine?

A
  • praviloma s krmo
  • v različnih vrstah krme so prisotni vitamini v različnih koncentracijah
  • večino vitaminov iz B kompleksa in vitmain K pa lahko sinttizirajo tudi mikroorganizmi v prebavilih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

katerega vitmaina ni v krmiih rasltinskega izvora? kje se nahaja ta vitamin?

A

vitmaina B12

  • je v živalskih krmilih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj so provitmini ali perkurzorji vitminov?

A

so spojine, ki se morjao v organizmu živali z po absorpciji iz prebavil v presnovi kemično spremeniti v aktivno obliko vitmaina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj pospešuje proces razpada enkaterih proviitaminov in vitmainov, ki so zelo občutljivi na pogoje v okolju?

kaj omejuje ta pospešen razpad?

A
  • razpadejo pod vplivom kiska (oksidirajo)
  • so občutljivi na svetlobo
  • ta proces pospešujejo:
  • povišana temperatura okolja
  • vlažnost
  • določene kovine
  • -> pomembno je sklaidščenje
  • omejuje rok uporabnosti pri skladiščenju
    mineralno vitaminskih dodatkov in krmnih mešanic.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

ali tudi v voluminozni krmi (mrva) (pro)vitamini med skladiščenjem propadejo?

A

da

po določenem ćčasu jih praktično skoraj ni več (po koncu zime)
*takrat je v krmo potrebno dodajati vitmaine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

OD česa so odvisne potrebe po vitmainih?

A
  • vrstee živali
  • telesne mase živali
  • intenzivnosti proizvodnje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

pri katterih živalih oz. v katerem obdobju so potrebe po vitmainih najvišje?
zakaj?

A
  • mlade živali
  • intenzivna rast
  • med brejostjo
  • med laktacijo
  • med nesnostjo pri perutnini
  • takrat je intenzivnost presnovnih procesov v orgnizmih največja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

katerim vitaminom je potrebno navesti več pozornosti pri prežvekovalcih z razvitimi predželodci=
katere vitamine lahko sintetizira v zadostni količini sam in kdo to sintetizira?

A
  • potrebuje vitamne A, D, E

- mikroflora v predželodcih lahko večino vitaminov B kompleksa in vitamina K sintetizira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je potrebno dodajati teletom, ki še nimajo razvitih predželodcev in imajo drugačne potrebe kot odrasli?

A
  • nekatere vitamine B kompleksa:
  • niacin
  • folnokislino
  • kobalamin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

s katerimi vitmaini je pomembna preskrba pri prašičih?

kateri so najbolj kritični?

A
  • A
  • D
  • E
  • B2
  • B12
  • pantotenska kislina
  • niacin
  • A, D, E so najbolj kritični
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

s katerimi vitmaini je pomembna preskrba pri perutnini?

A
  • z vsemi vitamini topnimi v maščobah
  • A
  • D
  • E
  • K
  • in z:
  • B2
  • B6
  • B12
  • niacin
  • pantotenska kislina
  • holin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je minimalna preskrba z vitmaini?

A

pri določenih rejskih in
prehranskih razmerah zagotavlja, da ne pride do hipovitaminoze
- ni kliničnih znakov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je optimalna preskrba z vitmaini?

A
  • zagotavlja poleg minimalnih potreb za zdravje in proizvodnjo tudi ustrezno zalogo vitaminov v organizmu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj upošteva varnsotin dodatek vitmainov?

kam ga dodajamo?

A
  • dodajamo ga v krmo

- upošteva možno izgubo vitaminov, predvsem pri neustreznih pogojih skladiščenja in med procsom pridelave hrane

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

druga imena za vitmain A

A
  • rastni vitami
  • epiteliotropni vitmain
  • antikseroftalmični vitamin
  • retinol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj povzroči pomanjkanje vitamina A

A
  • poroženevanje kože in sluznic
  • padec splošne odpornosti
  • opisan kot „protivnetni“ vitamin
  • slabša oploditvena sposobnost in pogoji v maternici ob
    nidaciji (implantaciji)
  • motnje v embrionalnem in fetalnem razvoju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaj povzročijo pribitki vitmainina A?

A

teratogene spremembe v embrionalnem in fetalnem razvoju –> spački

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

v naravi nastopa vitamin A v aktivni obliki v katerih organizmih?

A
  • v živalskem organizmu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

v katerem organu s evitamin A skaldišiči?

A

v jetrih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

katera krma vsebuje anjveč vitmaina A?

A
  • Jetrna moka (ribja moka, ribje olje iz jeter rib)
  • Jajčni rumenjak
  • Polnomastno mleko (smetana)
  • Sintetična oblike
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

za kaj je potreben vitamin A?

A
  • Nujno potreben pri rasti
  • Nujno potreben za vzdrževanje sluznici (če ga ni dovolj, pride do poroženevanja sluznic)
  • Pri prežvekovalcih je povezan z plodnostjo
  • Skrbi za vlažnost očesa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

v kakšni obliki se vitmain A zadržuej v rastlinskih organizmih?

A
  • kot predstopnja v obliki:
  • provitamina
  • karotenoidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kako dobijo vitmain A prežvekovalci oz. rastlinojedi?

A
  • z rasltinskimi krmili, ki vsebujejo provitmaine, karotenoide
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kaj so karotenoidi?

kakšne barve so karotenoidi. kje se nahajajo?

A
  • so predstopnja vitamini A. vendar ne vsi
  • so rumene, odranžne ali rdeče barve
  • rastline, raki, žuželke, ptiči, ribe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kateri karotenoidi so provitmaini vitmaina A?

A
  • njihov amolekula ima vsaj eno nespremenjeno beta ionsko strukturo in je lastna molekuli vitamina A
  • število provitaminov omejeno le na nekaj struktur
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

katere karotene poznaš?

kajteri je najpomembnejši in zakaj??

A
  • alfa, beta, gama karoteni
  • beta karoten najbolj pomemben
  • je najbolj učinkovit pri sintezi vitamina A v črevesni steni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kakšna je vsebnost karotenov v zrnih žit, oljnih tropinah, rumeni koruzi?

A

-zanemarljivo, v koruzi karoteni niso aktivni provitamini vitamina A

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kje je veliko karotenov?

A

v zelenih rasltinah, običajno so prekriti s klorofiloom, zato se oranžen pigment ne izraža

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

ali je vitmain A občutljiv?

zakaj?

A
  • je občutljiv

- na zraku in svetlobi hitro oksidira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kdaj karoteni v krmi propadajo in zaradi česa?

A
  • S konzerviranjem (sušenje, siliranje) in pri skladiščenju karoteni v
    krmilih počasi propadajo (oksidirajo).
  • Že takoj ob košnji se izgubi 70%
    karotenov, pri slabem vremenu do 90%.
  • po nekaj mesecih skaldiščenja jih v senu praktično ni več
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kako se organizem zavoruje, d aima dovolj zaloge z vitmainom A čez vso leto?

A
  • zaloge v jetrih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kdaj se dodaja vitmain A in za katere živalske vrste?

A
  • prašičom (če ni ribje moke)
  • perutnin (če ni ribje moke)
  • pozimi pri krmljenju goveda z voluminozno krmo
  • psom in mačkam načeloma ne,
  • pujsom v izpustu tudi ne –> dobijo zeleno krmo
  • mačke morajo dobiti aktivno obliko vitamina A (ne mora sintetizirat vitmaina A iz karotenoidov) –> dajemo jim veliko rib, jetr
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

ali mačke lahko dobivajo provitmain A=

A

NE

- mačke morajo dobiti aktivno obliko vitmaina A

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Potrebe po karotinih in vitaminu A

A
  • Potrebe po vitaminu A navajamo v IE (internacionalnih enotah),
  • kjer 1IE vitamina A odgovarja aktivnosti 0,3 mikrograma vitamina A v obliki alkohola, ozirom 0,33 μg vitamina A v obliki acetata.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kako prežvekovalci zadostijo svoje potrebe po karotinih?

A
  • s travnim obrokom in pri krmljenju z večjimi količinami travne silaže in dobrega sena
  • Parenteralno, predvsem v hlevski reji, dajemo 500.000 do 1.000.000 IE vit. A/100 kg žive teže, ponavadi skupaj z vitaminom D3 in E v razmerju 1.000:100:1.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kako bi ugotovili preskrbljenost živali z vitaminom A?

A
  • pregled krvi, krvna plazma ali serum
  • mleko
  • jetra
  • krma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kako se lahko karoteni in vitamin A reabsorbirajo?

A

le ob prisotnosti maščob, ker so v maščobah topne snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kaj se zgodi z beta-karoteni in vitaminom A v predželodcih prežvekovalcev v neugodnih pogojih (nizek pH) ?

kaj se pojavi?

A

razgrajujeta se

znaki pomanjkanja, kljub zadostni količini v obroku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

kje dobivajo vitamin A prašiči v intenzivnih rejah?

minimalne potrebe?

A
  • v krmnih mešanicah.
  • Praviloma vsebujejo krmne mešanice za prašiče večje količine
    vitamina A
  • so od 1.300 IE pri pitancih do 4.000 IE pri plemenskih prašiči v kg krme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

potrebe po vitmainu A pri piščancih in pitancih.

koliko dejasno vsebujej krmen mešanice za perutnino?

A
  • Pri piščancih za vzrejo in pitanje znašajo potrebe po vitaminu A 1.500 IE/kg krme,
  • za nesnice od 2.500 – 3.750 IE/kg
    krme in
  • za purane 5.000IE/ kg krme

okvirno od 8.000
do 15.000 IE vitamina A.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

slaba oskrba

matere z vitaminom A

A

Nepravilnosti v intrauterinem razvoju mladičev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

deficit vit. A pri perutnini

A

Hiperkeratoza sluznice ustne votline in požiralnika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

pomanjkljive oskrbe teleta z vitaminom A - psoledica je:

A

slepota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

NORMATIVI ZA OCENO PRESKRBLJENOSTI MOLZNIC Z VITMAIN A

A
  • Pogledaš krvni obrok - ali vsebuje dovolj karotenoidov 180-300 mirkog karotinov
  • Pogledaš krvni serum - koliko je karotinov, koliko je vitamina A več kot 300 mikrog/100ml Karotina, več kot 20mikrog/100 ml vitamin A
  • Pogledaš jetra
  • Mlezivo
  • mleko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kje poteka konverziaj karotinov v vitamin A?

A
  • V SLUZNICI TANKEGA ČREVESJA

- za to so potrebne žolčne soli

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kakšna je biološka vrednost beta karotina in vitamina A=

A

za polovico manjša je b.v. beta karotina kot vitamina A

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

merilo za ugotavljanje biološke vrednosti karotenoidov

A
  • poskus na živalih
  • primerjamo učinek vitamikna A z učinkom karotinov
  • razmerje med količino karotina in vitamin A, ki iamta enak biološki učinek, označimol kot faktor konverzije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

kateri karotin ima najboljšo biološko vrednost?

A

beta karotin

ostali se veliko slabše izkoriščajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj vpliva na izkoriščanje karotinov iz obroka?

A
  • sestava karotinske frakcije
  • količina užitih karotinov
  • večja oskrba s karotini = faktor konverzije v vitamin A se hitro zmanjša
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

količian karotinov v krmi je odvisna od?

A
  • vrste rastlin
  • starosti rastlin ob spravilu
  • način spravila
  • pogoji in trajanje skladiščenja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

revni na karotinih so:

A
  • pozno spravlejna koruzna silaža
  • žita
  • slabo seno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

več akrotinov vsebujejo

A
  • detelje
  • malda trava
  • dobro seno
  • kvalitetna travna silaža
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

kej anstanejo izgube karotinov?

A
  • med spravilom in skladiščlenjem zaradi vplvia:
  • kisika
  • svetlobe
  • encimskih procesov
  • prevelike temperature in vlage
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

zmanjšanej količine akrotinov pri pripravi sena je odvisna od?

A

vremenskih pogojem

  • 70-90% se zniža
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

drugo ime za vitmain D?

A

kalciferol,

kalciol

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

oblike vitmaina D. - naštej najpomembnejša 2

A
  • D2 (ergokalciferol), ki nastaja iz provitamina ergosterola rastlinskega izvora,
  • D3 (holekalciferol), ki je prisoten v krmilih živalskega izvora.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

kje se pretvorita D2 in D3?

v kaj se pretvorita?

A
  • V organizmu živali se v jetrih in tudi ledvicah pretvorita v dejansko aktiven vitamin D-hormon (1,25-dihidroholekalciferol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kako lahko anstaja v organizmu vitamin D3-hormon ?

A

v organizmu tudi iz HOLESTERINA, za ta proces je potrebna osvetlitev z UV žarki.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kje še anstaja D3?

A
  • Tudi iz provitamina ergosterola, ki je prisoten v večjih količinah v zelenih rastlinah, nastaja pod vplivom UV žarkov D3 vitamin.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

ali je D3 aktivna oblika?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

na kaj vplivata obe obliki vitmaina D?

A
  • na prebavo in presnovo
    kalcija in fosforja v organizmu.
  • vitmain D pospečuje absorbcijo Ca in P iz prebavil
  • v ledvicah stimulira absorbcijo Ca iz primarnega urina in pospešuje izločanje fosforja
  • aktivira sproščanje kalcija iz ksoti
    *pri tem sodeluej s parathormonom iz obščitnice
    *v tem procesu je antigonoist hormona kalcitonina, ki omogoča nalaganje kalcija v kosteh, izloča pa se iz ščitnice (kalcitonin)
  • sodceluje pri procesih rasti in diferenciacije celic v koži
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

VITAMIN D PREPREČUJE NASTANEK ČESA?

A
  • preprečuje nastanek in razvoj
    rahitisa pri rastočih živalih in pri otrocih
    –> poimenovanje: antirahitični vitamin
  • Pri odraslih živalih preprečuje motnje v strukturi in funkciji kosti
    (osteomalacija) .
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

kje sodeluje vitamin D pri kokoših?

A

Pri kokoših sodeluje pri tvorbi jajčne lupine in zagotavlja njeno čvrstost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Aktivnost vit. D v presnovi kosti in jajčne lupine je povezana z
aktivnostjo hormonov, ki so vezani na KATERI spol?

kaj je posledica?

A

ženskih spolnih hormonov (estrogenov)

Zato se rast pri ženskem spolu zaključi prej kot pri moškem
Osteoporoza pri starejših

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

kje je prisoten vitamin D v živalskem organizmu

A
  • V različnih tkivih v majhnih količinah
  • v večjih količinah le v jetrih rib (polenavke, morski list)
  • -> ribje olje iz teh rib je znan vir vitamina D
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Katero krmilo je vir vitmaina D?

A
  • Ribja moka
  • Tudi jajčni rumenjak je dober vir,
  • kravje mleko pa je običajno
    revno z vitaminom D.
    *Mlezivo (kolostrum) vsebuje 6 do 10-krat
    več vitamina D kot mleko.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kje je vitamin D prisoten kot aktivna snov?

A
  • v živalskem organizmu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

kje je vitamin D redek?

A
  • v rastlinah je zelo redek, razen v krmi, sušeni na soncu in v mrtvih listih rastočih rastlin.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kaj nastopa v rastlinskih krmilih v povezavi z vitmainom D?

KDAJ PRETVORBA POTEČE?

A
  • V rastlinskih krmilih nastopa provitamin vitamina D2 (ergosterin), ki
    se pod vplivom UV žarkov pretvarja v aktivno obliko vitamina.
  • teče že v sami rastlini v času rasti,
  • v času sušenja na soncu (po košnji)
  • tudi v koži živalskega organizma.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kje se pretvori D3 provitamin?

A

v živalskem organizmu pod vplivom UV

žarkov v koži pretvori v aktiven D3 vitamin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

Potrebe po vitaminu D so v veliki meri odvisne od?

A
  • oskrbljenosti z rudninskimi snovmi
  • in od osvetlitve prostora v katerem so živali.
    • –>Skozi običajno steklo UV svetloba ne prehaja.
  • –>Poleti so živali, ki se gibljejo na prostem, navadno zadostno preskrbljene z vitaminom D.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

kdaj dodajami vitamin D¸v obrok?

kam ga dodamo?

A
  • ponavadi pozimi
  • Dodajamo ga v industrijsko
    pripravljena krmila (mineralno vitaminski dodatki, popolne ali
    dopolnilne krmne mešanice).
  • Vitamin D in drugi vitamini so lahko pripravljeni tudi v raztopinah, ki
    omogočajo parenteralno aplikacijo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

kakšno vrednost ima D3 in D2 za različne živ. vrste?

A
  • Za govedo, ovce in prašiče imata D2 in D3 vitamin enako vrednost,
  • za perutnino pa ima vitamin D2 le 10 % potenciala vitamina D3.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

kako anvajamo potrebe po vitmainu D??

A 
v IE (internacionalnih enotah, kjer
1 IE vitamina D odgovarja aktivnosti 0,025 μg vitamina D3 v kristalni obliki.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

Optimalne dnevne potrebe po vitaminu D

A
  • ZA MOLZNICE VIŠJE KOT ZA GOVEDO V RASTI
  • za ovce so potrebe veliko manjše
  • Potrebe po vitaminu D pri prašičih ) – računano na
    vsebnost v krmi
    *višje kot pri ovcah
  • perutnina: račuannje na kg krme (manj kot zaužije več rabi)
    *podobno kot pri prašičih
    *nesnice anjveč, nato podmladek in najmanj pitovni piščanci
    *purani imajo občutno večje potrebe kot kokoši
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

katere vitamine dajemo skupaj oz. je potrebno upoštevat njihovo razmerje?

A
  • A in D3

- Ca in Mg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

hipovitaminoza D

A
  • Slabotne, usločene, lomljive kosti – nepravilen razvoj okostja
  • Pogosto pri brejih in doječih živalih in pri mladih živlaih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

rumenkasti ovsenec

A
  • v gorskih predelih se nahaja

- vsebuje veliko predstopenj vitamina D –> lahko na paši pride do zastrupitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

hipervitmainoze D

A

Kalcinoza, odlaganje velikih količin Ca v mehka tkiva (srce, krvne
žile, ledvice) –> KALCIFIKACIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

drugo ime za vitmain E?

A

TOKOFEROL

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

obliek vitamina E v naravi

A
  • 8 jih je
  • Vitaminska aktivnost je
    ugotovljena pri α-, β-, γ- in δ-tokoferolu.
  • alfa je anjbbolj razširjen in v uporabi v naravi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

kaj ej načilno za vitmain E in nalaganje v telesu?

A
  • ne nalaga v večjih rezervnih količinah, zato ga mora žival

stalno dobivati s krmo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

kej je veliko vitmaina E?

A

V mladi zeleni krmi, predvsem v listih (20 – 30 krat več kot v steblih).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

kaj je EFSA?

A
  • EFSA: velika neprovfitna evropska organizacija ki se ukvarja z varno prehrano za ljudi
    • european food safety authority
    • je za food in feed
      • PIŠEJO PRIPOROČILA TUDI O VITMAINIH
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

v katerih rastlinah je malo α-tokoferola?

A 
V zrnih žit, 
v oljnih tropinah, 
korenčnicah in 
gomoljnicah ter v
koruzni silaži
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

v katerih rasltianh je vleiko vitmaina E?

A

v žitnih kalčkih in

nekaterih vrstah sadja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

KAKO EJ Z ŽIVALSKIMI PROIZVODI (meso, mleko, jajca) IN VITMAONOM E?

A

malo vitamina E, vsebnost pa je odvisna od preskrbljenosti živali
z vitaminom E (od prehrane živali).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kakšne oblike vitmaina E kot dodatka poznamo?

A
  • sintetično pridobljeni vitamin E,
  • dodajamo krmnim mešanicam in vitaminskim dodatkom,
  • raztopine vitamina E,
  • ki jih lahko apliciramo parenteralno.
  • Uporabljamo pa tudi iz rastlin ekstrahirani vitamin E.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

Vsebnost vitamina E v SS snovi

A

.- največ zelena krma in silaže iz neovenele trave, dehidrirana lucerna

  • vse ostale silaže in seno,, žita, oljne tropine veliko manj
100
Q

vitmain E in skladiščenej

A
  • pri skladiščenju krme hitro propada
  • S sušenjem trave
    (priprava mrve) ga propade celo 90 %,
  • izgube pri umetnem sušenju (dehidriranju) in siliranju so manjše.
101
Q

kako navajamo potrebe pri vit E?

A
  • v mg ali IE (internacionalnih enotah).
  • 1 IE vitamina E odgovarja aktivnosti 1 mg sintetičnega α-tokoferol acetata
  • Potrebe je zelo težko določiti. Zdi se, da znaša zadostna
    količina vitamina E 20-40 IE na 100 kg žive teže oziroma 10-20
    IE tega vitamina na 1 kg suhe snovi krme.
102
Q

KAJ POVEČA POTREBE PO VITMAINU E?

kdo še potrebuje več vitmaina E?

A
  • prisotnost nenasičenih maščobnih
    kislin v dieti.
    *Za vsak gram teh snovi je potrebno dodati 3 mg vitamina E.

ŽIALI V STRESU:

  • ob izgonu na pašo,
  • ob preselitvi,
  • ob odstavitvi
103
Q

Hipovitaminoza E

A
  • nastane najpogosteje takrat, ko so živali krmljene s siliranimi žiti ali žiti konzerviranimi s propionsko kislino in senom slabše kakovosti.
  • Njen nastanek pospešuje večja količina nenasičenih maščobnih
    kislin in stresi.
  • Degenerativne spremembe v mišičnem tkivu (miopatija, mišična distrofija, belo, vodeno meso, mišična slabost)
  • Prašiči – bolezen murvastega srca (polno krvi v srcu)
  • Kokoši: miopatije (mišična slabost), encefalomalacije (bolezen norih piščancev) - odrasla žival ima zavit vrat, hiperplazija in krvavitve malih možganov, eksudativna diateza (edem podkožnega maščobnega tkiva), krvavitve podkožno
  • Pri vseh vrstah živali in pri človeku – manjša odpornost proti okužbam
  • Izstopa povezava med oskrbo krav molznic z vit. E in Se ter
    pogostnostjo pojavljanja mastitisa (vnetje mlečne žleze)
104
Q

Vitamin E je povezan s presnovo..katerega elementa?

A

selena

105
Q

KAKO DELUEJ VITMAIN e V ŽIVALSKEM TELESU v povezavi s selenom?

A

kot biološki antioksidant

106
Q 
kaj dela v sodelovanju z  encimom
glutation peroksidazo (vsebuje selen)?
A

ščiti celico pred
oksidacijskimi poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali iz
presnove maščob, beljakovin in aminokislin.

107
Q

opiši dve poti zaščite pred poškodbami zaradi oksidacije

A
  • Prva stopnja zaščite je, da vitamin E odstranjuje proste radikale ter
    preprečuje lipidno oksidacijo in tvorbo peroksidov.
  • Druga stopnja zaščite pa je, da encim glutation peroksidaza ponovno aktivira
    oksidirani vitamin E.
108
Q

POMANJKANJE VITAMINA E PRI PSIH IN MAČKAH

A
  • Nevarna uporaba nenasičenih maščobnih kislin = tunina, žarka mast
  • Žarka mast zaradi razkrajanja tokoferola izjemno nevarna
    *Zaradi hranjenja z ribjimi konzervami – še posebno rdeča tuna –
    veliko večkrat nezasičenih MK ali žarka maščoba
  • Mišična slabost, slaba plodnost, mrtvorojeni mladiči, lipofuscinoza (oksidacija)= rjava pigmentacija, degeneracija retine
  • mačke so bolj izpostavljenje ker njihova prehrana vsebuje več maščob
  • Pri mačkah steatoza = nekroza maščobnih celic - ceroidni pigment v mastnih depojih – yellow fat disease,
    pansteatitis pri mačkah

KZ: nalaganje ceroida kot končnega produkta lipidne peroksidacije v
podkožno maščobo – vnetje in nekroza adipocitov
* Vnetje podkožne maščobe, za mačko zelo boleče.

  • Vozlički pod kožo
  • Začetni znaki: neješčnost in občutljivost na dotik
  • Kasneje povišana temperatura, bruhanje..
  • vsebnost vitamin E v hrnai je vezana na NMK
  • priporočeno razmerje
    vit E : NMK = 6 : 1 = 20 IE/kg hrane = 1,2 IE/kg TM živali
109
Q

kaj lahko zamnjaša potrebe po vitaminu E?

A
  • Dodatek Se v obrok

* vendar le, če Se v krmi primanjkuje

110
Q

ali kakovostna voluminozna krma vsebuje dovolj vitmaina E?

A

ja

111
Q

zakaj je potreben Poseben dodatek pri prašičih in piščancih?

A

ker žita, posneto mleko, vsebuje malo vit. E

112
Q

zakaj v krmo dodajamo vitmain E?

A
  • zaradi potreb in zaradi njegovega
    antioksidativnega delovanja
  • Zavira oksidacijo maščob, vit.A in karotenov v krmnih mešanicah
113
Q

ALI IAM VIT. e TOKSIČNE učinke?

A

ja tako kot vsi ostali vitmaini

114
Q

Pogosto ga dodajamo velike količine komu? zakaj?

A

krave molznice:

  • boljša stabilnost membran žleznega tkiva v vimenu,
  • manjše število somatskih celic v mleku
  • in boljša oksidativna stabilnost mleka

prašičem pitancem 20 – 30 dni pred zakolom
- več vit. E v mašč. tkivu, kar zavira oksidacijske procese v slanini po zakolu, preprečuje kvarjenje maščob (žarkost)

115
Q

za kaj so dobri antioksidanti?

A
  • preprečevanje znotrajcelične oksidacije
  • in zniževanja oksidativnega
    stresa organizma
116
Q

kaj kažejo nove študije glede antioksidantov?

A
  • opozarja na zmožnost pro-oksidativnega delovanja sintetičnih antioksidantov,
    tako In vivo kot In vitro.
117
Q

Razlaga pro-oksidativnega delovanja

A

-Proste radikale najdmeo v imunskem odgovor za ubijanje tujih mikrobov, če iammo preveč antioksidantov, nam le ti poberejo radiakle in tako se ne moremo bojevati proti mikroorganizmi = pro-oksidativno delovanje

  • celice imajo lastne endogene antioksidativne obrambne sisteme, ki se inducirajo pri povečani produkciji reaktivnih kisikovih zvrsti.
  • Jemanje dodatkov poveča redukcijski potencial v celicah, kar
    posledično prepreči indukcijo lastnih antioksidativnih sistemov, ki so
    zaradi lokalnega delovanja v celicah bolj učinkoviti
  • Umetno induciran anti-oksidacijski celični potencial vpliva na signalne
    poti v celicah ter izzove povečano proliferacijo in prepreči apoptozo,
    kar lahko vpliva na promocijo in progresijo malignih bolezni.
  • šttudija: večja pojavnost karcinoma pljuč pri osebah, ki so prejemale β-
    karoten v primerjavi z osebami, ki so prejemale placebo.
  • Do sedaj je raziskovalcem uspelo dokazati znižano pojavnost raka in
    bolezni srca in ožilja le pri ljudeh, ki zaužijejo dovolj veliko količino
    sadja in zelenjave, ne pa pri osebah, ki uživajo dopolnila vitaminov
  • štuidije ne dajejo celovitega in enoznačnega odgovora o vplivu in interferenci
    dodanih antioksidantov tako v živilih kot še posebej potem v prebavi in
    v celici, kjer se končno ta snov pojavi in opravi svojo biološko oz.
    nebiološko funkcijo.
118
Q

kako je z vnosom dodatnega VMD-ja?

A
  • Zdrav odrasel posameznik ob uživanju pestre mešane hrane ob
    primeru zadostnega energijskega vnosa dodatnega uživanja VMD
    ne potrebuje.
  • prbolem današji način predelave hrane (osiromašenje z minerali in
    vitamini,a ntioksidanti se ne sintetizirajo ker sadje pobirajo še predne dozori) –> rastline osiromašene z antioksidanti
119
Q

kdaj se antioksidanti sintetizirajo?

pred čim se rasltian branbi z antioksidanti?

A
  • šele ob dozorevanju rasltin
  • z njimi se rastline
    branijo pred vplivi okolja (UV sevanje), boleznimi, škodljivci in
    drugimi stresnimi dejavniki.
120
Q

na kaj je vezano Prooksidativno delovanje antioksidantov?

A
  • na prisotnost redoks aktivnih kovinskih ionov.
    *Nižja koncentracija
    antioksidantov v celici ob relativno višjih koncentracijah redoks
    aktivnih kovinskih ionov sproži Fentonovo reakcijo, katere produkt
    OH˙ lahko poškoduje lipidne membrane, proteine in DNK.
121
Q

drugo ime za vitmain K

A

filokinon

122
Q

Vitamin K je skupinsko ime za?

katere 3 spojine so najpogostejše?

A
  • za kinonske spojine, ki imajo
    antihemoragične učinke
  • filokinoni – vitamin K1, ki ga vsebujejo kloroplasti zelenih rastlin,
  • menakinoni - vitamin K2, ki ga sintetizirajo bakterije in
  • menadioni – vitamin K3, sintetična snov, ki jo ne najdemo v naravi in jo navadno dodajajo v krmne mešanice oziroma dodatke.
  • Menadioni se morajo v jetrih pretvoriti v menakinone, in šele v takšni
    obliki lahko opravljajo biološko funkcijo.
123
Q

kje ima vitamin k pomembno vlogo’

A

pri koagulaciji krvi.:
- Potreben je za nemoteno sintezo številnih proteinov, ki omogočijo normalen potek
strjevanja krvi – koagulacijski faktor.

124
Q

kako ej s stabilnostjo vitmaina K1,2 ?

A
  • Pri normalnih temperaturah sta vitamina K1 in K2 stabilna,

- izpostavljanje sončni svetlobi pa ju hitro uniči.

125
Q

kej je vleiko K1?

A

¸- V ZELENIH RASTLIANH

- V TRAVNI IN LUCERNINI MOKI

126
Q

Od živalskih proizvodov sta dober vir vitamina K2 ?

A

jajčni

rumenjak in ribja moka.

127
Q

kako je s sintezo vitamin K v organizmu?

A

mikroorganizmi v prebavilih pri
odraslih živalih, posebej pri prežvekovalcih, sintetizirajo
praviloma v zadostnih količinah za oskrbo živali
*problem: Zdravila, ki negativno vplivajo na razvoj bakterij v črevesju

128
Q

zakaj dodajmo Dodatek vitmain K k mladim živalim *?

A

ker še nimajo razvite mikroflore

129
Q

presežek vitmaina K?

A
  • anemije ( rože in podbradkov pri perutnini)

- slaba rast

130
Q

kaj je dikumarol?

A
  • je spojina
  • nastaja iz kumarina, ki je v nekaterih deteljah in deratizacijskih sredstvih
  • Zmanjšuje vsebnost protrombina v krvi
131
Q

vitamini topni v maščobah - naštej jih

A

A, D, E (največ IE na kg TM / dan ima vitamin A, najmanj E)

132
Q

V vodi topni vitamini - kaj sem spada?

A
  • vitamini iz skupine B

- C vitamin

133
Q

vitamin C - ali je dodatek v krmo potreben?

A
  • ne

Vitamin C lahko živali v lastnem organizmu praviloma sintetizirajo v zadostnih količinah

134
Q

kdaj vseeno dodajamo vitmain C?

A
  • V STRESNIH SITUACIJAH (je antioksidant vit. C)
  • napori
  • selitve
  • brejost
135
Q

viri vitamina C (človeška prehrana=

A 
CITRUSI
ZELENA PAPRIKA
JAGODE
PARADIŽNIK
BROKOLI
BELI IN SLADKI KROMPIRJI
136
Q

vir vitamina K (človeška prehrana)

A 
zelje
cvetača
špinača
zelena listnata zelenjava
žitarice
137
Q

vir vitmain D (človepška prehrana)

A 
sonce
mleko
žoitarice
maslo
amrgarina
sir
fižol
ribe
138
Q

vir itamin A (člo. prehrana9

A 
paprika-rumena, rdeča
jagode
paradiožnik
mleko
ribe
jajca
sir
zelena listnata zelenjava
139
Q

kaj ej zančilno za vitamine B skupien?

A
  • v organizmu živali se ne morejo naložiti v obliki telesnih rezerv (razen cianokobalamina) in je zato potrebna redna in stalna oskrba s
    krmo.
    –> velaj za monogastričen živali
  • Prežvekovalci, konji in kunci dobe zadostne količine s pomočjo
    mikrobne sinteze, vendar kljub temu pri visoki proizvodnji ali
    motnjah v prebavi lahko pride do pomanjkanja teh vitaminov tudi
    pri prežvekovalcih.
  • Teleta, jagnjeta in kozlički so v obdobju pred razvitjem predželodcev
    navezani na oskrbo iz krme (mleka)
140
Q

vitmaini B kompleksa sodelujejo pri?

A

presnovi hrnailnih snovi

141
Q

cianokobalmin je?

A

B12

142
Q

vir B kompleksa je?

A

kvas

143
Q

Vitamini B skupine..delovanje

A

so koencim in sestavni deli številnih encimov in tako sodelujejo v
procesih presnove energije, OH, maščob in beljakovin.

144
Q

kej je vedno veliko vitaminov B?

A

v jetrih

145
Q

kako je s kliničnimi znaki pri vitmainuih B=?

A

Ni značilnih kliničnih znakov, ker so po celem telesu vpleteni: slabša rast, reprodukcijske, živčne motnje

146
Q

Pomanjkanje vitaminov B na splošno:

A
  • oslabi presnova – zmanjšana proizvodnost

- šele kasneje se pojavijo znaki hipovitaminoz

147
Q

drugo ime za vitmain B1

A

tiamin

aneurin

148
Q

opiši tiamin

A
  • Tiamin je neobhoden pri presnavljanju ogljikovih hidratov in beljakovin in ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju
    živčevja.

-Pri visokih temperaturah ali pri avtoklaviranju je termolabilen, zlasti
kadar so prisotni reduktivni sladkorji.

149
Q

kdo vsebuje tiamin?

A
  • največ ga ej v pivskem kvasu
  • žita (okoli 4 mg/kg) in njihovi stranski proizvodi, podobne količine pa
    so našli tudi v sojinih tropinah.
    Nadalje žitni kalčki, grah, zelena
    krma, jajčni rumenjak, jetra in ledvica.
150
Q

kej se tvori B1?

A
  • v vampu prežvekovalcev.
  • Dnevne količine pri govedu znašajo 28-72 mg in običajno presežejo del, ki ga dobijo
    s krmo.
151
Q

POTREBE PO b1 PRI PREŽVEKOVALCIH?

A

pri zdravih prežvekovalcih z razvitimi
predželodci količina sintetiziranega vitamina v vampu in tistega,
ki ga dobijo s krmo, nedvomno pokrije njihove potrebe

152
Q

Pomanjkanje vitamina B1 ..pogosto ali redko?

A

REDKO

153
Q

Pomanjkanje vitamina B1

A
  • do nejga pride pri prežvekovalcih če zaužijejo tiaminaze

slabša ješčnost,
hujšanje,
oslabljene mišice
in motnje v delovanju živčevja

154
Q

Kaj so to tiaminaze?

A
  • Encimi, ki razgradijo tiamin
  • Aktivnost tiaminaz je tako velika, da lahko razgradijo ves tiamin
    iz krme in tistega, ki so ga sintetizirali mikroorganizmi v
    prebavilih
155
Q

kej se nahajjao tiaminaze?

A
  • Orlova praprot in
  • preslica,
  • izločajo jih tudi nekateri vampovi mikrobi,
    ki se lahko prekomerno razmnožijo, zlasti pri krmljenju večjih količin ogljikohidratnih
    koncentratov.
  • Surove ribe
156
Q

potrebe po tiaminu pršiči

A
  • za prašičke, ki so težki od 3 do 5 kg,
    1,5 mg/kg krme,
  • za vse ostale kategorije pa 1,0 mg/kg
  • v običajni krmi dobijo prašiči zadostne količine vitamina B1 in ga praviloma ni
    potrebno dodajati.
  • Če vitamin B1 dodajajo v popolne krmne mešanice za pujske in
    plemenske živali, ga primešajo običajno v količini 3 mg/kg, v krmne
    mešanice za pitane prašiče pa 1 mg/kg.
157
Q

pomanjkanje tiamina pri prašičih

A
  • nastane največkrat zaradi razkroja
    vitamina B1 pri obdelavi krme z visoko temperaturo
  • zmanjšane ješčnosti in prirastek,
  • zmanjša se telesna temperatura in srčni utrip,
  • nastane lahko degeneracija srčne mišice
    in nenadna smrt zaradi odpovedi srca
158
Q

potrebe po tiaminu pri perutnini

A 
-znašajo za vzrejo piščancev okoli
1mg /kg krme, 
- za nesnice - pri dnevni konzumaciji okoli 100 g krme - 0,7 mg/kg, 
- za piščance v pitanju 1,8 mg/ kg 
- in za purane 2 mg/kg
  • Glede na količino vitamina v običajni krmi za perutnino ga ne bi
    bilo potrebno dodajati.
  • Ker pa je zelo termolabilen in krmne mešanice za perutnino
    praviloma briketirajo, ga v popolne krmne mešanice dodajajo več kot bi ga potrebovale
159
Q

deficit vitamina B1

A

Splošna slabost,
cianoza,
živčni simptomi

160
Q

PSI IN MAČKE B1

A

· Zaradi majhnih zalog klinični znaki deficita hitro po kratkotrajnem uživanju deficitarne prehrane

· Potrebe = min. 20 mg/kg TM/dan za odrasle pse in min. 40 mg/kg TM/dan za rastoče pse = 270 mg/1.000 kcal ME

· Deficit = slaba rast, anoreksija, emeza, depresija CŽS,
senzorni napadi, tortikolis, tonično klonični krči, mišične
ataksije, pogin

· Nevarnost izgub do 74% tiamina v konzervirani hrani zaradi
visoke temperature ob sterilizaciji = dodajanje večjih količin

161
Q

drugo ime za vitmain B2

A

riboflavin,

laktoflavin

162
Q

vitmain B2 - kdo ga proizvaja?

A
  • Tvorijo ga vse zelene rastline,
  • kvasovke,
  • glive
  • in večina bakterij
    (razen mlečnokislinskih).
163
Q

bogati vir vitmaina B2

A 
kvas, 
jetra, 
mleko (posneto v prahu), 
sirotka 
in zelena krma
164
Q

vitmain B2

A

Je sestavni
del več encimov, ki omogočajo intermediarno presnovo hranilnih
snovi.

165
Q

kej ej malo B2?

A

V ŽITIH

166
Q

B2 potrebe - prežvekovalci

A
  • se pokrijejo z mikrobno sintezo vitamina v vampu in ga ni potrebno dodajati.
  • Na obseg tvorbe nima
    nobenega vpliva delež koncentrata v obroku.
  • dnevno tvori in odteka v tanko črevo približno 15,2 mg riboflavina na vsak kilogram zaužite prebavljive organske
    snovi.
167
Q

B2 potrebe prašiči

A
  • Ker ga je malo in se slabo izkoristi iz običajnega obroka za prašiče,
    ki je sestavljen iz žit in oljnih tropin, je vitamin B2 prašičem potrebno
    dodajati.
  • Potrebe po vitaminu B2 znašajo 4 mg/kg za mlade prašičke
    s telesno maso od 3 do 5 kg, 3,5 mg/kg za prašičke od 5 do 10 kg, 3
    mg/kg za prašičke s telesno maso10-20 kg, 2,5 mg/kg za prašiče od
    20 do 50 kg in 2 mg/kg krme za tiste od 50 do 120 kg telesne mase,
    za plemenske živali pa 3,75 mg/kg krme
168
Q

B2 potrebe - perutnina

A
  • običajna krma za perutnino vsebuje premalo riboflavina za pokritje vseh
    potreb.
  • Ker se praviloma dodaja v krmne mešanice, je pomanjkanje
    razmeroma redko.
  • za vzrejo piščancev znašajo 3,6 mg/kg krme
    do 6. tedna starosti. Nato se potrebe zmanjšajo na 1,8 mg/kg.
  • Nesnice ga potrebujejo okoli 2,5 mg/kg krme, piščanci v pitanju pa
    3,6 mg/kg.
  • Potrebe puranov so nekoliko večje, in sicer 4 mg/kg na začetku in
    2,5 mg/kg v zadnji fazi vzreje.
169
Q

B2 pomanjkanje v obroku– prašiči

A 
PUJSEK
slabše izkoriščanje krme,
slabotnost,
nasršenost
in zaostajanje v rasti

SVINJA

  • suh, skvamozni dermatitis z izpadnjem ščetin,
  • izgubo apetita
  • in slabim priraščanjem
170
Q 
posledica
pomanjkanja
riboflavina
(B2)
v obroku pri perutnini
A

Paraliza
in zvitost
prstov pri
piščancu

171
Q

Vitamin B3 - kateri so?

A

niacin, nikotinamid, nikotinska kislina,

preventivni faktor pelagra

172
Q

vitmain B3

A
  • Je precej stabilen vitamin, odporen na oksidacijo in temperaturo.
  • V organizmu živali lahko nastaja iz aminokisline triptofan,
    vendar je pretvorba precej neučinkovita.
    –> ŽIVAL GA MORA DOBIVATI S KRMO
173
Q

BOGATI VIRI B3*?

A

jetra,
kvas,
arašidi
in sončnične tropine

174
Q

kako je z B3 in žiti?

A

Žita sicer vsebujejo nikotinamid, vendar v taki obliki, ki za prašiče
in perutnino ni dostopna.

175
Q

koruza B3?

A
  • Revna z njim in tudi z triptofanom
176
Q

je niacin v sojinih in drugih oljnih tropinah?

ali je biološko polnovreden?

A
  • ja

- ja

177
Q

kako je z mlekom in jajci glede B3=

A
  • niacina ne vsebujejo

- vsebuejjo pa triptofan

178
Q

kako je z naicinom pri govedu?

A

-Pri govedu sintetizirajo niacin mikrobi v vampu

  • Dodatek tega vitamina k dieti potrebujejo sesna teleta.
  • Če so bila krmljena s sintetičnim mlekom brez niacina,
  • so začela driskati že po 48 urah.
  • -> po 10mg niacina driska takoj prenehala
  • Z dodatkom niacina molznicam so poskušali izboljšati mikrobno
    sintezo beljakovin v vampu in povečati mlečno proizvodno, vendar
    večina raziskovalcev ni mogla ugotoviti nobenega pozitivnega
    učinka.
  • Dodajanje 14 dni pred telitvijo in 100 dni po njej – povečana
    učinkovitost glukoneogeneze in s tem manjša pojavnost ketoz.
179
Q

pri katerih živ. vrstahlahko prid edo pomanjkanja B3.?

A

Pomanjkanje se lahko pojavi pri prašičih in perutnini, ki jih
krmimo s krmno mešanico na osnovi koruze
(KORUZA JE REVNA S TRIPTOFANOM)o

180
Q

posledice pomanjkanja B3?

A

Vnetje črevesja, bruhanje, vnetje kože (dermatitis) in slaba rast

181
Q

b3 IN MAČKE’

A

Mačke esencialna potreba - ni uravnavanja preko triptofana

182
Q

Vitamin B5 - drugo ime

A

pentotenska kislina

183
Q

B5 kje v naravi ej razširjen?

A

žita, grah, krompir, kvas, melasa, jajčni

rumenjak in jetra.

184
Q

opiši pentotensko kilsino

A
  • je sestavni del koencima A
  • in je zato neobhodno potrebna za nemoten potek številnih presnovnih reakcij,:
  • zlasti oksidacije maščobnih kislin,
  • razgradnje aminokislin in
  • sinteze acetilholina, holesterola ter steroidnih hormonov
185
Q

kako je z dodajanje B5 v krmo?

A
  • Krmi se dodaja sintetični kalcijev pantotenat, ki je stabilnejši kot pantotenska kislina.
  • Pri prežvekovalcih z razvito vampovo mikrofloro se tvori v vampu
    20-30 krat večje količine pantotenske kisline, kot jo dobijo s krmo.
    –> v krmo ga ne dodajajo
186
Q

B5 potrebe- prašiči

A
  • krmne mešanice za prašičke in plemenske prašiče običajno
    dodajajo 20 mg/kg in za prašiče v pitanju 10 mg/kg kalcijevega
    pantotenata.
  • Za plemenske prašiče in prašičke do 5 kg telesne mase znašajo
    potrebe 12 mg/kg krme, za težje kategorije prašičkov je potrebno 8-
    9 mg/kg pantotenske kisline in za pitane prašiče 7-8 mg/kg krme.
187
Q

pomanjaknje B5- prašič

A
  • zaostajanje v rasti, zmanjšan
    apetit, driska, prašiči imajo grobe in razmršene ščetine ter se zaradi
    prizadetosti zadnjih okončin težko gibljejo.
  • “Gosja hoja” ali “Paradni korak”– lokomotorne motnje – predvsem
    zadnjih nog
188
Q

b5 perutnina

A
  • Na začetku vzreje oziroma pitanja potrebujejo piščanci v dieti 10-
    12 mg/kg pantotenske kisline
    Podobne količine pantotensk kisline zahtevajo tudi mladi purani.
  • Potrebe starejših kategorij piščancev in puranov pa so nekoliko manjše.
  • visoko produktivne nesnice
    potrebujejo v krmi 7-10 mg/kg, pure pa16 mg/kg.
  • V krmne mešanice za vzrejo piščancev in nesnice običajno
    dodajajo 10 mg/kg, za pitane piščance in purane pa 15-25 mg/kg
    kalcijevega pantotenata
189
Q

pomanjaknje B5- eprutnina

A
  • Vnetne spremembe okoli kljuna
    in oči
  • Spremembe na krempljih (B)
  • Redko in slabo operjenj
190
Q

vitmain B6 - oblike

A
  • piridoksin
  • še dve obliki, ki pa sta manj stabilni=
    termolabilni: piridoksal in piridoksamin.
191
Q

kaj je piridoksin?

A
  • je derivat piridina
  • V živalskih organizmih konvertira v aktivno
    obliko - piridoksal fosfat, ki je kofaktor številnih encimov, udeleženih pri presnovi beljakovin oz. aminokislin.
  • Piridoksin ima pomembno vlogo za normalno delovanje
    centralnega živčnega sistema, kjer je udeležen v sintezi
    nevrotransmitorjev
192
Q

kdo vsebuje piridoksin?

A

zelene rastline, žita,

kvas, jetra in mleko.

193
Q

potrebe po piridinu, deficitarna stanja - prežvekovalci

A

v literaturi o tem ne piše

194
Q

PIRIDIN potrebe- prašič

A
  • okoli 1mg pri odraslih živalih in 2 mg
    pri prašičkih.
- Glede na to, da vsebujejo žita od 3-5 mg/kg, sojine in druge oljne tropine pa okoli 6 mg/kg piridoksina, ki je razmeroma
dobro izkoristljiv (40-60 %), menijo, da ga prašičem na takšni
dieti NI POTRREBNO DODAJATIi B6
195
Q

PIRIDIN POTREBE - PERUTNINA

A
  • V popolne krmne mešanice običajno dodajajo piridin v
    količinah, ki zagotavljajo pokritje celotnih potreb po tem
    vitaminu.
  • Potrebe piščancev na začetku pitanja znašajo 3,5-4,0 mg/kg
    krme, purančkov pa od 4,5mg do 6,0 mg/kg.
  • Potrebe odrasle perutnine, ki omogočajo ustrezno nesnost in
    valilnost pa se gibljejo med 2-4 mg/ kg.
196
Q

POMANJKANJE VITMAINA b6

A

PRAŠIČ
- živčni znaki podobni epilepsiji

PERUTNINA
- vnetni edem vek in slabo operjenje,
nasršenost, splošna slabost z motnjami v gibanju

197
Q

B6- psi, mačke

A
  • veliko beljakovin v hrani = malo piridoksina

· Deficit = hujšanje, anemija,

198
Q

folna kislina ali?

A

folacin, B9

199
Q

folna ksilina in folat (obliak prisotna v naravi)

A
  • sta vodotopni obliki vitamina B9
  • Listnata zelenjava je tudi
    glavni vir folne kisline v prehrani.
  • termolabilana je folana kislina
  • Folna kislina je pogost vitamin v krmi in hrani.
  • Folacin obsega skupino
    spojin, ki imajo v presnovi enako aktivnost kot folna kislina.

-Folati kot kofaktorji delujejo v encimskih sistemih, ki omogočajo
donacijo ali sprejem monokarbonskih enot, kot je metilna skupina in
omogočajo pretvorbe:
* serin - glicin, histidin - glutaminska kislina in
homocistein – metionin ter sintezo DNA in sečne kisline.

200
Q

viri B9 v prehrnai ljudi

A 
- fižol
leguminoza
citrusi
polnozrnata živial
temno zelene listnata zelenjava
perutnian
svinjina
shellfish
 jetra
201
Q

potrebe po folatih?

A
  • Pri prežvekovalcih z razvito mikrobno populacijo v vampu je
    količina folatov v dieti in sinteza v vampu zadostna za pokritje
    vseh potreb, pri mladih teletih in jagnjetih pa lahko pride do pomanjkanja.
202
Q

potrebe po foalcinu prašič

A

Običajna dieta za prašiče in sinteza v prebavilih praviloma pokrijeta
vse potrebe po folacinu pri vseh kategorijah prašičev

203
Q

potrebe po folatih peruntina

A

Potrebne količine folatov pri perutnini precej nihajo, odvisno od
količine beljakovin in aminokislinskega sestava v dieti (od 0,25 – 0,8
mg/kg), pa tudi pomanjkanje HOLINA lahko podvoji potrebe po tem
vitaminu.

204
Q

biotin ali

A

vitamin H,

B7

205
Q

kej je veliko biotina?

A
  • razširjen v krmilih živalskega in rastlinskega
    izvora,
  • veliko ga je v oljnih semenih, zelenjavi, kvasu, mleku in jetrih.
206
Q

opiši biotin

A
  • Sestavljen je iz imidazolnega obroča in valerianske kisline.
  • Pojavlja se v več izomerah, med katerimi je le desnosučna biološko aktivna.
  • deluje kot kofaktor številnih encimov, ki omogočajo sintezo
    glukoze (pretvorba piruvata v oksalacetat), sintezo maščob in drugih
    intermediatov v presnovi.
207
Q

poamnjaknje biotina - posledice

A
  • zmanjšana aktivnost specifičnih encimov, kar povzroči motnje v presnovi maščob in v
    glukoneogenezi.
    To pa vpliva tudi na druge metabolične poti, kot je sinteza beljakovin in purina ter oksidativno fosforilacijo.
208
Q

kako je z dostopnostjo biotina

A
  • Biotin iz ječmena in pšenice slabo dostopen,

- iz koruze in sojinih tropin pa popolnoma dostopen

209
Q

surovi ajjčni beljako - aktero belajkovino vsebuje?

A
  • Surov jajčni beljak vsebuje beljakovino avidin
210
Q

ali s ebiotin sintetizira?

A
  • ja:
    Mikroorganizmi v vampu prežvekovalcev sintetizirajo biotin
  • S krmo dospeli in sintetiziran biotin se v vampu razmeroma malo presnavlja.
211
Q

biotin potrebe - prežvekovalci

A
  • bPotrebe prežvekovalcev po biotinu še niso ugotovljene.
  • Dodatek v krmi privede do povečanja biotina v krvnem serumu in
    mleku.
  • Nekateri podatki kažejo na povezavo med koncentracijo biotina v
    krvnem serumu in pojavom šepavosti v čredah molznic.
  • Z dodatkom kravam 20 mg/dan biotina se je statistično značilno
    izboljšalo zdravstveno stanje parkljev.
212
Q

dodajanje surovih jajc v prehrano živali?

A

Rumenjak je lahko surov, beljak pa mora biti termično obdelan, če bi pojedli preveč beljaka (20), bi prišlo do pomanjkanja biotina

213
Q

ali dodajanje biotina pomaga pri težav s kopiti in parklji?

A
  • ja

- biotin je pomemben za kožo

214
Q

potrebe biotin - prašiči

A
  • Biotin je v zadostnih količinah prisoten v običajnih krmi za prašiče,
    vendar pa se njegova biološka vrednost med krmili močno razlikuje.
  • Pomemben delež biotina dobijo prašiči tudi potom mikrobne sinteze
    v prebavilih.
  • Na splošno ugotavljajo, da se proizvodnja večinoma ni izboljšala, če so v različne diete za vse kategorije mladih in pitanih
    prašičev dodali biotin.
215
Q

potrebe biotin - perutnina

A

Potrebe mladih piščancev znašajo 0,15 mg/kg (NAR 1994), oziroma
0,18 mg/kg (Whitehead 1989), purančkov pa 0,25 mg/kg, nesnice
potrebujejo 0,1 mg/kg, in pure 0,15-0,2 mg/kg izkoristljivega biotina.

216
Q

pomanjaknje biotina perutnina’

A
  • Pri pomanjkanju biotina se pojavljajo pri perutnini spremembe na
    koži in kosteh
  • otekanje, pokanje, vnetje stopala s sekundarnimi infekcijami
217
Q

Vitamin B12 ali ?

A

kobalamin

218
Q

kje anjdemo kobalamin?

A
  • ne najdemo v rastlinah,
  • tvorijo ga lahko le mikrobi v prebavilih, če imajo na razpolago zadosti kobalta.

-Vsebujejo ga tudi krmila živalskega porekla in produkti, nastali z
mikrobno fermentacijo.

  • Cekofagija ali koprofagija omogočata dobro oskrbo živali s tem
    vitaminom.
219
Q

vit. B12 - prežvek, konj

A
  • Pri prežv. in konjih mora biti v krmi dovolj kobalta
  • Prežvekovalci s funkcionalnim vampom lahko tvorijo ves potreben
    kobalamin, če imajo v obroku ustrezno količino kobalta.
220
Q

pomanjkanje B12?

A

pogostejše pri mladih živalih

221
Q

OPIŠI B12

A
  • Sodeluje v presnovi beljakovin, energije in nukleinskih kislin
  • Odgovoren je za dozorevanje krvnih celic
  • Edini vodotopni vitamin, ki se kot rezerva v večjih količinah lahko nalaga v jetrih
  • Kobalamin je kofaktor dveh pomembnih encimov.
    *Prvi je potreben za
    pretvorbo propionata v sukcinat,
    *drugi pa katalizira prenos metilne
    skupine in omogoča tvorbo metionina in tetrahidrofolata.
222
Q

b12 prašič

A

-Sinteza kobolamina v prebavilih in koprofagija lahko pokrijeta
potrebe prašičev po tem vitaminu.

  • Vendar kobalamin praviloma dodajajo v običajni obrok za prašiče, ki
    je sestavljen iz žit in oljnih tropin
  • Presežek vitamina se shrani predvsem v jetrih in lahko odloži za več
    mesecev pojav znamenj pomanjkanja
223
Q

b12 perutnian

A
  • Potrebe po kobalaminu pri perutnini so izredno majhne in še dokaj
    slabo raziskane
224
Q

deficit kobalta pri ajgnjetu

A

slabši prirast

225
Q

holin ali?

A

B4

226
Q

O’PIŠI HOLIN

A
  • potreben domačim živalim v večjih količinah (v gramskih in
    ne v miligramskih ali mikrogramskih) kot drugi vitamini
  • Del holina v krmilih in neprečiščenih maščobah je vezan v fosfolipidih,
    iz katerih se dobro izkoristi
  • Ne sodeluje kot kofaktor v encimskih procesih v organizmu, vendar
    ga kljub temu prištevajo med vitamine, ker je udeležen na več
    mestih v presnovi.
  • Je sestavni del fosfolipidov in nevrotransmiterja acetilholina
  • udeležen v procesih
    transmetilacije.
  • lahko tvori iz homocisteina metionin, metilna
    skupina iz metionina pa lahko z etanolaminom tvori holin.
227
Q

RAZKROJ HOLINA PRI PREŽVEKOVALCIH?

A
  • Naravni holin v krmi za prežvekovalce in dodani holin – običajno
    holin klorid – se v velikem obsegu razgradi v vampu, in sicer v acetaldehid in trimetilamin, ta pa do metana.
228
Q

ALI JE HOLINA VELIKO V PREHRANI ŽIVALI?

A

JA

229
Q

dodatek holina v nezaščiteni obliki prežvekovalcem?

A

nekoristen –> razgradi v vampu

230
Q

holin potreb - prežveke

A

Potrebe po holinu pri teletih znašajo 1g/kg diete

231
Q

holin prašiči

A
  • Biološka vrednost različnih virov holina pri prašičih pa precej niha.
    *Tisti iz sojinih tropin ima le 65-83 % biološke vrednosti v primerjavi s
    holinom iz holin klorida, izkoristek iz ogrščičnih tropin pa je še slabši
  • Ker sojine (in druge) tropine vsebujejo precejšno količino holina, pri
    dietah iz koruze in sojinih tropin ni prišlo do nobenih izboljšav, ko so
    prašičkom in pitancem dodali holin.
232
Q

holin perutnina

A
  • Zaradi medsebojnih vplivov v presnovi so potrebe po holinu pri
    perutnini večje takrat, ko primanjkuje metionina, folatov in
    kobalamina
  • Holin in metionin se lahko med seboj do določene meje
    nadomestita.
  • Potrebe mladih piščancev po holinu so največje
  • Kasneje se
    poveča sposobnost piščancev za sintezo holina, zato so manjše tudi
    količine, ki jih morajo dobiti s krmo.
  • nesnice: amnjšo količino holina potrebujejo, če pride do zamastitve jeter, je treba povečati raven holina
233
Q

Inozitol ali?

A

I

B3

234
Q

Opiši inozitol

A
  • nekateri avtorji gA UVRŠČAJO EMD VITMAINE
  • Ima lipotropno aktivnost ter je pomemben dejavnik v
    presnovi in prenosu maščob in sestavni del fosfolipidov
  • Mio-inozitol je najpomembnejša, prehransko aktivna oblika inozitola, ki se nahaja v krmi kot inozitolheksafosfat oziroma fitinska
    kislina.
  • Ker se fitinska kislina razgradi v vampu, je nastanek pomanjkanja malo verjeten.
235
Q

KEJ JE VLEIKO MIO-INOZITOLA?

A
  • v mesu, jetrih, srcu, ledvicah in vranici, kjer se nahaja v nevezani obliki
236
Q

DODATEK nefitinskega mio- INOZITOLA dobrim molznicam v obporodnem obdobju (pogosto prihaja do maščobne infiltracije jeter)

A
  • niso
    dosegli izboljšanja, oziroma zmanjšane stopnje zamaščenosti jeter
  • Dodatek ni vplival tudi na količino mleka in mlečne tolšče.
237
Q

inoziotol, pomanjaknje teleta

A

Ker mleko in njegovi proizvodi vsebujejo veliko inozitola, je malo
verjetno, da bi pri teletih prišlo do pomanjkanja.

238
Q

Vitamin C (askorbinska kislina)

A
  • Preskrba z vitaminom C je pri gospodarskih živalih praviloma
    zadostna, ker ga - poleg tistega iz krme - tvorijo tudi mikrobi v
    prebavilih in ga rutinsko ne dodajajo v krmne mešanice.
239
Q

stresni pogoji reje (visoke temperature) in vitamin C

A

hitro zmanjša koncentracija vitamina C v nadledvičnih žlezah pri
perutnini, in ko adrenokortikalna insuficienca povzroči številne
nepravilnosti, kot je porušeno ravnotežje med kortikosteroidi, slabša
imunska odzivnost in večja smrtnost.

  • dodatek 200-400 mg/kg diete,
    izboljša prirastek piščancev, nesnost kokoši in kakovost jajčne
    lupine pri perutnini, ki so jo redili v pogojih toplotnega stresa.
240
Q

pozitivni učinki inozitola

A
  • posebna vrsta ogljikovega hidrata, ki ne daje energije na isti način kot navadni sladkor
  • ima vrsto pozitivnih učinkov na človeški živčni sistem.
  • Izboljšuje miselno kondicijo, modulira aktivnost serotonina, pomaga membranam možganskih celic in celic kostnega mozga ter ščiti zoper psihiatrična obolenja,kot je bulimija, panična motnja, agorafobija,
    klinična depresija in obsesivno-kompulzivno motnjo
  • inozitol predvsem v sadju (banane, rozine in agrumi) ter žitih, oreščkih, fižolu in kvasu.
241
Q

možgani in prevelika količina OH

A

možgani
preveliko količino ogljikovih hidratov tretirajo kot napadajoči tujek.

–>določitev pravega kaloričnega ravnovesja zelo pomembna, kot je tudi prehranjevanje v obliki manjših obrokov.
* možgani najbolj
optimalno delujejo, ko je v krvnem obtoku 25 gramov glukoze, tj.
količina, ki se nahaja v eni banani.

242
Q

MOŽGANI IN OMEGA 3

A
  • Omega-3 maščobne kisline so esencialne za normalni razvoj
    možganov pri fetusih in mladih otrocih,
  • obenem pa novi dokazi
    potrjujejo, da te maščobne kisline nadalje krepijo membrane v
    možganskih celicah in celo popravljajo škodo, saj promovirajo rast
  • pomanjkanje omega-3
    maščobnih kislin v naši prehrani povezano z disleksijo, demenco,
    depresijo, shizofrenijo in bipolarno motnjo.
    nevronov.
  • Omega-3 najdemo
    predvsem v semenih chia , lanenem in konopljinem semenu, črnih
    malinah, pekanih in lešnikih.
243
Q

ORGANIZEM IN POTREBE PO BELJAKOVINAH

A
  • Na drugi strani pa potrebujemo tudi beljakovine, ki so pomembne za
    rast mišic in mentalnih sposobnostih.
  • nevrotransmitorja dopamin in epinefrin (oziroma adrenalin)
    povzročata miselno budnost.
  • Avokado , arašidi, mandlji, bučna
    semena in sezamova semena so odličen vir tirozina, tj. aminokisline,
    ki vpliva na sproščanje omenjenih hormonov.
244
Q

Vitamin B15 - Pangamska kislina

A
  • Ker njegova nepogrešljivost v prehrani ni dokazana, ni vitamin v
    ožjem pomenu besede.
  • Deluje zelo podobno kot vitamin E, antioksidacijsko.
  • Njegova učinkovitost se poveča, če ga jemljemo z vitaminoma A in
    E.
  • PABA – del folne kisline
  • Vitamin U
-  Preprečuje nastanek
želodčnega ulkusa pri prašičih.
- Dobro vpliva na operjevanje in
rast pri perutnini kot tudi na
nesnost.
245
Q

Kkje anjdemo vitmain B15?

A

Pivski kvas, rjav riž, polnovredne žitarice, bučna semena, sezamovo
seme.

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions