Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija krvi - 3 kolokvij > Flashcards

fiziologija krvi - 3 kolokvij Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

ali je kri vrsta tkiva? in če je zakaj?

A

je vrsta tkiva, ker je iz celic in iz medceličnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

katere funkcije v telesu opravlja kri?

A

 transportna,
 homeostatska,
 termoregulacijska,
 obrambna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

zakaj je kri zelo primerna za opazovanje različnih stanj in sprememb v organizmu?

A
  • razemroma lahek in neškodljiv način odvzema krvi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je vazodilatacija?

A

razširitev žil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kako je s termoregulacijo krvi v nosnem področju?

A
  • vazodilatacija na periferiji = ohlajanje

- vazodilatacija drugje= ogrevanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj vse prenaša kri (transportna vloga) ?

A
  • plini
  • hrnailne snovi
  • elektroliti
  • hormoni
  • metaboliti
  • odpadni produkti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je hematologija?

A

področje fiziologije, ki preučuje stanje v krvi v zvezi z fiziološkimi spremembami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj dela klinična hematologija?

A
  • na osnovi preiskav krvi (ANALIZA KRVI) pomaga pri diagnosticiranju bolezni ali postavljanju diferencialne diagnoze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

katero reklo velja za kri?

A

kri je zrcalo dogajanj v telesu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

katere so osnovne hematološke preiskave?

A

-ugotavljanje števila krvnih celic,

◦ ugotavljanje razmerja med krvnimi celicami,
*lahko med vsemi krvnimi celicami ali le v določeni skupini - npr. premik bele krvne slike levo ali desno

◦ hematokritsko razmerje,

◦ sedimentacija in

◦ koncentracija hemoglobina.

  • premer eritrocitov
  • …
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kaj je hematokritska vrednost?

A
  • to je razmerje med plazmo in krvnimi celicami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kako se določa konc. hemoglobina?

A
  • predvsem spektrofotometrično
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kdaj se kri začne sedimentirat?

A

ko se suspenzija krvnih celic začne posedat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kdo določa konc. različnih snovi v krvni plazmi oz. serumu?

katere snovi se določajo?

A
  • sodobne biokemične analitske metode-
◦ številnih organskih snovi,
◦ različnih mineralnih snovi,
◦ vitaminov,
◦ encimov,
*ALT, AST, GAMA-GLUTAMAT = jetrni encimi
◦ hormonov,
◦ barvil …
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

KJE SE NAJPOGOSTEJE JEMLJE ŽIVALI KRI?

A
  • iz površinskih ven
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ali pogosto jemljemo kri iz arterije in kdaj?

A
  • kri jemljemo redko

- le ko preverjamo oksigenacijo ali za znastvene raziskave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kiomo jemljemo kri direktno iz srca?

A
  • mali živlaim
  • lanboratorijske
  • majjhni psi in mačke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

postopek oddvzema krvi

A

 po potrebi - postrižemo dlako ali
odstranimo perje;
 površina kože–> očiščena, dezinficirana;
 veno komprimiramo - stisnemo(da nabrekne);
 punktiramo s sterilno, ostro in suho iglo;
 kri počasi vsesamo z brizgo ali
 natočimo v epruveto ali v drugo zbirno
posodo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

iz akterih ven jemljemo običajno kri domačim živlaim?

A

konj:
* v. jugularis

govedo:
*v.jugularis
(govedo ima trdo kožo, moraš se navadit kako globoko in močno morš pritisnit)
*v.coccigice
(žival ni treba fiksirat)
*v.abdominalis (krava)

prašič:
*v.auricularis
*v.cava cranialis (zahtevno)
*orbitalni sinus
*v.jugualris
(težko jo je najti)
*c. coccygea

pes:

  • v.cephalica antebrachii (prednja okončina)
  • v. saphena parvi (zadnja okončina)
  • v.jugularis
  • v.sublingualis (narkoza)

mačka: treba jih je sadirat

  • v.femoralis
  • v.cephalica antebrachii

kunec:

  • v.auricularis
  • v.jugularis

podgana in miš:

  • v.coccigica
  • podjezični ali orbittalni žilni pletež

drobnica:
-v.jugularis

perutnina:

  • krilna vena
  • v.jugularis
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je pomembno pri jemanju krvi?

A
  • da je živla fiksirana
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kako se izognemu stresu in poškodba tkiva zaradi večkratnega odvzema krvi v krajših časovnih presledki, ko proučujemo dinamične spremembe v krvi v daljšem časovnem obdobju?

A

vstavimo trajni žilni kateter (kanilo) v žilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kam najpogosteje vstavimo trajno kanilo?

katera živalska vrsta je izjema? kje jo tam vstavimo?

A
  • v v.jugularis

- pes, mačka: v.cephalica antebrachii-

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

opiši postopek vstavitve trajne kanile

A

 britje in razkuževanje kože,
 komprimiranje žile,
 punkcija z iglo žilnega katetra, pod kotom 15 stopinj
 iglo odstranimo, kateter pustimo v žili in
prilepimo na kožo, dlako ali volno živali na vratu,
 kateter napolnimo s fiziološko raztopino
(+antikoagulant), –> da ga preperemo
 pred odvzemom vzorca krvi vsebino katetra in majhno količino krvi zavržemo - s tem preprečimo redčeje vzorca krvi s fizioloko raztopino
 po odvzemu vzorca - kateter ponovno
napolnimo s tekočino in zapremo z zamaškom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj je prerdnost epruete s p’odtlakom za jemanje krvi?

A
  • Je pripomoček za odvzzem krvi
  • zmanjšuje
    možnost za neposredni stik jemalca krvi s
    krvjo pacienta (nevarnosti okužbe z
    boleznimi, ki se prenašajo s krvjo).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kako je zgrajena eprueta s podtlakom za odvzem krvi?

A
  • držalo
  • igla z dvema konicama
  • eprueta s podtlakom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

opiši postopek odvzema krvi z eprueto s podtlakom

A
  • Odvijemo iglo iz varovala, ki ga predstavlja dvojni tulec, jo vstavimo v
    nastavek in privijemo, nato odvijemo še zgornji del varovalnega tulca.
  • V nastavek vstavimo epruveto s podtlakom tako,da se spodnja konica
    igle prislanja na zamašek (ga ne prebodemo!).
  • Epruveto in nastavek primemo z desno roko tako, da s kazalcem in
    sredincem objemamo držalo, s palcem ali z dlanjo pa narahlo
    pritiskamo na dno epruvete.
  • Komprimira žilo, z zgornjo konico igle, ki jo nastavimo na žilo pod kotom približno 15 stopinj, žilo prebodemo.
  • Ko z iglo prodremo v žilo, pritisnemo na epruveto tako, da spodnja
    konica igle prebode zamašek. Ker je v epruveti podtlak, prične kri
    pritekati vanjo.
    -Ko je epruveta napolnjena, popustimo pritisk na žilo in iglo
    izvlečemo iz nje.
  • Ker je v epruveti antikoagulant, epruveto narahlo premešamo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kakšno vrsto krvi večinoma potrebujemo za hematološke preiskave?

A

tekočo kri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

s čim preprečujemo strjevanje krvi?

A
  • preprečujemo z dodajanjem snovi, ki jih imenujemo antikoagulanti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

na kaj delujejo antikoagulanti?

kdaj antikoagulanti ne delujejo?

A
  • dleujej no različne faktorje kaogulacije krvi - prekinejo s tem proces koagulacije
  • en delujejo če po odvzemu krvi , kri ne premešamo dobro
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kje kri koagulira.?
kako poteka koagulacija krvi?
faktorji koagulacije krvi.

A
  • izven organizma
  • poteka kot veriga zaporednih biokemijskih reakcij
    (“kaskadni proces”). –> gre do nastanka FIBRINA
  • pri koagulaciji sodelujejo številne substance - faktorji koagulacije krvi (okoli 14 jih je)
    *so serinske proteaze
    *tranglutaminaze (faktor 139
    ◦ poimenovanje:
     po avtorjih, ki so jih odkrili,
     z generičnimi imeni ali
     z rimskimi številkami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kater mineral ima velik pomen pri strjevanju krvi?

v katerih fazzah koagulacije nastaja.?

A
  • Ca iam velik pomen
  • pomemben je pri aktivaciji
  • nastaja pri vseh fazah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kateri dve skupini antikoagulantov poznaš? naštej primere kdo kam spada.

A
  • antikoagulant prve skupine
  • citrati
  • fluoridi
  • oksalati
  • helati (EDTA)
  • antikoagulanti druge skupine:
  • heparin
  • hirudin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kako deluje prva skupina antikoagulantov?

A
  • vežejo kalcijeve ione in jih odstranjujejo iz plazme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kako deluje druga skupina antikoagulantov?

A
  • preprečujejo pretvorbo protrombina v trombin, delovanje trombina na fibrinogen in pretvorbo fibrinogena v fibrin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kje se heparin nahaja v organizmu?

A
  • v krvnih in tkinih bazofilcih (npr. jetr, pljuč)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kje se hirudin nahaja?

A

-v slini medicinskih pijavk

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

priprava antikoagulantov.

A

natrijev citrat
- 3,8% raztopina
*3,8 g Na-citrata + Aq. dest. do 100
ml
-1 del raztopine na 9 delov krvi –> za preprečevnaje koagulacije krvi
*s tem kri nekoliko razrečimo - pazi pri vrednotenju rezultatov
- lahko se uporabi pri transfuziji krvi

amonije in kalijev oksalat
- strupena- ne smemo ju dodajat krvi za transfuzijo
- kalijev oksalat: krčenje eritorcitov in levkocitov
- amonijev oksalat: nabrekanje eritrocitov in levkocitov
- količina 0,1ml zadostuje za 1ml krvi
- raztopino uporabljamo za pripravo SUHEGA ANTIKOAGULANTA
*ne redči krvi
-suhi antikoagulant ‘po wintrobeju(8 g K + 12 g
amonijevega oksalata + 10 ml formalina + Aq. dest. do 1000 ml
- niso priporočljivi za odvzem vzorcev, namenjeniih za določanje neproteinskega dušika

soli EDTA
- kot raztopine (mokri antikoagulanti)
-suhi antikoagulanti
- koncentracije - 1 do 2 mg/ml krvi (več kot 2 mg
krčenje Er)
- natrijev in di-kalijev EDTA 
*boljša topnost
- določanje koncentracije Na ali K v krvi: Li-EDTA.

heparin:

  • 1% raztopina (0,1 ml / 5 ml krvi)
  • uporablja se tudi za sprepiranje brizg ob jemanju krvi;
  • ne spremeni V Er (tudi če je dodan v prebitku),
  • vpliva na morfološke lastnosti levkocitov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj pomenijo različni barvni pokrovčki na epruetah z podtlakom za jemanje krvi?

A

-različni zamaški povedo akteri antikoagulant je bil dodan v eprueto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kdaj uporabljamo epruete z gelom?

A
  • če želimo ločit kri na serum in koagulum –> pride do koagulacije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

fizikalni ančini preprečevanja koagulacije krvi

A 
 silikoniziran pribor in epruvete za odvzem
krvi;
 plastične ali s parafinom prevlečene
epruvete;
 predhodno hlajenje epruvet;
 vzorec krvi takoj po odvzemu v hladilnik;
 centrifugiranjem na nizki temperaturi
(ločitev plazme in celic).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kaj ej krvna plazma?

kako dobimo krvno plazmo?

A
  • rumenkasta ali brezbarvna tekočina (kri brez
    krvnih celic),
    ◦ vsebuje vodo, pline, beljakovine (albumini,
    globulini, fibrinogen), različne ogljikove hidrate,
    lipide, neproteinske dušikove spojine, različne
    ione, encime, hormone, vitamine in pigmente
-kri, ki smo ji dodali nek antikoagulant,
centrifugiramo in s tem ločimo plazmo in
krvne celice (ostanejo na dnu epruete)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj ej krvni serum?

kako ga pridobimo?

A
  • tekočina brez krvnih celic
  • ni več notri fibrinogena
  • potek pridobitve:
  • kri pustimo spontano koagulirati.
  • krvni strdek (koagulum) se skrči (retrahira) in iztisne serum *serum odlijemo ali koagulum odstranimo
  • proces na sobni temperat6uri traja 24h
  • pospešimo z inkubacijo krvi na 37C
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj je defibrinirana kri?

A
  • če kri ob jemanju mešamo z leseno ali stekleno palčko se fibrin kot gobasta masa nalaga na palčki
  • ob tem so v krvi potekle reakcije koagulacije –> nadaljna koagulacija ostanka krvi (defibrinirane krvi) je nemogoča
  • s centrifugiranjem iz tak krvi dobimo krvni serum
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

naštej onsovne faze koagulacije krvi

A
  • profaza
    1. faza
  • 2.faza
    3. faza
  • 4.faza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kaj se dogaja v profazi koagulacije krvi

A

spremembe na trombocitih, v krvni plazmi po
stiku s tujimi površinami ali steno poškodovanih
krvnih žil
◦ sproščanje trombocitnih faktorjev koagulacije in aktivacija XII.
(kontaktnega, Hagemanovega) faktorja iz plazme

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kaj se zgodi z žilo, da se zaustavi iztok krvi?

A

skrči se

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

opiši 1. fazo koagualciej krvi

A

aktivacija tromboplastina

(trombokinaze);

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

opiši fazo 2. koagulacije krvi

A

protrombin se pod vplivom tromboplastina in Ca2+ pretvori v trombin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

opiši 3. fazo koagulacije krvi

A

fibrinogen se pod vplivom trombina aktivira –> polimerizira v fibrin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

opiši 4. fzao koagulacije krvi

A
  • spremembe na nastalem krvnem koagulumu
  • krčenje-retrakcija fibrina pod vplivom kontraktilnega proteina trombastenina iz trombocitov
  • razgradnja fibrina - fibrinoliza pod vplivom fibrinolitičenga fermenta plazmina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kaj sta primarna in kaj sekundarna homoestaza?

A

PRIMARNA HOMOESTAZA:

  • ob poškodbi endotelija se vedno izpostavijo konci koalgenih vlaken, gor se vežejo trombociti ( krvna ploščica, notri iam sekretorne vakuole)
  • fombilebrandov faktor utrdi sloj trombocitov–> na te trombocite se naslonijo še drugi trombociti –> nastane priamrni čep.

SEKUNDARNA HOMOESTAZA
- intrizična pot
- ekstrinzična pot
* večje poškodbe
*v stik s krvjo pride tkivni faktor, ki aktivira faktor 7
- obe poti se združita, ko pride do aktivacije faktorja 10 –> ta aktivira faktor 5–>nastane trombin –> aktivira fibrinogen –> nastanek fibrina
(mreža povezana z nekovalentnimi vezmi, v mrežo s eujamejo še druge krvne celice)
–> aktivira se faktor 13 –> anstane netopen fibrin –> krvni strdek je tako popoln –> če nekaj časa se krvni strdek izloči (rumena tekočina stisne ven). krvni strdek lahko izgine tudi z encimi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kako dokažemo koagulacijo krvi - primer iz vaj

A
  • Uporabili smo citratno kri, krvno plazmo, krvni serum, heparinizirano kri in defibrilirano kri. - Dodali smo CaCl2 in inkubirali.

CITRATNA KRI:

  • koagulira
  • Citrati vežejo Ca ione in jih odstranijo iz plazme zato kri ne koagulira, če pa Ca ione dodamo v prebitku pa kri koagulira.

KRVNA PLAZMA

  • koagulira
  • Plazma koagulira, saj so bile krvi odstranjene samo krvne celice, v plazmi pa je ostal fibirin, ki je lahko koaguliral.
  • vendar ne sme biti plazma z heparinskim antikogulanotm!

KRVNI SERUM

  • ne koagulira
  • fibrinogen se je že porabil za koagulacijo krvi, zato krvni serum ne more koagulirat

HEPARINIZIRANA KRI

  • ne koagulira
  • Pri pripravi heparinizirane krvi dodamo heparin, ki preprečuje pretvorbo protrombina v trombin, delovanje le tega na fibirnogen pa pretvorbo fibrinogena v fibirn.
  • kalcij nič ne vpliva

DEFIBRINIRANA KRI:

  • ne koagulira
  • Pri pripravi defibrilirane krvi smo odstranili fibrin.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kaj je čas koagulaciej krvi?
zakaj je pomemben koagulacijski čas?
kako se meri kaogulacijski čas?

A

čas, ki mine od odvzema krvi do takrat, ko se ta kri strdi sama od sebe
- traja določen čas specifičen za psoamezne živalske vrste

  • za ugotavljane koagulopatij.
  • koagulacijski čas se pri njih podaljša
  • opazuje se določeno količino krvi in zapisovanja časa nastanka očitnih znamenj njene koagulacije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

kaj je koagulopatija ?

A

= motnja v strjevanju krvi, ob pomanjkanju nekaterih faktorjev strjevanja krvi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

določanje časa koagulacije z metodo na predmetnici.

A
  • Kapljico krvi kanemo na predmetnico in jo vsakih 15
    sekund nagnemo ter opazujemo, kdaj bo nehala drseti
    po predmetnici.
    ◦ Čas odčitamo na uri, ki smo jo sprožili takoj, ko smo
    kapljico kanili na predmetnico.

pes, kunec: 2-4 min
konj: 7-8 min
človek: 4-5 min

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

določanje časa koagulacije z metodo po foniu

A
  • kako hitro se kri strdi v vlažni komori
  • PREPREČIMO IZSUŠEVANJE

◦ Na urno steklo direktno iz vene 10 kapljic krvi.
◦ Stekelce - v petrijevko z navlaženim filtrirnim papirjem.
◦ Občasno nagibanje –> kdaj kri preneha drseti po
urnem steklu.
◦ Merimo čas od trenutka, ko smo kri kanili na urno
stekelce, do trenutka, ko preneha drseti.

ovca, koza, ped: 2,5 min
prašič: 3,5min
kunec, kokoš: 4,5min
govedo:6,5 min
konj:11,5min
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

določanje časa koagulacije po Lee-Whitu

A

-Iz periferne vene odvzamemo kri z brizgo.
◦ V 4 epruvete direktno iz brizge odmerimo po 1 ml krvi in jih
postavimo v vodno kopel.
◦ Vsakih 20-30 s nagnemo 2 epruveti in opazujemo, kdaj se kri strdi.
Takrat preverimo tudi nastanek krvnega strdka v ostalih 2
epruvetah.
◦ Merimo čas od trenutka, ko smo kri natočili v epruvete,
do trenutka, ko se v vseh štirih epruvetah strdi.

pes, kunec: 3-5min
govedo: 3-6min
konj: 6-12 min
človek: 5-10min

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

določanej časa krvavitve- postopek.
kaj je čas krvavitve?
kaj vpliva an čas krvavitev?

A
  • invivo postopek
  • povzročamo travmo, gledamo kdaj kri neha tečt

-postopek:
Kuncu ostrižemo dlako in z alkoholom in etrom očistimo kožo nad
ušesno veno.
◦ Z iglo ali lanceto naredimo vbod v veno.
◦ Ko se pokaže prva kaplja krvi, sprožimo uro in nato vsakih 30
sekund popivnamo novonastalo kapljo krvi z robom filtrirnega
papirja. Konec krvavitve nastopi, ko kri ne pušča več sledi na
filtrirnem papirju.

  • Čas krvavitve: čas, ki je potreben, da preneha kri
    iztekati iz žile.
    *nanj vplivajo faktorji koagulacije krvi
    *kontrakcija krvnih žil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj je viskoznost

A
  • hitrost gibanja tekočin
  • v enakih kapilarah
    , pod enakim pritiskom in na enaki temperaturi je odvisna od:
  • notranjega trenja njihovih delcev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

katera viskoznost je večja: od kolidnih raztopin ali od pravih raztopin?

A

viskoznost koloidnih raztopin je znatno večja

kot viskoznost pravih raztopin;

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

kako lahko ocenimo viskoznost tekočin?

A

na osnovi merjenja hitrosti prehoda določene tekočine skozi kapilarno cevko v primerjavi s hitrostjo prehoda destilirane vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

kako se imenuje anprava za merjenje viskoznosti?

A

viskozometer

*obstaja več različnih tipov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

od česa je odvisen volumski pretok?

kako se reče temu zakonu?

A
  • od spremembe tlaka
  • viskoznosti
  • dolžine cevi
  • poiseuillov zhakon
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

od česa je odvisna viskoznost krvi?

A

◦ števila in velikosti krvnih celic,
◦ od količine vode,
◦ vsebnosti snovi, raztopljenih v plazmi (beljakovine,
fibrinogen!);

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

od česa je odvisna viskoznost krvi?

A

◦ števila in velikosti krvnih celic,
◦ od količine vode,
◦ vsebnosti snovi, raztopljenih v plazmi (beljakovine,
fibrinogen!);

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

kateri so fiziološki dejavniki, ki vplivajo na viskoznost krvi?

A

◦ vrsta živali (mesojedi > rastlinojedi),
◦ spol (moški > ženski),
◦ prehrana (nevegetarjanci > vegetarjanci),
◦ fiziološko oziroma patološko stanje organizma
(npr. izguba vode  povečanje viskoznosti krvi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

kakšna je vrednost relativne viskoznosti krvi pri domačih živalih?

A

4,3-5,9

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kakšna je vrednsot relativne viskoznosti seruma pri domačih živalih?

A

1,6-2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kakšna je vrednsot relativne viskoznosti seruma pri domačih živalih?

A

1,6-2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

kakšen je postopek določanja viskoznosti krvi in krvne plazme (seruma)

A
  1. V lijak, s prižemo pritrjen na stojalo,
    odpipetiramo 2 ml destilirane vode in izmerimo
    čas, ki je potreben, da vsa voda izteče.
  2. Postopek ponovimo še s krvjo in krvno plazmo
    (ali serumom). Pred vsakim merjenjem
    moramo lijak očistiti in osušiti!
  3. Viskoznost preiskovane tekočine (Vn)
    izračunamo po enačbi:
    Vn = Vv x (tn/tv)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

kaj je gostota snovi?

A
  • razmerje med njeno maso in
    volumnom (m/V),
  • enota - kg/m3 oziroma g/L (SI!);
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

kakšna je gostota krvi?
od česa je odvisna?
kakšna je gostota krvnega seruma?
kakšna je gostota eritrocitov?

A

-med 1035 in 1060 g/L

-odvisna od:
◦ števila eritrocitov,
◦ količine hemoglobina in
◦ koncentracije elektrolitov in beljakovin v krvni
plazmi,
  • gostota krvnega seruma - 1020 do 1027 g/L,
  • gostota eritrocitov - 1080 do 1090 g/L.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

s čim merimo gostoto krvi?

A
  • večje količine –> neposredno = areometer ali
    piknometer;
  • manjše količine krvi –> posredno = primerjava z
    raztopinami različne gostote.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

kako merimo gostoto z areometrom?

A 
 areometer potopimo v
stekleno čašo, napolnjeno
s krvjo (krvno plazmo ali
krvnim serumom)
 na skali neposredno
odčitamo vrednot
gostote.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

kako merimo gostot s piknometrom?

A
  • stehtamo prazen piknometer
  • napolnimo ga s preiskovano tekočino in stehttamo
  • od mase piknometra s preiskovano tekočino odštejemo mazo prazenga piknometra
  • izračun gostote preiskovane tekočine: maso delimo z volumnom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

kako merimo gostot s piknometrom?

A
  • stehtamo prazen piknometer
  • napolnimo ga s preiskovano tekočino in stehttamo
  • od mase piknometra s preiskovano tekočino odštejemo mazo prazenga piknometra
  • izračun gostote preiskovane tekočine: maso delimo z volumnom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kaj je slaba lastnost merjenja z aerometrom?

A
  • rabimo vleike količine snovi, ki ji merimo gostoto
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

opiši metodo določanja gostote krvi in krvnega seruma(plazme) z raztopino CuSO4

  • na čem temelji
  • kaj nastane, da kapljica krvi en razpade?
  • kaj je prednost
  • postopek
  • kako določimo gostoto krvi in krvne palzme oz. seruma?
A
  • metoda temelji na principu, po katerem telo:
    ◦ lebdi v tekočini, katere gostota je enaka gostoti telesa,
    ◦ potone v tekočini z nižjo gostoto in
    ◦ se dvigne na površino v tekočini z višjo gostoto.

-Cu-proteinat

-prednsot:
lahko merimo gostoto
majhne količine vzorca.

  • postopek:
  • priprava nasičene raztopine modre galice–> na koncu dobimo osnovno raztopino modre galice
  • v epruetah pripravimo raztopine modre galice različnih specifičnih tež

*V vsako epruveto kanemo kapljico krvi
(seruma) in opazujemo njeno obnašanje 5
do 10 sekund.

  • gostoto določamo na osnovi obnašanja kapljic v posmeznih epruetah
  • tam kjer kapljica lebdi = gostota
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

zakaj kapljica krvi v raztopini CuSO4 ne razpade?

A
  • ker nastane bakrov proteinat na njeni površini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kako se pripravi nasičene raztopine modre galice?

A
  • 2 kg modre galice raztopimo v 2,5 litrih
    destilirane vode (–>raztopina nasičena - vsa
    modra galica se ne raztopi!).
  • raztopino filtriramo,
  • 488 ml nasičene raztopine razredčimo z
    dest. vodo do 1 L –> raztopina z gostoto
    1,10 g/cm3 (1100 g/L) = OSNOVNA RAZTOPINA.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kaj je hematokrit?

amgloameriški izraz?

A
  • volumski odnos med
    količino krvnih celic in količino krvne
    plazme;
  • prikazuje delež eritrocitov v krvi
  • PCV: packed cell volume
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

kako določamo hematokrit?

kaj dobimo po centrifugiranju

A
  • s centrifugiranjem periferne
    krvi (večinoma venske), ki smo ji dodali
    nek antikoagulant.
- po centrifugiranju:
◦ na dnu cevke - sloj eritrocitov,
◦ nad tem - sloj levkocitov (0,5 do 1
mm),
◦ nad njim - krvna plazma.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

kako določimo vrednsot hematokrita?

A
  • z računanjem razmerja med celotmo višino stoplca krvi in višino stolpca eritrocitov
  • graduirane cevvčice
  • posebni čitlaci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

kako izrazimo delež eritrocitov?

A
  • glede na celotno krvi v odstotkih
  • star merski siswtem
  • glede na celotno kri v deležu od ena
  • po SI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

od česa je odvisna vredns0ot hematokrita?

A
  • velikost eritrocitov

- število eritrocitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

dejavniki vpliva na vrednost hematokrita?

A
  • vrsta živali
  • starost
  • spol
  • zunanji faktorji in bolezenska stanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

dejavniki vpliva na vrednost hematokrita?

A
  • vrsta živali
  • starost
  • spol
  • zunanji faktorji in bolezenska stanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

zaradi česa se poveča oz zmanjša vrednost hematokrita ?

A

POVEČANJE:
- Povečanej št. eritrocitov (policitemija) oz. njihove velikosti
*dehidracija (posledica znojenja, bruhanja ali
driske)
*ekscitacije, ki izzovejo izločanje eritrocitov iz
vranice (zaradi večjih količin adrenalina).

ZMANJŠANJE:

  • zmanjšanje števila oz. velikosti eritrocitov (anemije)
  • zaradi izgube krvi
  • motnje v nast5ajanju eritorictov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

zaradi česa se poveča oz zmanjša vrednost hematokrita ?

A

POVEČANJE:
- Povečanej št. eritrocitov (policitemija) oz. njihove velikosti
*dehidracija (posledica znojenja, bruhanja ali
driske)
*ekscitacije, ki izzovejo izločanje eritrocitov iz
vranice (zaradi večjih količin adrenalina).

ZMANJŠANJE:

  • zmanjšanje števila oz. velikosti eritrocitov (anemije)
  • zaradi izgube krvi
  • motnje v nast5ajanju eritorictov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

kaj se dogaja z organizmom na visoki višini?

A
  • tu je konc. kisika manjša –> organizem mora to nekako kompenzirat:

večja produkcija eritrocitov, da je oksigenacija, še zmeraj enaka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

kakšna je povprečna vrednost hematokrita pri živalih?

A

0,3 - 0,4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

kakšna je povprečna vrednost hematokrita pri živalih?

A

0,3 - 0,4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

zakaj ej potrebna korekcija hematorkrita?

A

ker pri centrifugiranju krvi - v sloju eritrocitov

vedno ostane del plazme,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

od česa je odvisna količina plazme, ki ostane v sloju eritrocitov?

A

◦ dolžine in hitrosti centrifugiranja,

◦ metode (mikrohematokritske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

kaj je pravi hematokrit venske krvi?

kako ga dobimo?

A
  • izmerjeni hematokrit venske krvi, zmanjšan
    za tisto količino plazme, ki ostane po
    centrifugiranju v stolpcu celic,
  • dobimo ga če vrednsot hemtokrita, ki jo dobimo ob cnetrifugijranju venske krvi, ‘pomnožimo s faktorjem za zaostalo plazmo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

kako dobimo faktor za zaostalo plazmk

A

dobimo s primerjavo pravega volumna krvi živali in preračunanega volumna krvi iz venskega hematokrita

  • znaša od 0,9 - 0,99
  • odvisno za katero živ. vrsto gre
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

kaj je teleesni hematokrit?

kako ga dobimo?

A
  • razmerje med eritrociti in plazmo v velikih krvnih žilah je drugačno kot v majhnih–> zato se razlikujejo vrednosti hemkatokrita
  • Ht venske, arterijske krvi > Ht v malih krvnih žilah
    zaradi:
    ◦ razlik med razmerjem površine endotela in volumnom
    lumna krvnih žil,
    ◦ ob pretoku krvi je več plazme na površini toka krvi.
  • dobimo z: *množenjem pravega hematokrita venske krvi s faktorjem za razmerje telo/vene
  • množenjem izmerjenega hematokrita s splošnim korekcijskim faktorjem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

koliko znaša faktorj za razmerje telo/vena.

kaj vliva nanj?

A
  • pes: 0,89
  • koza: 0,9
  • prašič: 0,71
  • kunec: 0,89
  • starost, velikost, stopnja aktivnosti živali, koncentracija hemoglobina.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

kako dobimo splošni korekcijski faktor ?

A

z množenjem faktorja za zaostalo plazmo s faktorjem razmerhe telo/vene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

kako dobimo splošni korekcijski faktor ?

A

z množenjem faktorja za zaostalo plazmo s faktorjem razmerhe telo/vene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

opiši prikaz merjenja hematokrita.

A
  • kapilarna cevka se napolni s krvjo zaradi kapilarnega vlkea
  • cevko zamašimo na spodnji strani z voskom
  • mikorhematokritska centrifuga
  • delovnaje 5min
  • merilec hematokrita pokaže višino stolpca eritrocitov in levkocitov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

določanej hematokrita z metodo po wintrobeju: (makrohematokritska metoda)

A 
- Z dobro premešano citratno krvjo s
pomočjo brizge z dolgo iglo napolnimo v
Wintrobejeve hematokritske  epruvete do zgornje
oznake. (1ml krvi)
- Cevke centrifugiramo 30 minut pri 3000
obratih/min.
- Po končanem centrifugiranju odčitamo
višino stolpca eritrocitov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

kaj ej posebnost wintrobejeve hematokritske epruete?

A

graduirane so obojestransko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

opiši postopek določanja hematokrita z mikrohematokritso metodo

A
  • heparinizirane Kapilarne cevčice napolnimo s
    krvjo (kapilarni vlek!) in na
    enem koncu zamašimo z voskom.
  • Cevčice vstavimo v centrifugo
    (z zamašenim koncem navzven).
  • Centrifugiramo 2,5 min
  • Po končanem centrifugiranju
    cevčico namestimo v ležišče pomičnega dela na
    čitalcu in odčitamo vrednost.
    *vsebina kapilare mora ležati med spodnjo in zgornjo oznako normograma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

kaj je sedimentacija?

A

V krvi z antikoagulantom - suspenzija Er
nekaj časa stabilna, nato  posedanje Er
in njihovega ločevanja iz plazme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

kakšno merilo je intenzivnost sedimentacije?

A

je merilo stabilnosti

suspenzije eritrocitov v krvni plazmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

od česa je odvisna histrost sedimentacije?

A

 stopnje adhezivnosti in nagnjenost
eritrocitov k aglutinaciji,

 velikosti eritrocitov,

 prisotnosti različnih snovi v plazmi:
◦ serumski albumini - povečajo stabilnost
suspenzije Er –> upočasnijo sedimentacijo,
◦ fibrinogen, glikoproteidi in gamaglobulini –>
pospešijo sedimentacijo,

 viskoznosti krvne plazme,

 specifične teža krvnih celic ali plazme,

 zunanje temperature,

 antikoagulantov in

 nagiba merilne pipete.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

pri kateri živalski vrsti je sedimentacija najhitrejša in pri kateri zanemarljiva?

A

najhitrejša:
-konj

zanemarljiva:
- prežvekovalci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

v katerih 3 fzah poteka proces sedimentacije?

A

◦ 1. sedimentacija posameznih Er,
◦ 2. sedimentacija Er, združenih v agregate,
◦ 3. sesedanje stebrička Er (+ iztiskanje med Er
zastale plazme).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

s kater4im poskusom lahko dokažemo vpliv eritrocitov na sedimentacijo?

A
  • eritrocite konja danmo v govejo plazmo –> hitro sedimentirajo
  • eritrocite goveda damo v konjsko plazmo –> počasna sedimentacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

za kaj merimo hitrost sedimentacije eritrocitov?

kako hitra je sedimentacija pri zdravh osebkih?

A 
 v diagnostične namene,
 spremembe v hitrosti - niso
patognomične za diagnozo bolezni,
 se uporabljajo le kot pomožni podatek pri
ocenjevanju zdravstvenega stanja.
  • pri zdravih osebkih je sedimentaciaj razmerom počasna
112
Q

pospešena sedimentacija:

A
  • povečanje fibrinogena, glikoproteidov,
    gamaglobulinov oz. zmanjšanje albuminov, —> zlepljanje eritrocitov in oblikovanje stolpcev, eritrociti se hitreje posedajo
  • če v večji meri razpada tkivo,
  • če v org. prodrejo ali se v njem sproščajo
    tuje beljakovine,
  • če se zmanjša število Er ali količina Hb v Er
    ali poveča % vode.
  • npr. številna akutna in kronična obolenja,
    maligni tumorji, anemije in hipotireoidizem,
  • fiziološko je sediemntacija psopešena v gravidnosti
113
Q

upočasnjena sedimentacija

A 
- zmanjšanje fibrinogena, glikoproteidov,
gamaglobulinov oz. povečanje albuminov,
kot je fiziološko,
 policitemije,
 hemokoncentracija,
 huda oslabelost organizma,
 alergijske bolezni.
114
Q

upočasnjena sedimentacija

A
  • zmanjšanje fibrinogena, glikoproteidov,
    gamaglobulinov oz. povečanje albuminov,
    kot je fiziološko,
     policitemije (povečano št. krvnih celic)
     hemokoncentracija,
     huda oslabelost organizma,
     alergijske bolezni.
115
Q

kaj pomeni adhezivnost?

A

=lepljivost

116
Q

kaj pomeni adhezivnost?

A

=lepljivost

117
Q

priakz merjenja sediemntacije s physioex:

A
  • 1ml krvi v 1. eprueto
  • po 0,5ml raztopine antrijevega citrata damo v epruete
  • premešamo 5s
  • vsebino prenesemov sedimentacijsko eprueto
  • sedimentiramo 60min
  • odčitamo sedimentacijo
118
Q

metoda navpične sedimentaci po westgreenu

A

 1.citratno Kri vsesamo do oznake 0 in westergrenovo pipeto
vstavimo v stojalo.
 2. Zapišemo točen čas in odčitamo
rezultate 10, 20, 30 in 60 min ter po 2, 3
in 24 urah po začetku merjenja.

119
Q

kakšna je westergreenova pipeta?

A
  • 30cm dolgas tekleena cevkia z notranjim premerom 1-2mm

- graduirana od zgoraj navzdol v presledkih 1mm v dolžini 200mm

120
Q

v katerih epruetah kri hitreje sedimentira in zakaj?

A
  • v poševno ležečih epruvetah - kri hitreje
    sedimentira, ker se pri sesedanju Er
    vzpostavi kroženje:
    ◦ Er hitro dosežejo steno poševne cevke, po
    kateri naglo drsijo proti dnu,
    ◦ plazma se dviga po nasprotni steni;

-najhitrejša: pri nagibu 66 stopinj (v 20 min. - kot
v navpični cevki v 24 urah).

121
Q

opiši metodo poševne sedimentacije

A 
1. Spodnjo posodico aparata po Taubnerju
napolnimo do notranjega roba, jo
pokrijemo z zamaškom, v katerega smo
namestili stekleno cevko, in privijamo
zamašek, dokler meniskus krvi ne doseže
oznake 0.
  1. Napolnjene cevke položimo v ležišče.
  2. Po 20 minutah odčitamo rezultate.
122
Q

opiši metodo poševne sedimentacije

A 
1. Spodnjo posodico aparata po Taubnerju
napolnimo do notranjega roba, jo
pokrijemo z zamaškom, v katerega smo
namestili stekleno cevko, in privijamo
zamašek, dokler meniskus krvi ne doseže
oznake 0.
  1. Napolnjene cevke položimo v ležišče.
  2. Po 20 minutah odčitamo rezultate.
123
Q

kaj je hemoliza?

A
  • če Er membrana poči - vsebina Er v okolico –>
    rdeče obarvanje seruma (plazme) = hemoliza
  • delna hemoliza je fiziološki pojav (posledica
    staranja Er);
124
Q

kakšni so stari eritrociti?

A
  • sferični

- imajo tnako membrano

125
Q

kdaj eritrociti razpadejo v večjem obsegu?

A 
- ob različnih patoloških stanjih:
◦ hemolitične anemije (npr. parazitoze, infekcije),
◦ membranski defekti,
◦ deficit encimov
(npr.l pomanjkanje piruvat kinaze --> pomanjkanje ATP--> disfunkcija membrane
◦ hemoglobinopatije
(motnje v nastajanju hemoglobina)
◦ zastrupitve
(citokini delujejo citotoksično)
...
126
Q

kdaj eritrociti razpadejo v večjem obsegu?

A 
- ob različnih patoloških stanjih:
◦ hemolitične anemije (npr. parazitoze, infekcije),
◦ membranski defekti,
◦ deficit encimov
(npr.l pomanjkanje piruvat kinaze --> pomanjkanje ATP--> disfunkcija membrane
◦ hemoglobinopatije
(motnje v nastajanju hemoglobina)
◦ zastrupitve
(citokini delujejo citotoksično)
...¸
127
Q

kaj povzroča razpadanje eritrocitov zunaj organizma?

A 
kemične snovi:
- eter, kloroform,
amonijeve in žolčne soli, lugi, kisline,
saponini itd.
- raztapljajo eritrocitno membrano

fizikalni dejavniki:
◦ previsoka ali prenizka temperatura okolja,
◦ grobo ravnanje s krvjo (stresanje)
◦ močan podtlak v brizgi ob jemanju krvi.

128
Q

opiši postopek prikaza hemolize.

kakšni so rezultati?

A
  • v prvo in tretho eprueto odpipetiramo 5ml fiziološke raztopine
  • v drugo eprueto odpipetiramo 5ml destilirane vode
  • v vsako eprueto dodamo enako količino krvi
  • vsebino epruet premešamo
  • tretj0o eprueto za 2h damo v zmrzovlanik –> nato počasi odtajamo

rezultati:

  • fiziološak raztopina: motna, rožnato rdečkasta barva –> eritrociti so celi
  • destilirana voda: prozorna rožnato-rdeča barva
  • hipotonična raztopina, zato so eritrociti popokali
  • zamrznjena fiziološka raztopina: manj motna, nekateri eritrociti so že popokali
129
Q

kakšnaje osnovna fiziološka raztopina?

A
  • vsebuje 0,9% NaCl

- IZOTONIČNA RAZTOPINA –>osmotski tlak enak v raztopini kot v okolici

130
Q

kaj se dogaja v hipotonični raztopini z eritrocitom?

A 
- voda iz okolja
prehaja v Er, dokler se ozmotski tlak ne
izenači
- če je velika razlika: 
pokanje membrane -- hemoliza
131
Q

kaj je osmotska rezistenca eritrocitov?

kako jo ugotavljamo v laboratoriju?

A
  • v hipotoničnih razt. padajočih
    koncentracij Er hemolizirajo postopno
    glede na odpornost njihovih membran
    proti ozmotskemu tlaku okolice
  • je merilo kako vzdržljiva je membrana eritrocita na hipotonični šok
  • V laboratoriju OR Er ugotavljamo v primerjavi s
    serijo hipotoničnih raztopin NaCl:
132
Q

kaj je osmotska rezistenca eritrocitov?

kako jo ugotavljamo v laboratoriju?

A 
- v hipotoničnih razt. padajočih
koncentracij Er hemolizirajo postopno
glede na odpornost njihovih membran
proti ozmotskemu tlaku okolice
- je merilo kako vzdržljiva je membrana eritrocita na hipotonični šok
  • V laboratoriju OR Er ugotavljamo v primerjavi s
    serijo hipotoničnih raztopin NaCl:
133
Q

kaj je minimalna osmotska rezistenca eritrocitov?

A

-koncentracija, pri kateri opazimo začetno
hemolizo Er
- propadejo
najmanj odporni (najstarejši) Er.
- na dnu epruete je rožnat gumbek, raztopina ej nežno rožnato obarvana

134
Q

kaj jue širina osmotske rezistence eritrocitov?

A
  • območje med minimalno in maximalno osmotsko rezistenco
135
Q

od česa je odvisna OR Er?

glede na kaj se razlikuje?

A
  • od veliksti Er
  • od oblike Er
  • čim manjša je celica, tembolj je občutljiva na vdor vode in prej hemolizira
  • razlikuje se glede na:
  • vrsto živali
  • fiziološko in patološko stanje živali

 zmanjšanje: hemolitična zlatenica, avtoimunske hemolitične
anemije, zastrupitve, obsežne opekline
 povečanje: hipokromne anemije (pomanjkanje železa, manjši bolj odporni eritrociti), talasemija

136
Q

pri kateri domači živalski vrsti so eritrociti največji, pri kateri najmanjši?

A
  • največji: pes

- najmanjši: koza

137
Q

opiši eritrocite

A
  • niamjo jedra
    *slabo metabolno aktivni
  • anaerfobna glikoliza
    *tako pridobivajo energijo
  • so bikonkavno sploščeni
  • sposobnost speminjanja oblike
  • poraba ATP:
    *ohranjanje membrane
    *sprememba oblike
  • razvoj:
    proeritroblast–> retikulocit–> eritrocit
  • obliek pred eritrcitom so veliko bolj metabolno aktivne
138
Q

opiši retikulocit.
kdaj se fiziološko pojavljajo v krvi?
kje se ne pojavljajo v krvi?

A
  • večji
  • višja osmotska rezistenca (Na-K črpalk)
  • metabolno aktivni
  • ni jedra
  • imajo mitohondrije
  • poleg eritrocita so edina razvojna eritrocitna oblika, ki se še pojavlja v krvi
  • ob anemijah se pojavljajo
  • tam kjer je življenjska doba eritrocitov manjša od 100 dni
  • pri mlajših živalih
  • pri govedu se ne pojavljajo v krvi
139
Q

kaj je maksimalna osmotska rezistenca’

A
  • koncentracija NaCl, pri kateri razpadejo vsi Er
    (zadnja koncentracija, pri kateri je ostalo še
    nekaj Er nehemoliziranih)
  • propadejo tudi najbolj odporni Er (= totalna
    hemoliza)
  • ni gumbka na dnu epruete, rožnata raztopina
140
Q

kaj ej širina osmotske rezistence eritrocitov?

A
  • območje med inimalno in maximalno osmotsko rezistenco
141
Q

kaj je poikilocitoza?

A
  • eritrociti rzaličnih oblik

- eritrociti v obliki zvonov, srpov, izrastkov, polmesačaste oblike, izbokline

142
Q

od česa je odvisna OR Er?

glede na kaj se razlikuje?

A
  • od veliksti Er
  • od oblike Er
  • čim manjša je celica, tembolj je obpčutljiva na vdor vode in prej hemolizira
  • razlikuje se glede na:
    *vrsto živali
    *fiziološko in patološko stanje živali
     zmanjšanje: hemolitična zlatenica, avtoimunske hemolitične
    anemije, zastrupitve, obsežne opekline
     povečanje: hipokromne anemije (pomanjkanje železa, manjši bolj odporni eritrociti), talasemija
143
Q

PRI KATERI DOMAČI ŽIVALSKI VRSTI SO ERITROCITI NAJVEČJI, PRI KAERI NAJMANJŠI=

A
  • največji: pes

- najmanjši: koza

144
Q

kaj so akantociti?

A
  • imajo izrastke
  • razmerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
  • delež holesterola v membrnai se zamnjša –> zmanjša se osmotska rezistenca
145
Q

opiši eritrocite

A
  • niamjo jedra
    *sloabo metabolno aktivni
  • anaerfobna glikoliza
    *tako pridobivajo energijo
  • so bikonkavno sploščeni
  • sposobnost speminjanja oblike
  • poraba ATP:
    *ohranjanje membrane
    *sprememba oblike
  • razvoj:
    proeritroblast–> retikulocit–> eritrocit
  • obliek pred eritrcitom so veliko bolj metabolno aktivne
146
Q

opiši retikulocit.
kdaj se fiziolo0ško pojavljajo v krvi?
kje se ne pojavljajo v krvi?

A
  • večji
  • višja osmotska rezistenca (Na-K črpalk)
  • metabolno aktivni
  • nni jedra
  • imajo mitohondrihe
  • poleg eritrocita so edina razvojan eritrocitna oblika, ki s eše pojavlja v krvi
  • ob anemijah se pojavljajo
  • tam kjer je življenska doba eritrocitov manjša od 100dni
  • pri mlajših živalih
  • pri govedu se ne pojavljajo v krvi
147
Q

drži/ne drži: oblike pred eritrocitom so veliko bolj metabolno aktivne.

A

drži

148
Q

opiši postopek kalorimetrične metode določanja osmotske rezistence eritrocitov

A
  • Pripravimo serijo raztopin NaCl od izotonične
    do močno hipotonične
  • osnova raztopina: raztopian NaCl s konc. 10g/L
  • V vsako epr.: 1 kapljico krvi
    -dobro premešamo!
  • Po ~ 30 min - centrifugiramo vzorce (10
    min/1000 RPM).
  • Na osnovi videza vsebine epruvet (barva
    raztopine + Er na dnu) določimo min. in
    maks. OR
    *min: prvič sprememba barve v rožnato, gumbek je prisoten
    *max: ena eprueta za tem, ko je gumbek ; torej ni več gumbka, motno
  • Vsebino epruvet fotometriramo – izmerimo
    ekstinkcije vzorcev (slepi vzorec – dest.voda).
  • Izračunamo delež hemolize:
    % hemolize = ( en / emax) x 100%
149
Q

spreminjanje OR pri govedu.

zakaj pride do tega?

A

teleta po rojstu:
-OR zviša

3-5 mesecev

  • fetalni hemoglobin se zamanja z adultnim, ki je dosti manjši in manj odporni
  • OR zniža

do 2 leti:

  • ponovno zviša
  • velikost eritrocitov se z rastjo organizma poveča
  • do tega pride zaradi različen obliek hemoglobina
    *embrionalni
    *fetalni
    (je ob rojstvu v eritrocitih; eritrociti so bolj odporni na hipotonični stres, so precej večji)
    *adultni
150
Q

opiši hemoglobin

A
  • najpomembnejša sestavina eritrocitov.
  • funkcije:
  • prenos kisika in ogljikovega dioksida,
  • puferska vloga
  • je kromoproteid sestavljen iz:
  • osrerdnjega beljakovinskega dela - GLOBINA, (4 verige) na katerega so vezani štirje HEMI
  • hem je pigmentni kompleks železa s protoporfirinom
  • v celotnem Hb je približno 0,338% Fe
  • prenese 4 moelkule kisika, ki se vežejo an prosti železov atom: oksihemoglobin
  • CO2 se veže na beljakovinski del: karboksi hemoglobin
151
Q

drži/ne drži:

sferični eritrociti so veliko bolj odporni od bikonkavnih.

A

ne drži

- veliko manj so odporni

152
Q

kaj je poikilocitoza?

A
  • eritrociti v obliki zvonov, srpov, izrastkov, polmesačaste oblike, izbokline
153
Q

kaj je anizocitoza?

A
  • pravilne oblike eritrocitov, vendar različna velikost
154
Q

kaj so fuzociti?

A
  • vretenasto oblikovani eritrociti

- pogostto pojavljajo pri kozi

155
Q

kje nastane hemoglobin?

A
  • tam kjer nastanejo eritrociti

* nastaja od proeritroblasta do retikulocita

156
Q

kaj so akantociti?

A
  • iamjo izrastke
  • rzamerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
  • delež holesterola v membrnai se zamnjša –> zmanjša se osmotska rezistenca
157
Q

kaj so akantociti?

A
  • iamjo izrastke
  • rzamerje med holesterolom in fosfolipidi je spremenjeno
  • delež holesterola v membrnai se zamnjša –> zmanjša se osmotska rezistenca
158
Q

kaj uporabimo za natančno določanje stopnje hemolize
med minimalno in maksimalno ozmotsko
rezistenco Er

A
  • kalorimetrična metoda

* rezultat lahko ponazorimo grafično –> sigmoidna krivulja

159
Q

kakšne so enote osmotske rezistence eritrocitov?

A
  • g% (g/100ml) NaCl
  • stara enota
  • mmol/L
160
Q

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

A
  • mešanje vzorca z leseno palčko –> hemoliza
  • hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
    vzorca z barvnimi standardi–>določitev koncentracij hemoglobina:
    ◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
  • zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
    razlikuje različne odtenke zelene barve.
    ◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
    hemoglobina v njem.
161
Q

opiši postopek kalorimetrične metode določanja osmotske rezistence eritrocitov

A
  • Pripravimo serijo raztopin NaCl od izotonične
    do močno hipotonične
  • osnova raztopina: raztopian NaCl s konc. 10g/L
  • V vsako epr.: 1 kapljico krvi
    -dobro premešamo!
  • Po ~ 30 min - centrifugiramo vzorce (10
    min/1000 RPM).
  • Na osnovi videza vsebine epruvet (barva
    raztopine + Er na dnu) določimo min. in
    maks. OR
    *min: prvič sprememba barve v rožnato
    *max: ena eprueta za tem, ko je gumbek ; torej ni več gumbka, motno
  • Vsebino epruvet fotometriramo – izmerimo
    ekstinkcije vzorcev (slepi vzorec – dest.voda).
  • Izračunamo delež hemolize:
    % hemolize = ( en / emax) x 100%
162
Q

kako je sestavljena molekula hemoglobina?

kaj je posledica tega?

A
  • iz nebeljakovinskega dlea hema - enak pri vseh vretenčarjih
  • beljakovinskega globina: razlikuje se v zaporedju in vrsti Ak

zato:
*razlike med živalskimi vrstami, pasmami in tudi
med živalmi iste vrste in pasme.
* RAZLIČEN NABOJ Hb –> različno obnašanje v električnem
polju pri elektroforezi –> različni tipi Hb.

163
Q

spreminjanje OR pri govedu.

zakaj pride do tega?

A 
teleta po rojstu:
-OR zviša
3-5 mesecev
*fetalni hemoglobin se zamanja z adultnim, ki je dosti manjši in manj odporni
- OR zniža
do 2 leti:
- ponovno zviša
*velikost eritrocitov se z rastjo organizma poveča
  • do tega pride zaradi različen obliek hemoglobina
    *embrionalni
    *fetalni
    (je ob rojstvu v eritrocitih; eritrociti so bolj odporni na hipotonični stres, so precej večji)
    *adultni
164
Q

kako določamo tipe Hb?

A
  • z elektroforezo na škrobnem gelu

* različno negativni delci potujejo po nabitem polju

165
Q

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.

kakšen je rezultat

A
  • priprava pufra
  • priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
  • izvedba postopka elektroforeze:
    *v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
    *kadički napolnimo s pufrom za kadički
    *vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
  • 10min (5min) 200V
    električni tok teče skozi sistem –> Hb preide iz papirčkov na gel
    *papirček dol pobereš
    *gel pokrijemo s tanko plastično folijo
    *nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 20 min (2h)
  • negativno nabiti proteini, potujejo proti anodi +

REZULTATI

  • eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
  • hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
  • hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
  • dva madeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB
166
Q

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.

kakšen je rezultat (preko solnokislega hematina)

A
  • priprava pufra
  • priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
  • izvedba postopka elektroforeze:
    *v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
    *kadički napolnimo s pufrom za kadički
    *vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
  • 10min (5min) 200V
    električni tok teče skozi sistem –> Hb preide iz papirčkov na gel
    *papirček dol pobereš
    *gel pokrijemo s tanko plastično folijo
    *nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2h (20 min)
  • negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI

  • eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
  • hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
  • hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
  • dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB
167
Q

določanje konc. Hb po SAHLIJU

  • pomen
  • postopek
  • kaj je narobe s postopkom?
A
  • hemoliza Er s HCl;
  • sproščeni Hb preide v kisli hematin (klorhemin) -
    rjave barve;
  • raztopino kislega hematina redčimo z
    destilirano vodo, dokler se barva raztopine
    ne ujema z barvo standarda.

POSTOPEK
- v eprueto hemoglobinometra odpipetiramo do oznake 10 raztopino HCl (0,1 M HCl)
- Dodamo 0,02 ml krvi
- Epruveto potresemo (da se kri premeša s HCl).
- Po 1 min - v epruveto po kaplicah dodajamo dest. vodo
(dokler barva razt. v epruveti ni enaka barvi
standarda).
- Na graduaciji epruvete odčitamo višino stolpca
raztopine = količina Hb v g.

  • je hiter, ampak ni dovolj natančen
168
Q

opiši hemoglobin

A
  • najpomembnejša sestavina eritrocitov.
  • funkcije:
  • prenos kisika in ogljikovega dioksida,
  • puferska vloga
  • je kromoproteid sestavljen iz:
  • osrerdnjega beljakovinskega dela - GLOBINA, (4 verige) na katerega so vezani štirje HEMI
  • hem je pigmentni kompleks železa s protoporfirinom
  • v celotnem Hb je približno 0,338% Fe
  • prenese 4 moelkule kisika, ki se vežejo an prosti železov atom: oksihemoglobin
  • CO2 se veže na beljakovinski del: karboksi hemoglobin
169
Q

kje se sintetizira HEM?

kej se sintwtizira GLOBIN?

A

HEM: v mitohondiju

GLOBIN: v ribosomih

170
Q

kaoliko vsebuje 1g Hb železa in koliko O2 pri popolni saturaciji?

A
  • 3,34 mg Fe

- 1,34 ml O2

171
Q

katere tipe hemoglobina ločimo’

A
  • embrionalni
  • fetalni
  • adultni
  • poznamo več tipov adultnega hemoglobina
172
Q

kaj prenaša CO2 po telesu?

A
  • beljakovinski del hemoglobina

- HCO3-

173
Q

kje nastane hemoglobin?

A
  • tam kjer nastanejo eritrociti

* nastaja od proeritroblasta so retikulocita

174
Q

zakaj ima določanje konc. Hb v krvi velik pomen?

A
  • na osnovi sprememb v količini lahko sklepamo:

 na motnje v zvezi z nastajanjem in dozorevanjem Er
(kvantitativno – anemije)
( naraste pri: policitemija, nekatere bol. srca in ožilja,
nadmorska višina)
(konc. Hb pade pri: anemija, hipotiroidizem, bolezni jeter in ledvic, akutne krvavitve)

 na količino O2, ki je navzoča v cirkulaciji

175
Q

določanje konc. Hb v krvi z različnimi kvantitivnimi metodami:

A 
KALORIMETRIJSKE
*na osnovi primerjav barve
raztopin hemoglobina ali njegovih derivatov s
standardi
*najpogosteje

PLINOMETRIJSKE
na osnovi sposobnosti
hemoglobina, da veže kisik),

KEMIJSKE
na osnovi določanja v hemoglobinu
vezanega železa)

FIZIKALNE

  • na osnovi določanja gostote krvi oz. določanja specifične teže krvi
  • manj uporabna metoda
176
Q

izračanje koncentracije Hb- enote

A
  • po SI : mol/L krvi
  • praksa: g/100ml ali g/L
  • pretvorba:
    g/100 ml krvi x 0,62 –> mol/L krvi
177
Q

konc. Hb pri domačih živalih po Schalmu

A
  • večje vrednosti: pes, ljudje
  • koza: 100g/L
  • govedo: 110
  • ovca: 115
  • mačka: 120
  • konj, prašič. 130
  • človek: 140
  • pes: 150
178
Q

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

A
  • mešanje vzorca z leseno palčko –> hemoliza
  • hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
    vzorca z barvnimi standardi–>določitev koncentracije
    hemoglobina:
    ◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
  • zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
    razlikuje različne odtenke zelene barve.
    ◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
    hemoglobina v njem.
179
Q

prikaz kolorimetiričnega določanja konc. hemoglobina

A
  • mešanje vzorca z leseno palčko –> hemoliza
  • hemoglobinometer : primerjava barve preiskovanega
    vzorca z barvnimi standardi–>določitev koncentracije
    hemoglobina:
    ◦ prehod zelene svetlobe skozi hemoliziran krvni vzorec;
  • zelena svetloba ker človeško oko zelo natančno
    razlikuje različne odtenke zelene barve.
    ◦ intenzivnost obarvanja vzorca - odvisna od količine
    hemoglobina v njem.
180
Q

kako je sestavljena molekula hemoglobina?

kaj je posledica tega?

A
  • iz nebeljakovinskega dlea hema - enak pri vseh vretenčarjih
  • beljakovinskega globina: razlikuje se v zaporedju in vrsti Ak

zato:
*razlike med živalskimi vrstami, pasmami in tudi
med živalmi iste vrste in pasme.
* različen naboj Hb –> različno obnašanje v električnem
polju pri elektroforezi –> različni tipi Hb.

181
Q

katere tipe Hb so ugotovili pri ovcah?

A
  • tipa Hb A in B - najpogostejša,
    ◦ homozigoti - tip Hb A ali B,
    ◦ heterozigoti - tip Hb AB.
  • tipi Hb C, D in E zelo redki,
  • tip Hb F (fetalni tip) - pri fetusih;
  • po rojstvu ga zamenja adultni
  • slovenski avtohtoni pasmi ovc (jezerskosolčavska
    in bovška) - najpogostejši tip A.
182
Q

kako določamo tipe Hb?

A
  • z elektroforezo na škrobnem gelu

* različno engativni delci potujejo po nabitem polju

183
Q

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.

kakšen je rezultat

A
  • priprava pufra
  • priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
  • izvedba postopka elektroforeze:
    *v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
    *kadički napolnimo s pufrom za kadički
    *vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
  • 5min 200V
    električni tok teče skozi sistem –> Hb preide iz papirčkov na gel
    *papirček dol pobereš
    *gel pokrijemo s tanko plastično folijo
    *nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2 min
  • negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI

  • eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
  • hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
  • hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
  • dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB
184
Q

postopek elektroforeze hemoglobina na škrobnem gelu.

kakšen je rezultat (preko solokislega hematina)

A
  • priprava pufra
  • priprava gel plošče: pufer + škrob, ki se ga skuha na 90 stopin
  • izvedba postopka elektroforeze:
    *v zareze v gel plošče naneseš filtirne papirčke, ki so bili namočeni v vzorce krvi
    *kadički napolnimo s pufrom za kadički
    *vzpostavimo mostove med gelom in pufrsko tekočino
  • 5min 200V
    električni tok teče skozi sistem –> Hb preide iz papirčkov na gel
    *papirček dol pobereš
    *gel pokrijemo s tanko plastično folijo
    *nadaljevanje elektroforeze pri napetosti 200 V 2 min
  • negativno anbiti proteini, potuejjo proti anodi +

REZULTATI

  • eni vzorci potuejjo hitreje eni počasneje : rzalična negativna nabitost
  • hemoglobin tipa B = madež, ki zaostaja
  • hemoglobin tipa A: madež, ki potuje naprej
  • dva amdeža na mestu med pozicijo A in B = hemoglobin tipa AB
185
Q

določanje konc. Hb po SAHLIJU

  • pomen
  • postopek
  • kaj je narobe s postopkom?
A
  • hemoliza Er s HCl;
  • sproščeni Hb preide v kisli hematin (klorhemin) -
    rjave barve;
  • raztopino kislega hematina redčimo z
    destilirano vodo, dokler se barva raztopine
    ne ujema z barvo standarda.

POSTOPEK
- v eprueto hemoglobinometra odpipetiramo do oznake 10 raztopino HCl (0,1 M HCl)
- Dodamo 0,02 ml krvi
- Epruveto potresemo (da se kri premeša s HCl).
- Po 1 min - v epruveto po kaplicah dodajamo dest. vodo
(dokler barva razt. v epruveti ni enaka barvi
standarda).
- Na graduaciji epruvete odčitamo višino stolpca
raztopine = količina Hb v g.

  • je hoter, ampak ni dovolj antančen
186
Q

določanje konc. Hb po Drabkinu (preko cianmethemoglobina)

A
  • Hb + Drabkinov reagent –> cianmethemoglobin

POSTOPEK:
1. 5 ml Drabkinovega reagenta + 0,02 ml krvi
(dobro premešamo!).

  1. Po 5 min - fotometriramo (540-546 nm);
    * Ničilišče naravnamo z reagentom =blank
  2. Koncentracijo Hb izračunamo po formuli:
    Hb (g/L) = e x 368
187
Q

določanje koncentracije oksihemoglobina

A
  • Hb iz predhodno hemolizirane krvi + zrak –> preide v
    oksihemoglobin (določamo fotometrično).

POSTOPEK:
- 5 ml razt. NH3 + 0,02 ml krvi –>hemoliza (Hb preide v oksi-
Hb).
- fotometriramo pri 578 nm (blank - raztopina NH3).

188
Q

določanje koncentracije oksihemoglobina

A
  • Hb iz predhodno hemolizirane krvi + zrak –> preide v
    oksihemoglobin (določamo fotometrično).

POSTOPEK:
- 5 ml razt. NH3 + 0,02 ml krvi –>hemoliza (Hb preide v oksi-
Hb).
- fotometriramo pri 578 nm (blank - raztopina NH3).

189
Q

katere so še ostale metode določanja konc. hemoglobina?

opiši jih.

A
  • Določanje koncentracije Hb po Tallquistu:
    ◦ za grobo oceno vrednosti koncentracije hemoglobina;
    ◦ kapljico krvi kanemo na filtrirni papir –> madež;
    ◦ barvo madeža primerjamo s standardno barvno skalo.
  • Določanje koncentracije Hb preko Fe v krvi:
    ◦ temelji na določanju količine železa v Hb na osnovi:
    ◦ 1 g Hb ……vsebuje 3,34 mg Fe
  • Določanje koncentracije Hb na osnovi plinometrije:
    ◦ določanje količine na Hb vezanega O2:
    ◦ 1 g Hb …..veže nase 1,34 ml O2.
190
Q

opiši hemoglobinopatije

A
  • motnaj v količinskem anstajanju verig globina: talasemija

spreminjanje aminoksilinskega zaporedja verig globina: anemija srpastih celic

191
Q

opiši postopek štetja trombocitov

A

DIREKTNI POSTOPEK
 reagent za štetje: kokainov hidroklorid
NaCl , dest. voda
 redčenje krvi: silikoniziran melanžer za Er (ali
silikonizirana epruveta z mikropipeto).
 trombocite opazujemo s faznim mikroskopom 
modre točke,
 štejemo v velikih kvadratih (1 mm2) v mrežici

INDIREKTNI PSOTOPEK (po foniu)
- razmaz krvi obarvan po May-Grunwald-Giemsi 
*preštejemo trombocite na 1000 Er
- preštejemo eritrocite v komorci
- izračun števila trombocitov:
T= Er x t/1000 
- enota: v mm3 krvi
- na koncu podajamo v 10na9 L krvi
192
Q

kaj so hemini?

naštej najbolj znane heminske spojine

A

so spojine porfirina z Fe3+ (železo je trovalentno ker je tretja
valenca vezana s katerimkoli negativnim
ionom)

  • klorhemin
  • njegove kristalčke imenujemo Teichmanovi kristalčki
193
Q

opiši postopek nastanka kristalov klorhemina

razloži psotopek.

A
  • s skalpelom ostrgamo osušeno kri, drobce
    damo na predmetno steklo;
  • dodamo nekaj kristalčkov NaCl, premešamo in
    pokrijemo s krovnim stekelcem.
  • dodamo ocetno kislino (zaradi kapilarnosti
    vstopi pod krovno stekelce in prepoji vsebino);
  • preparat segrevamo nad plamenom (pazimo,
    da vsebina ne zavre!)
    *30-60s
  • pod mikroskopom opazujemo drobne rjavo
    rumene kristalčke klorhemina.

RAZLAGA:

  • najprej anstane hemoliza zaradi dodatka ocetne kisline
  • pri segrevanju ocetne kisline ob prisotnosti NaCl nastane Hcl
  • HCl hidrolizira hemoglobin + hemin = anstane klorhemin
194
Q

direktna metoda štetja krvnih celic pri perutnini

A

 posamezne vrste krvnih celic se v razmazu
ptičje krvi različno obarvajo z reagentom po
Nattu in Herricku;
 redčenje krvi z reagentom v Er melanžerju
(1 : 100)
 mešanje 5 min
 štetje v
komorici.
 Izračun števila (v mm3):
 Er = (Z/80) x 400 x 100 x 10 x 10na6

 L = (N/9) x 10 x 100 X 10na6

 Tr = (N/9) x 10 x 100 x 10na6)

195
Q

štetje kmrvnih celic s hematološkimi analizatorji.

A 
 omogočajo hitro in natančno štetje in oceno
lastnosti krvnih celic na principih:
*električnih,
*optičnih 
 *kombiniranih načinov detekcije.

 delovanje: vsesajo določen volumen krvi v
sistem takih cevk, ki vzorec usmeri skozi
senzor.

 načini detekcije:
◦ merjenje električnega upora
(povečanje)
*pri prehodu cleic skozi el. polje
* krvne celice slabo prevajajo el. tok –> pretok suspenzije celic v elektrolitski raztopini poveča el. upor
*št. sprememb upora v časovni enoti je sorazmerno s številom celic
*velikost spremembe upora je sorazemrna z njihovo velikostjo

◦ optične meritve (sipanje svetlobe; to registrirajo detektorji in spremenijo v el. impulz)

  • štetje eritrocitov, trombocitov in levkocitov
    (tudi določitev subpopulacij!).
    *merjenje vrednsoti hematokrita
    *in koncentraciej hemoglobina,
    *izračunajo oz. izmerijo eritrocitne konstante
196
Q

opiši postopek nastanka kristalov klorhemina

razloži psotopek.

A
  • eden prvih postopkov, s katerim so v sodni
    medicini dokazovali prisotnost krvi v vzorcih
    materiala
  • s skalpelom ostrgamo osušeno kri, drobce
    damo na predmetno steklo;
  • dodamo nekaj kristalčkov NaCl, premešamo in
    pokrijemo s krovnim stekelcem.
  • dodamo ocetno kislino (zaradi kapilarnosti
    vstopi pod krovno stekelce in prepoji vsebino);
  • preparat segrevamo nad plamenom (pazimo,
    da vsebina ne zavre!)
    *30-60s
  • pod mikroskopom opazujemo drobne rjavo
    rumene kristalčke klorhemina.

RAZLAGA:

  • najprej anstane hemoliza zaradi dodatka ocetne kisline
  • pri segrevanju ocetne kisline ob prisotnosti NaCl nastane Hcl
  • HCl hidrolizira hemoglobin + hemin = anstane klorhemin
197
Q

s čim lahko štejemo krvne celice?

A
  • z mikroskopom,
  • z elektronskimi števci,
  • eritrocite - fotometrično.
198
Q

pred začetkom štetja krvnih celic

A
  • kri mešamo s posebnimi raztopinami
  • fiksiramo tisto vrsto celic, ki jo želimo
    šteti;
  • druge vrste celic razkrojimo;
199
Q

katero raztopino uporabljamo za štetje eritrocitov in katero za štetje levkocitov?

A
  • haymova raztopina. štetje eritrocitov

- turkova raztopina: štetje levkocitov

200
Q

kaj je komora oz. hemocitometer?

A
  • debelejša steklena ploščica, prečno
    razdeljena s štirimi kanalčki;
  • na sredini - poglobljen del
    ◦ s podolžnim kanalčkom razdeljen na dva dela,
    ◦ na vsakem vgravirana mrežica za štetje krvnih
    celic.
  • na robu - oznake za:
    ◦ vrsto mrežice,
    ◦ globino in
    ◦ velikost največjih in najmanjših kvadratkov.
201
Q

opiši mrežico

A 
 številni tipi mrežic - razlikujejo se po
številu in velikosti vrisanih likov.
 Imenovanje - po avtorjih, ki so jih
skonstruirali (npr. Bürkerjeva, Bürker-
Türckova, Thomova, Neubauerjeva,
Spencerjeva…).
202
Q

mrežica po Burcker-Turcku. opši jo

A
  • je kvadrat s stranico 3mm
  • razdeljen na 9 kvadratov s površino 1mm2
  • vsak tak kvadrat razdeljen na 16 srednjih kvadratkov
  • omejuje jih dvojen črte
  • površina: 1/25mm2
  • površian pravokotnika med dvojnima črtama= 1/100mm2
  • srednji kvadratki v osrednjem 1mm2 kvadratu so s podolžnimi in navpičnimi črtami razdeljeni na najmanjše kvadratke v mrežici
  • površina znaša 1/400mm2
203
Q

kaj je melanžer?

A

 posebna mikropipeta:
*ima graduirano kapilarno cevčiico
 zgornji del - trebušasto razširjen,
 spodnji del – kapilarna cevčica (razdeljena na
10 enot)
 v trebušasti razširitvi - steklena kroglica:
◦ označuje vrsto melanžerja,
◦ omogoča mešanje vzorca
◦ v suhem melanžerju se ne lepi na steno.
 polnjenje melanžerja - gumijasta cevčica
(plastični ustnik), je na zgornjem delu melanžerja.

204
Q

kaj je melanžer?

A

 posebna mikropipeta:
*ima graduirano kapilarno cevčiico
 zgornji del - trebušasto razširjen,
 spodnji del – kapilarna cevčica (razdeljena na
10 enot)
 v trebušasti razširitvi - steklena kroglica:
◦ označuje vrsto melanžerja,
◦ omogoča mešanje vzorca
◦ v suhem melanžerju se ne lepi na steno.
 polnjenje melanžerja - gumijasta cevčica
(plastični ustnik), je na zgornjem delu melanžerja
 z njim pripravimo natančne razrečitve za lažje štetje eritrocitov

205
Q

opiši melanžer za štetje eritrocitov

A

 v razširjenem delu - rdeča kroglica;
 V razširitve: 100-x večji od V kapilare (nad
razširitvijo oznaka 101);
 kri do oznake 1 –>razredčitev 1 : 100,
 Kri do oznake 0,5 –> razredčitev 1 : 200.

206
Q

opiši melanžer za štetje levkocitov

A

 v trebušasti razširitvi - bela kroglica;
 V razširitve: 10-x večji od V kapilare (nad
razširitvijo oznaka 11).
 kri do oznake 1 –> razredčitev 1 : 10,
 kri do oznake 0,5 –> razredčitev 1 : 20.
 potrebno ej bolj intenzivno mešanje

207
Q

drži/ne drži: za mešanje melanžerjev imamo psoebne naprave, ki vibrirajo. intenzivnost lahko prialgajamo

A

drži

208
Q

na kaj moramo pazit ko štejemo krvne celice z mikroskopom?

A

◦ vrstni red štetja posameznih kvadratkov,

◦ sistem štetja celic v posameznem kvadratku,

209
Q

opiši princip štetja eritrocitov z mikroskopom.

A 
- potrebna je HAYMOVA RAZTOPINA
◦ razkroji levkocite in trombocite ter
◦ fiksira eritrocite;
◦ ostane še svinarija
◦ sestvljena iz: 
kristalinični Na-sulfat
NaCl
HgCl2
želatina
dest. voda

PRIPRAVA VZORCA:
- Kri do oznake 1 ali 0,5 (človek) ali 0,3 (živali).
Haymovo razt. do 101 (razredčitev 1:100 (200 oz.
333,3).
- Stresanje: 3 min (ročno ali posebni mešalec).
- Priprava komorice: pokrijemo s krovnim steklcem, pritrdimo s p5rijemalkami
(Newtonovi pasovi!).
- Polnjenje komorice: s konusom - reža ob robu
krovnega stekelca  kapilarni vlek (odvečno
raztopino obrišemo; mehurčki zraka - očistiti in
ponovno napolniti
- Napolnjeno komoro pustimo nekaj časa stati (da
se celice umirijo)!

ŠTETJE CELIC:
-  Ploščico pod mikroskop --> majhna povečava
--> poiščemo mrežico, preverimo
razporeditev celic (enakomerno!).
-  Pod večjo povečavo poiščemo osrednji
kvadratek, preštejemo Er v 80 najmanjših
kvadratkih (1/400 mm2).

IZRAČUN:
Er= (n/80) x 400 x 100 x (200,333,3) x 10 x 10na6
*dobimo Er/L krvi
+vedno eritrocite podajamo v enoti 10na 12

210
Q

opiši princip štetja eritrocitov z mikroskopom.

A 
- potrebna je HAYMOVA RAZTOPINA
◦ razkroji levkocite in trombocite ter
◦ fiksira eritrocite;
◦ ostane še svinarija
◦ sestvljena iz: 
kristalinični Na-sulfat
NaCl
HgCl2
želatina
dest. voda

PRIPRAVA VZORCA:
- Kri do oznake 1 ali 0,5 (človek) ali 0,3 (živali).
Haymovo razt. do 101 (razredčitev 1:100 (200 oz.
333,3).
- Stresanje: 3 min (ročno ali posebni mešalec).
- Priprava komorice: pokrijemo s krovnim steklcem, pritrdimo s p5rijemalkami
(Newtonovi pasovi!).
- Polnjenje komorice: s konusom - reža ob robu
krovnega stekelca  kapilarni vlek (odvečno
raztopino obrišemo; mehurčki zraka - očistiti in
ponovno napolniti
- Napolnjeno komoro pustimo nekaj časa stati (da
se celice umirijo)!

ŠTETJE CELIC:
-  Ploščico pod mikroskop --> majhna povečava
--> poiščemo mrežico, preverimo
razporeditev celic (enakomerno!).
-  Pod večjo povečavo poiščemo osrednji
kvadratek, preštejemo Er v 80 najmanjših
kvadratkih (1/400 mm2).

IZRAČUN:
Er= (n/80) x 400 x 100 x (200,333,3) x 10 x 10na6
*dobimo Er/L krvi
+vedno eritrocite podajamo v enoti 10na 12

211
Q

opiši štetje levkocitov pod mikroskopom

A
  • Türckova raztopina:
    ◦ preparira in obarva jedra levkocitov ter
    ◦ razgradi Er, Tr in citoplazmo levkocitov;
    ◦ sestava:
    ledoocetna kislina
    raztopina gentiana violet
    destilirana voda

PRIPRAVA VZORCA
1. Kri do oznake 1 ali 0,5.
2. Türckovo raztopino do oznake 11 (razredčitev 1 :
10 ali 1 : 20).
3. Stresanje melanžerja: levkociti se lepijo na stene
 intenzivnejše kot pri eritrocitih.
4. Priprava komore za štetje: postopek je enak kot
za štetje eritrocitov.
5. Polnjenje komore: enako kot za štetje eritrocitov.

ŠTETJE CELIC.

  • štejemo v skrajnih 4 kvadratih, ki vsebujejo kvadratke s površino 1/25 mm2
  • preštejemo vse celice v 25 kvadratkih

IZRAČUN:
- L = n x 10 (20) x 10
x 10na6
- enota: 10na9 levkocitov/L

212
Q

drži/ne drži:KRVNE SKUPINE niso gentsko pogojeni in se ne deudujejo po mendlovih pravilih.

A

ne drži

213
Q

opiši postopek štetja trombocitov

A

DIREKTNI PSOTOPEK  reagent za štetje: kokainov hidroklorid
NaCl , dest. voda
 redčenje krvi: silikoniziran melanžer za Er (ali
silikonizirana epruveta z mikropipeto).
 trombocite opazujemo s faznim mikroskopom 
modre točke,
 štejemo v velikih kvadratih (1 mm2) v mrežici

INDIREKTNI PSOTOPEK (po foniu)
- razmaz krvi obarvan po May-Grunwald-Giemsi 
*preštejemo trombocite na 1000 Er
- preštejemo eritrocite v komorci
- izračun števila trombocitov:
T= Er x t/1000 
- enota: v mm3 krvi
- na koncu podajamo v 10na9 L krvi
214
Q

kej je pomembno določanje krvnih skupin?

A
  • pri transfuziji
  • prejemnik prejme inkompatibilno kri –> v njej so protitelesa (aglutinini) proti aglutinogenom na njegovih eritrocitih –> transfuzijska reakcija (za prejemnika lahko usodna)
  • posledica hemolize in aglutinacije eritrocitov –> to povzroči cirkucaijski šok in kogulopatije

-v gentiki
*genetsko pogojene,
*dedujejo se po Mendlovih
pravilih,

  • v kriminalistiki
  • identifikacija oseb na osnovi krvi, sline, sperme
  • v sodni medicini/veterini
  • ugotavljanje očetovstva
215
Q

štetje krvnih cleic pri perutnini

A

 v krvi ptic - jedra tudi Er  metode za
štetje krvnih celic pri sesalcih za ptice
niso uporabne.
 uporabljata se direktna ali indirektna
metoda.

216
Q

indirektna emtoda štetja krvnih celic pri perutnini

A 
 mešanje krvi v melanžerju za Er (Haymova
razt. 1 : 200), 
*v komorici preštejemo vse
celice -->skupno št. v 1 mm2.
 krvni razmaz, obarvan po Pappenheimu
*preštejemo skupaj 3000 celic, ločeno
beležimo število posameznih vrst.
 Izračun števila posameznih vrst krvnih celic
(v 1 mm3):
*  Er = (S x Er ) / 3000
* L = (S x L ) / 3000
* Tr = (S x Tr) / 3000
217
Q

krvne skupine pri ljudeh.
koliko jih je?
katere najpoemmbnejše?
redkejše?

A
  • 30 sistemov krvnih skupin
  • najpomembnejši:
  • ABO
  • Rh
  • MNS

-redkejši:
*duffy
(duffy minus se pojavlja na področjih kjer je več malarije, taki osebki kažejo odpornost proti malariji)

218
Q

direktna metoda štetja krvnih celic pri perutnini

A

 posamezne vrste krvnih celic se v razmazu
ptičje krvi različno obarvajo z reagentom po
Nattu in Herricku;
 redčenje krvi z reagentom v Er melanžerju
(1 : 100)  mešanje 5 min  štetje v
komorici.
 Izračun števila (v mm3):
 Er = (Z/80) x 400 x 100 x 10 x 10na6

 L = (N/9) x 10 x 100 X 10na6

 Tr = (N/9) x 10 x 100 x 10na6)

219
Q

štetje kmrvnih celic s hematološkimi analizatorji.

A

 omogočajo hitro in natančno štetje in oceno
lastnosti krvnih celic na principih:
*električnih,
*optičnih *kombiniranih načinov detekcije.

 delovanje: vsesajo določen volumen krvi v
sistem takih cevk, ki vzorec usmeri skozi
senzor.

 načini detekcije:
◦ merjenje električnega upora
(povečanje)
*pri prehodu cleic skozi el. polje
* krvne celice slabo prevajajo el. tok –> pretok suspenzije celic v elektrolitski raztopini poveča el. upor
*št. sprememb upora v časovni enoti je sorazmerno s številom celic
*velikost spremembe upora je sorazemrna z njihovo velikostjo

◦ optične meritve (sipanje svetlobe; to registrirajo detektorji in spremenijo v el. impulz)

  • štetje eritrocitov, trombocitov in levkocitov
    (tudi določitev subpopulacij!).
    *merjenje vrednsoti hematokrita
    *in koncentraciej hemoglobina, *izračunajo oz. izmerijo eritrocitne konstante
220
Q

kakšna so povprečja pri živalih za eritrocite, levkocite, trombpicite?

A
  • eritrociti: 5-11
  • levkociti: 8-16
  • trombociti: 250-500
221
Q

na kaj moraš pazit, ko npošiljaš kri v analizo’

A
  • kri vzameš v eprueto z dodanim antikoagulantom

- dobro premešaj kri –> da se ne zlepi

222
Q

sinonimi za eritrocitni indeks ?

A

¸- eritrocitne konstante

- citarnostne konstante

223
Q

kaj ugotavljamo z eritrocitnimi indeksi?

za kaj se uporabljajo v veterinarski praksi?

A
  • povprečni volumen
  • velikost
  • debelino eritrocitov
  • napoljenost s hemoglobinom
  • diganostika anemj
  • presojanje vleiksoti Er
  • napolnjenost Er s Hb
224
Q

krvne skupine pri pseh

A
  • DEA: 1-8
  • DEA, 3,5,7:
  • lahko se poajvijo protitelesa brez predhodne senzibilizacije (ALU PROTITELESA)
  • pomembne: DEA 1,1 ; 1,2
  • antigene teh skupin živla nima ali pa ima le enega od teh dveh
  • akutne hemolitične reakcije, če se srečajo z antigeni
225
Q

KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUN ER. INDEKSOV v preiskovanem vzorcu krvi.

A
  • število eritrocitov
  • vrednsot hematokrita
  • koncentracija hemoglobina
226
Q

kateri so eritrocitini indeksi?

A 
◦ povprečni volumen Er,
◦ povprečna absolutna količina Hb,
◦ povprečna relativna količina Hb,
◦ povprečni premer Er in
◦ povprečna debelina Er.
227
Q

krvne skupine pri živalih

A
  • redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
  • sistem AB0 pri človeku
  • vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
  • podoben sistemu Rh pri človeku
  • pri dom. živalih - označevanje z velikimi
    tiskanimi črkami ( od A naprej)
  • različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
  • po Jainu:
  • konj: 8
  • govedo: 12
  • ovca: 8
  • prašič: 15
  • pes: 8
  • naravna Pt - pri živalih redka:
    ◦ izjema – mačka!;
  • prva transfuzija - ni nevarnosti za
    transfuzijsko reakcijo (ne glede na krvni tip),
  • ponovne transfuzije - nevarnost transfuzijske
    reakcije (prva transfuzija - senzibilizacija!, nastanejo protitelesa));
  • ugotavljanje kompatibilnosti:
    ◦ tipizacija krvi,
    ◦ navzkrižni postopek.
228
Q

opiši navzkrižen ‘postopek ugotavljanja primernosti krvi za transfuzijo.

A
  1. major postopek
    ◦ Er donorja + serum prejemnika;
    ◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu prejemnika
2. minor postopek
◦ Er prejemnika + serum donorja;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu donorja
◦ manj pomemben, ker se kri donorja ob
transfuziji močno razredči.
229
Q

pravila doniranja krvi

A
  • isto z istim
  • urgentno:
    O rh- je univerzalni donor
    *čeprav ima protitelesa, so ta med transfuzijo zelo razredčena
230
Q

povprečni volumen eritrocitov

A
  • MCV
  • pokaže povprečno prostornino enega Er
  • da nam podatke o vrsti anemije glede an velikost cleice
  • makrocitna
  • mirkocitna
  • normocitna
  • enota: femtolitri
231
Q

povprečna absolutna količina Hb

A
  • MCH
  • pokaže nam povprečno količino
    hemoglobina v posameznem eritrocitu.
  • lahko ugotovimo, ali je anemija normo-,
    hipo- (prenizka konc. hemoglobina) ali hiperhromna.
  • enota: pikogrami
232
Q

povprečna absolutna količina Hb

A
  • MCH
  • pokaže nam povprečno količino
    hemoglobina v posameznem eritrocitu.
  • lahko ugotovimo, ali je anemija normo-,
    hipo- (prenizka konc. hemoglobina) ali hiperhromna.
  • enota: pikogrami
233
Q

povprečna relativna količina Hb

A
  • MCHC
  • Izraža količino hemoglobina v določenem
    volumnu eritrocitov,
  • boljši indikator vsebnosti hemoglobina v
    eritrocitih kot MCH (ta ne upošteva
    velikosti celice)
    -enota: g/L eritrocitov.
234
Q

povprečni premer eritrocitov

A
  • MCD
  • meri se mikroskopsko - s pomočjo
    mikrometrske skale, ki se vstavi v okular
    mikroskopa
  • rezultat v μm,
  • Izmerimo večje število Er–> srednja
    vrednost.
  • krvni razmaz - obarvamo po May-Grünwald-
    Giemsi.
235
Q

povprečna debelina eritrocitov

A
  • MCT

- izračun po formuli

236
Q

kaj je izraz PCV

A
  • packed cell voloume
    = hematokrit
  • nekateri ag prištevajo k eritrocitnim indeksom
237
Q

kaj imajo na površini eritrociti domačih živlaih in človeka ?

A
  • na svoji površini imajo specifične antigene, ki pripadajo različnim skupinam krvnih skupin
238
Q

po čem se razlikujejo krvne skupine?

A
  • Krvne skupine se med seboj razlikujejo po
    lastnostih, ki jih pogojujejo:
    ◦ na Er vezani Ag - aglutinogeni in
    ◦ v plazmi raztopljena protitelesa – aglutinini
    (naravni ali pridobljeni!).
239
Q

na kaj vse so vezani aglutinogenii?

A
  • na eritrocitih
  • na levkocitih
  • na trombocitith
  • na epitelijskih celicah
240
Q

drži/ne drži:

antigeni niso gentsko pogojeni in se ne deudujejo po mendlovih pravilih.

A

ne drži

241
Q

drži/ne drži

- v organizmu ljudi in živlai obstaja le 1 sistem krvnih skupin.

A
  • ne drži

- obstaja večje število sistemov krvnih skupin

242
Q

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma

*rezultat

A 
1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
 2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja –> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.
*dlje časa se je upiral spremembi pH

243
Q

kej je pomembno določanje krvnih skupin?

A
  • pri transfuziji
  • prejemnik prejme inkompatibilno kri –> v njej so protitelesa (aglutinini) proti aglutinogenom na njegovih eritrocitih –> transfuzijska reakcija (za prejemnika lahko usodna)
  • posledica hemolize in aglutinacije eritrocitov –> to povzroči cirkucaijski šok in kogulopatije

-v gentiki
*genetsko pogojene, *dedujejo se po Mendlovih
pravilih,

  • v kriminalistiki
  • identifikacija oseb na osnovi krvi, sline, sperme
  • v sodni medicini/veterini
  • ugotavljanje očetovstva
244
Q

kateri antigeni povzrfočijo najmočnejšo transfuzijsko reakcijo?

A
  • tisti iz sistemov AB0 in Rh
245
Q

kateri antigeni povzrfočijo najmočnejšo transfuzijsko reakcijo?

A
  • tisti iz sistemov AB0 in Rh
246
Q

krvne skupine pri ljudeh.
koliko jih je?
katere najpoemmbnejše?
redkejše?

A
  • 30 sistemov krvnih skupin
  • najpomembnejši:
  • ABO
  • Rh
  • MNS

-redkejši:
*duffy
(duffy - se pojavlja na področjih kjer je več malarije, taki osebki kažejo opornosti proti malariji)

247
Q

opiši sistem AB0

A
  • 4 krvne skupine
  • A (A1-A5)
  • B
  • AB (A1B-A6B)
  • 0
  • protitelesa za ta sistem krvnih skupin v krvi ljudi pričnejo natajati prve mesece po rojstvu BREZ PREDHODNE SENZIBILIZACIJE
  • v serumu ima človek protitelesa proti tistim antigenom sistema ABO, ki jih nima na lastnih eritrocitih
248
Q

opiši sistem Rh

A

◦ Rh+ (Ag C, D ali E) in Rh-
◦ če Rh- oseba (v Eu ~ 15%) pride v stik z Rh+
krvjo (transfuzija ali nosečnost) –> nastanejo protitelesa
proti Rh+,
◦ ob ponovnem stiku z Rh+ krvjo –>hemoliza te
krvi;
◦ če je npr. mati Rh-, otrok pa Rh+: predhodno
nastala protitelesa v krvi matere–>hemoliza pri
otroku –> težka obolenja/smrt novorojencev;
*ukrep: mati imuniziraš z protitelesi proti potitelesem proti Rh+
*torej če si Rh- je potrebna predhodna senzibilizacija, da nastanjeo protitelesa proti Rh+

249
Q

opiši sistem Rh

A

◦ Rh+ (Ag C, D ali E) in Rh-
◦ če Rh- oseba (v Eu ~ 15%) pride v stik z Rh+
krvjo (transfuzija ali nosečnost) –> nastanejo protitelesa
proti Rh+,
◦ ob ponovnem stiku z Rh+ krvjo –>hemoliza te
krvi;
◦ če je npr. mati Rh-, otrok pa Rh+: predhodno
nastala protitelesa v krvi matere–>hemoliza pri
otroku –> težka obolenja/smrt novorojencev;
*ukrep: mati imuniziraš z protitelesi proti potitelesem proti Rh+
*torej če si Rh- je potrebna predhodna senzibilizacija, da nastanjeo protitelesa proti Rh+

250
Q

opiši sistem MNS

A
  • je sistem krvnih skupin
  • manj poemmben
  • upošteva ob natančnem doočanju krvnih skupin
251
Q

krvne skupine pri živalih

A
  • redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
  • sistem AB0 pri človeku
  • vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
  • podoben sistemu Rh pri človeku
  • pri dom. živalih - označevanje z velikimi
    tiskanimi črkami ( od A naprej)
  • različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
  • po Jainu:
  • konj: 8
  • govedo: 12
  • ovca: 8
  • prašič: 15
  • pes: 8
252
Q

naštej sisteme krvnih skupin pri živlaih

A

 konj - 8 (32 krvnih skupin), (A(abcdefg), C(a),
K(a), U(a), D(abcdefghiklmnop), P(abcd),
Q(abc),T (a),

 govedo – (A, B(60 različnih Ag!), C, FV, J, L, S, Z,
R‘S‘),

 ovca - 8,

 prašič – 15,

 pes - 8 (DEA 1 – 8)

 mačka - 1 (krvne sk. A, B, AB)

253
Q

krvne skupine pri pseh

A
  • DEA: 1-8
  • DEA, 3,5,7:
  • lahko se poajvijo protitelesa bred predhodne senzibilizacije (ALU PROTITELESA)
  • pomembne: DEA 1,1 ; 1,2
  • antigene teh skupin živla nima ali pa ima le enega od teh dveh
  • akutne hemolitične reakcije, če se srečajo z antigeni
254
Q

krvne skupine pri mačkah

A
  • podobne kot sistem ABO pri ljudeh
  • imajo alu protitelesa
  • včeinoma krvna skupina A
  • B ima močne aglutininie proti A
  • A je dominantna nad B
  • izoeritroliza se lahko pojavi, če mladič pije kolostrum, mati je B, maldič pa A
255
Q

kdaj prid edo neonatalne izoeritrolize pri žrebetu?

A
  • če se je mati z anbtigenom srečala in žrebe vsebuje ta antigen
  • žrebe mora prejeti kolostrum, da se to zgodi
256
Q

krvne skupine pri živalih

A
  • redko se pojavljajo na osnovi predhodno formiranih protiteles
  • sistem AB0 pri človeku
  • vezane so na aglutinogene, ki s enahajajo na eritrocitih
  • podoben sistemu Rh pri človeku
  • pri dom. živalih - označevanje z velikimi
    tiskanimi črkami ( od A naprej)
  • različni podtki o številu sistemov krvnih skupin
  • po Jainu:
  • konj: 8
  • govedo: 12
  • ovca: 8
  • prašič: 15
  • pes: 8
  • naravna Pt - pri živalih redka:
    ◦ izjema – mačka!;
  • prva transfuzija - ni nevarnosti za
    transfuzijsko reakcijo (ne glede na krvni tip),
  • ponovne transfuzije - nevarnost transfuzijske
    reakcije (prva transfuzija - senzibilizacija!, anstanejo pprotitelesa));
  • ugotavljanje kompatibilnosti:
    ◦ tipizacija krvi,
    ◦ navzkrižni postopek.
257
Q

opši anvzkrižen ‘psotopek ugotavljanja primernsoti krvi za transfuzijo.

A
  1. major postopek
    ◦ Er donorja + serum prejemnika;
    ◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu prejemnika
2. minor postopek
◦ Er prejemnika + serum donorja;
◦ ugotovitev naravnih Pt v serumu donorja
◦ manj pomemben, ker se kri donorja ob
transfuziji močno razredči.
258
Q

pravila doniranja krvi

A
  • isto z istim
  • urgentno:
    O rh- je univerzalni donor
    *čeprav ima protitelesa, so t amed transfuzijop zelo razrečenea
259
Q

prikaz delovanja krvnih skupin sistemov ABO in Rh

*navedi tudi primer

A
  • krvne skupine sistemov ABO in Rh - določanje z
    antiserumi, ki vsebujejo protitelesa proti
    antigenom A, B oziroma Rh.
  • reakcija aglutinacije –> dokaz prisotnosti
    določenega tipa antigenov.
  • primer:
    *aglutinacija s serumom anti-A (eritrocit ima antigene A)
    *ni aglutinacije s serumom anti-B
    *Aglutinacija s serumom anti- RH
    (antigen za Rh D je prisoten )

na podalgi tega sklepamo d agre za krvno skupino A+

260
Q

določanje krvnih skupina sistema ABO pri človeku (metoda na predmetnici)
*na kaj je treba pazit ko delamoin zakaj?

A
  • an predmetnico kanemo po 1 kapljico seruma anti-A in anti-B
  • poleg kapljice seruam kanemo kapljico krvi –> zmešamo
  • opazujemo anstanek aglutinacije (izkosmičenja), do katere pride če kri vsebuej antigene, ki se vežejo na protitelesa v serumu
  • uporabljamo material za
    enkratno uporabo in gumijaste rokavice, s
    krvjo onesnažene površine pa razkužimo
  • zaradi nevarnosti okužbe z aidsom ali virusom hepatitisa
  • Rezultata ne navajajo kot svojo krvno skupino
261
Q

določanje krvnih skupina sistema ABO pri človeku (metoda na predmetnici)
*na kaj je treba pazit ko delamoin zakaj?

A
  • an predmetnico kanemo po 1 kapljico seruma anti-A in anti-B
  • poleg kapljice seruam kanemo kapljico krvi –> zmešamo
  • opazujemo anstanek aglutinacije (izkosmičenja), do katere pride če kri vsebuej antigene, ki se vežejo na protitelesa v serumu
  • uporabljamo material za
    enkratno uporabo in gumijaste rokavice, s
    krvjo onesnažene površine pa razkužimo
  • zaradi nevarnosti okužbe z aidsom ali virusom hepatitisa
  • Rezultata ne navajajo kot svojo krvno skupino
262
Q

kakšen je pH krvi

A
  • je v zelo ozkih mejah (7,3-7,5)
  • to uspeva vzdrževat kljub neprestanemu:
    ◦ prihajanju bazičnih in kislih snovi v organizem s
    hrano in
    ◦ nastajanju različnih metabolitov.
263
Q

kdo omogoča vzdrževanje acidobazičnega ravnotežja?

A

◦ puferski sistemi krvi in

◦ funkcija nekaterih organov (pljuča, jetra, ledvice).

264
Q

kateir so glavni pufrski sistemi krvi?

A
  • bikarbonatni pufer
  • fosfatni pufer
  • proteinski pufer
  • hemoglobin eritrocitov
265
Q

kaj so pufri?

kako so sestavljeni ekmijsko?

A

so raztopine, ki se upirajo spremembi
pH ob dodajanju kisline ali baze

  • šibke kisline in
    njene konjugirane baze
266
Q

opiši bikarbonatni pufer

A
  • je zunajcelični pufer
  • natrijev bikarbonat (NaHCO3) in ogljikova kislina (HCO3) v razemrju 20:1
  • 65% puferske kapacitete krvi
  • bolj učinkovit za kisline kot za baze.
  • je anjvažnejši
  • v trenutku vzpostavi ravnotežje, se upira spremembi pH
267
Q

opiši fosfatni pufer

A
  • primarni natrijev fosfat (NaH2PO4) - kisli + sekundarni
    natrijev fosfat (Na2HPO4) - bazični
  • ## deluje v znotrajceličnem prostoru, zato ima v krvi razmeroma majhno pufrsko akpaciteto - 1%
268
Q

o’piši proteinski pufer

A

◦ -NH2 in –COOH,
◦ v primerjavi z anorganskimi bolj sposoben vzdrževati
konstanten pH,
◦ 6% puferske kapacitete krvi

269
Q

opiši hemoglobin eritrocitov kot pufer

A
  • 28% puferske kapacitete krvi.
270
Q

kdaj pride npr. do spremembe ph-ja?

A

ko pride do izločanja CO2

271
Q

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma

*rezultat

A 
1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
 2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja –> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.

272
Q

opiši postopek dokaza pufrske akpacitete krvne plazme/seruma

*rezultat

A 
1. erlenmajerica:
◦ 2 ml seruma + 1 ml Aq.dest. + 1gtt
metiloranža,
 2. erlenmajerica:
◦ 2 ml fiziološke raztopine + 1 ml Aq.dest. + 1
gtt metiloranža,

 vsebino obeh erlenmajeric titriramo s
HCl do rdečega obarvanja raztopine.
 izmerimo porabo HCl.

rezultat:
poraba HCL pri krvnem serumu je večja –> pufrski sistem je deloval dlje časa kot pri fiziološki raztopini.

273
Q

kako dleimo belajkovine krvne plazme?

A
  • enostavne

- sestavljene

274
Q

kaj spada k ensotavnim beljakovina krvne plazme ; kje te belajkovine sodelujjejo.

A

FIBRINOGEN
- pri procesih koagulacije krvi

ALBUMINI
- A, B, AB - omogočajo vzpostavljanje
koloidoosmotskega tlaka na kapilarni membrani,

ALFA, BETA GLOBULINI
- pri prenosu snovi in so substrat za
različne biokemijske reakcije

GAMA GLOBULINI:
- obrambna funkcija - protitelesa

275
Q

kaj spada k sestavljenimi beljakovinami krvne plazme .?

kako jih ločimo med seboj?

A
  • lipoproteidi
  • glikoproteidi
- z različnimi metodami:
◦ elektroforeza,
◦ ultracentrifugiranje,
◦ raztapljanjem v organskih topilih ali
◦ sedimentacija z različnimi solmi;
276
Q

frakcije palzemskih beljakovin imajo različne specifične lastnosti. v pristonsoti akterih kemičnih snovi oz. njihovih raztopin aglutinirajo zaradi fizikalno-kemijskih posebnosti fibrinogen, globulini, albumini?

A

◦ FIBRINOGEN pri polovični nasičenosti plazme z
NaCl,
◦ GLOBULINI: pri polovični nasičenosti plazme z
raztopino amonijevega sulfata,
◦ ALBUMINI: pri popolni zasičenosti z
amonijevim sulfatom.

277
Q

OPpišpiši postopek ličitve beljakovinskih frakcij krvne plazme z obarjanjem

A
  1. epruveta:
    ◦ 5 ml plazme + 5 ml nasičene razt. NaCl (polovična
    nasičenost plazme z NaCl);
    ◦ vsebino epruvete dobro premešamo, centrifugiramo
    (–>fibrinogen!).
  2. epruveta:
    ◦ 5 ml seruma + 5 ml nasičene razt. amonijevega sulfata
    (polovična zasičenost plazme z amonijevim sulfatom);
    ◦ oborino filtriramo (–> globulini!).
  3. epruveta:
    ◦ filtratu dodajamo amonijev sulfat v substanci
    (nasičenost!);
    ◦ nastalo oborino ponovno filtriramo (albumini!).

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions