fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2

Question 1

kaj so bili osli včasih?

kaj se dogaja z številom rejcev danes?

Answer 1

• pomembne gospodarske živali – za delo na revnih področjih

- narašča

Question 2

opiši osle

Answer 2

Manj zahtevni in bolj vzdržljivi:
•nadomeščali konje
•danes predvsem ljubiteljske živali
•v razvitem svetu za delo večinoma ne uporabljajo

Question 3

kakšen je njihov način prehranjevanja in sestava obroka?

Answer 3

•Suha področja podsaharske Afrike
- Preživetje ob skromni krmi (malo E in B, veliko SV)

•V našem okolju krmiti pazljivo (debelost, z debelostjo povezane bolezni)
*bolje izkoriščajo krmo kot konji

Question 4

kaj so pogosti vzroki debelosti pri oslih?

Answer 4

• Premalo gibanja,
• energijsko prebogata krma
• pomanjkanje normativov v zvezi s prehrano (prirejeni za konje- ponije)

Question 5

kaj je laminitis?

Answer 5

šepanje

Question 6

kaj je hiperlipidimija?

Answer 6

• preveč maščob v telesu

- Povečana količina prostih mašč

Question 7

kaj je Metabolni sindrom kopitarjev

Answer 7

neodzivnost na inzulin

Question 8

opiši ZNAČILNOSTI PREHRANE, PREBAVE IN PRESNOVE OSLOV

Answer 8

• hranijo ves dan- 14-18h dnevno
• dolge razdalje
• potrebe po energiji zadovoljijo z Slabo prebavljiva krma, malo HS, revna krma
• imajo zelo gibljivo zgornjo ustnico
• paša
• obiranje (konji redko obirajo)
• v naravi se pasejo ves dan
• na pašniku manj kot 11h na dan
• pomembno da ima prost dostop do slame
• polnost prebavil
• Zagotovitev zadostne količine vlaknine

Question 9

kdo je Equus africanus

Answer 9

prednik oslov, izvira iz afrike

Question 10

če damo oslom prebogato krmo je treba kaj storiti?

Answer 10

omejiti čas krmljenja

Question 11

kakšno krmo damo konjem in kakšno oslom?

Answer 11

Konji –>travo z manjšo hranilno vrednostjo

Osli —> travo z večjo hranilno vrednostjo (seno)

Question 12

v akj vodi premalo gibanja, preobilna/ prebogata krma pri oslih?

Answer 12

• debelost
• hiperlipidimija
• laminitis
• Metabolni sindrom kopitarjev

Question 13

¸kdo rabi več SS/kg t.m. (za zadovoljitev potreb po E) kopitarji ali prežvekovalci?

Answer 13

prežvekovalci

Question 14

qali ej pomembno d adelovne živali iamjo dovolj časa za prehranjevanje ?
kaj dajemo živlaim če ni časa za krmo?

Answer 14

• ja

- dajemo koncentrate, da rabijo manjši volumen hrane zaužiti

Question 15

dnevni vnos SS pri oslih:

Answer 15

•Več kot prežvekovalci
•Hitrejša pasaža krme čez prebavila, vendar slabša prebavljivost
•Osli – manj SS kot konji (ker krmo bolje izkoristijo)
*Prilagoditev suhim območjem – malo trave z veliko vlaknine
•ugotovili, da bolje prebavljajo in izkoriščajo voluminozno krmo kot konji
•Slabo prebavljivo krmo z veliko SV Dobro izkoristijo
*daljše zadrževanje vsebine v črevesju, učinkovitejša mikrobna fermentacija

Question 16

beduinske koze in krma

Answer 16

najboljše prebavljajo krmo z veliko vsebnostjo surovih beljakovin - osli so jim dober približek

Question 17

kaj anm pove sestava krme?

Answer 17

vsebnost celične stene rastlin

Question 18

kaj spada pod netopno celično steno?
kaj se dogaja z zorenjem rastline?
kaj je netopna celična stena pri različnih analizah?

Answer 18

• celuloza, hemiceluloza, lignin
• z zorenjem se veča delež celične stene
• V Weendski analizi to imenujemo surova vlaknina
• V analizi po Van Soestu je to NDF
• v nevtralnem detergentu netopna vlaknina

Question 19

kakšna je povezava NDF in prežvekovalec?

Answer 19

NDF zmanjša vnos SS, ker zmanjšuje hitrost prehoda črevesne vsebine, daje občutek polnosti vampa

Question 20

kakšna je povezava NDF in kopitarjev?

Answer 20

• sestavni deli rastlinske stene pri kopitarjih manjši vpliv na prehod črevesne vsebine kot pri prežvekovalcih.
• Še posebno velja to za osle: večjo sposobnost povečevanja zmogljivosti slepega in debelega črevesja
• Večja kapaciteta prebavil - pojedo več suhe snovi - pasaža se ne pospeši in ne pride do slabšega izkoriščanja krme

Question 21

kateri je priamrni dejavnik, ki določa ki določa učinkovitost fermentacije črevesne vsebine?

Answer 21

hitrost prehoda črevesne vsebine

Question 22

kako je z osli in prebavljivostjo vlaknine?

Answer 22

• prebavljivost vlaknine je odvisna od lignina
• negativen vpliv na prebavljivost)
• osli so se prehranjevali s tropskimi rasltinami
• tropske rastlien vsebujejo več lignina, slabša prebavljivost
• učinkovito so jih izkorišla

Question 23

zakaj je boljša prebavljivost voluminozne krme pri oslih?

Answer 23

• Mikroflora debelega črevesja

* Kvasovke – hitreje razgrajujejo celulozo

Question 24

kako je s travami v anšem okolju?

je to primerna paša za osle?

Answer 24

• Kratko obdobje zorenja
• Manjša količina celuloze, lignina
• je preveč bogata:
  •Časovna in prostorska omejitev paše
  *osel se prilagodi krajši paši
• okoli 11h - jedli hitreje a enake količine
  *če pasemo pod 11h pride do amnjšega vnosa SS
  •Paša z drugimi živalmi

Question 25

kolikšen je dnevni vnos SS pri osli?

Answer 25

* 0,83 – 3% t.m. * Za vzdrževanje potrebujejo: * Do 51 g SS/kg t.m./dan (spomladi, poleti, jeseni) * Do 66 g SS/kg t.m./dan (pozimi) * To je manj kot potrebujejo konji/poniji

Question 26

kdo določa potrebe po energiji? | osnovna formula:

Answer 26

- stopnja metabolizma - Osnovna formula : telesna masa/TM/ na 0,75 : koliko potrtebuje živla za golo vzdrževanje - osnovna potreba po energiji (ta formula velja npr.. Tudi za pse..)

Question 27

ocena potrebe po prebavljivi energiji - enačba, lastnosti

Answer 27

- enačbe izpeljane za konje * Potrebe za osle so manjše (75% PE za konje) - Potrebe ne razlikujejo glede na spol - Letni časi – narastejo od pomladi do jeseni (0,32 MJ/dan/kg TM), pozimi na 0,43 MJ/dan/kg TM - Hladno okolje – povišan nivo bazalnega metabolizma – ohranitev tel. temp. - Temperature nad kritično mejo – več E za hlajenje

Question 28

kako je z osli ki delajo in potrebami po energiji

Answer 28

* povečane potrebe po energiji zaradi dela * Povprečen osel (150 kg) * 10 km ali 4 ure: 50% več PE (od PEvzdr) * 20 km ali 6 ur: 100% več PE * Manj časa za hranjenje, apetit ni povečan * Voluminozna krma + koncentrati (veliko enostavnih OH)

Question 29

osli ki ne delajo in potreba po energiji?

Answer 29

* Pokritje potreb z voluminozno krmo (veliko SV - slama) * V vseh letnih časih * Vsaj 50% slame v obroku (potešijo apetit, pokrijejo potrebe po SS, se ne zredijo) * Zima – povečane potrebe po E za 50% * Vnos SS poveča za 30% * Povečanje deleža slame/sena na 70% obroka

Question 30

kako je z virom beljakovin pri kopitarjih?

Answer 30

* Izključno krma rastlinskega izvora | * Sečnina – ni primeren vir N

Question 31

kako je s potrebami po belajkovini pri oslih? | ali lahko dodajamo neproteinski dušik?

Answer 31

``` •Bistveno manj B kot konji •Učinkovita reabsorbcija sečnine in reciklaža N •Ne nalagajo B v telesu – vsakodnevno dobiti s krmo •3,8 – 7,4% SB v obroku •Potrebe pokrite hkrati s potrebami po E • Pesni rezanci, lucerne *dodaja lahko tik po kirurških posegih, porodu za boljše okrevanje ``` - ne smemo dodajat, lahko pride do zastrupitev, poginov

Question 32

kaj je vir belajkovin pri prežvekovalcih?

Answer 32

- soja, križnice, ogrščine tropine - Pesni rezanci, lucerne * dodaja lahko tik po kirurških posegih, porodu za boljše okrevanje

Question 33

kako je s poamnjkanjem belajkovin pri konjih in kako pri oslih?

Answer 33

- Konji – zmanjšan apetit, vpliv na rast dlake, kopit | - Osli – ni opaziti, velika sposobnost recikliranja N

Question 34

kdja je pri oslih priporočljivo ododajanje belajkovin?

Answer 34

po kirurških procesih (pospeši okrevanje)

Question 35

kdaj so povečane potrebe po belajkovinah pri oslih?

Answer 35

* Breje oslice (zadnji 3. meseci) * Intenzivna rast plodu * > Lys, druge esencialne AK * Zmanjšan volumen prebavil * Kvalitetna krma (> E in B) * Postopoma dodajamo več sena

Question 36

katero krmo imajo osli radi? | do česa pride če damo preveč te krme?

Answer 36

- krmo z veliko beljakovin (lucerna, detelje) •Presežek B •Šepanje •Težave s kopiti

Question 37

kako je s potrebami po vitmainih in mineralih pri konjih?

Answer 37

- mikroelementi, makroelementi - Priporočila ne obstajajo * ravnamo s epo konjih * po0membno Razmerje med Ca in P - Večino dobijo iz slame, sena - lahko jim damo lizalne kamne * vendar samo za konje - Rastoče živali – več Ca, P in Mg - Delovne živali – nadomeščanje Na - Vitamin C in K2 – mikrobi v debelem črevesju - Dober vir vitaminov: sveža trava, listi stročnic - Majhne količine dodajamo v obrok

Question 38

kako ej s potrebo po pitni vodi pri oslih - opiši prilagoditve?

Answer 38

- Prost dostop do sveže, ne premrzle vode - prialgodili so se na pomanjkanje •Prehranjevanje brez prestanka •Nižanje bazalnega metabolizma in izločanja vode •Manj se potijo •Manj izločanja z blatom •Povečana reabsorbcija Na in s tem vode v d.č. --> manjše potrebe po vodi kot ostale živali

Question 39

kolikšna je potreba po vodi na dan? | od česa je odvisna ta potrweeba?

Answer 39

- 5 – 35 l/dan - Količina SS v obroku - Klimatske razmere - Fizična aktivnost – potrebe povečajo do 6x

Question 40

rehidracija, dehidraciaj pri oslih?

Answer 40

Izjemna sposobnost rehidracije | •36 ur dehidracije – 1,5 ure rehidracija

Question 41

kakšna je sestava krmenega obroka osla - kaj je najbolj primerno kaj ni?

Answer 41

- JEČMENOVA SLAMA * Najboljša voluminozna krma * Veliko SV * Manj enostavnih sladkorjev * Po sestavi najbolj podobna prehrani v naravnem okolju - OVSENA SLAMA * Osli v slabi kondiciji * Starejše živali * je bolj bogata - PŠENIČNA SLAMA * Mlade živali z dobrimi zobmi - LANENA SLAMA * Ni priporočljiva * Ni dobro da bi uporabljali kot edini vir hrane * Semena vsebujejo cianide (so škodljivi) - Kot voluminozna krma tudi SENO – le delež - generalno se SILAŽ izogibamo •Nizek pH •Malo vlaknine •Preveč vlage ``` -PESNI REZANCI •Majhne količine •Namočeni •Bolne živali – zbujanje apetita • vsebujejo velike količine energije ```

Question 42

bolezni pri oslih v povezavi s prehrano

Answer 42

vzroki: •Energijsko bogatejša krma •Zmanjšana fizična aktivnost, premalo gibanja ``` posledica: •Ljubljenčki – debelost najpogostejša težava •Pogostost v VB podobna psom (50%) •Viški maščob na vratu, trebuhu, križu, zadnjici •Otežene normalne fiziološke funkcije •Pogosto razvijejo „maščobno grivo“ •Prevesi na eno stran vratu •Maščobne zaloge težko izginejo *Kljub hujšanju in ustrezni dieti *Kalcifikacija •Spremljajoče zdravstvene težave: *Neodzivnost na inzulin *Metabolni sindrom kopitarjev *Hiperlipidemija *Laminitis ```

Question 43

ocena telesane kondicije pri oslih:

Answer 43

- Ocena TM in kondicije pomembna pri vsaki reji - Enačbe za ocene TM na osnovi velikosti živali Ocena telesne mase za odrasle osle - TM (kg) = 0,000252 x velikost(cm) na0,24 x obseg (okrog srca v cm)na2,575 ocena telesne mase za osle stare manj kot 2 leti - TM (kg) 0,000283 x obseg (okrog srca v cm)na 2,778

Question 44

opiši metabolni sindrom kopitarjev

Answer 44

- Podobnost z metabolnim sindromom pri ljudeh * Dejavniki tveganja: trebušna debelost, neodzivnost na inzulin, motena toleranca na glukozo, dislipidemija * Dejavniki tveganja za diabetes mellitus tip II, KV obolenja - Pri kopitarjih – podobni simptomi * debelost *hiperinzulinemija * laminitis • Težava je v položaju kopitnice - zaradi vnetja se vedno bolj v pokončni položaj postavlja . Lahko prebije podplat •Zapleteno, dolgotrajno zdravljenje •Omejeno gibanje živali – glavni način terapije debelosti

Question 45

opiši hiperlipidimija

Answer 45

•Podobno opisujemo tudi pri ketozi pri kravah molznicah •Povečana koncentracija maščob v krvi •Posledica negativne energetske bilance in stresa (npr. zaradi osmeljenosti) •Pomanjkanje E ---> hormonsko odzivna lipaza --> sproščanje M ---> lipoproteini ---> v jetra (vir E za sintezo Glu in KT) •Predebele živali – pretirana razgradnja M, preveč KT (ketonska telesa) •Močno povečana konc. trigliceridov v krvi *Depresija *Neješčnost *Zmanjšana občutljivost na inzulin •Nadaljnja mobilizacija M in kopičenje *Ledvična in jetrna lipidoza – nalaganje M *Odpoved organov - pogin •Večje tveganje – živali z zmanjšano občutljivostjo na inzulin •Pogosteje pri oslih, ponijih, miniaturnih konjih •3 – 5% populacije - Damo Hitro izkoristljivi hidrati: agresivna terapija

Question 46

opiši laminitis - vzroki

Answer 46

VZROKI •Bolezni prebavil •Nepravilna prehrana - ---> oboje vodi v endotoksemijo * Absorbcija endotoksinov enterobakterij (črevesna stena) * Zastrupitve, okužbe poškodovanih tkiv * Zaplet bolezni (pljučnice, endometritisi) * Nenormalna rast kopita * Izrazita rast linij, razširjena bela linija

Question 47

opiši laminitis

Answer 47

- Pašni laminitis •Vzrok: hiperinzulinemija, neodzivnost na inzulin - Mehanizem še ni pojasnjen •Toksični produkti poškodujejo žile, pridejo do edemov, ki kost postavijo vedno bolj pokonci •Ko se dogajajo deformacije, roževian nepravilno raste --> nepravilna stoja, šepanje, nepravilna obremenitev *nazobčensot, črte, obročkov •Disfunkcija endotelnih celic v žilah kopita •Vazokonstrikcija •Motena oskrba z glukozo •Aktivacija metaloproteinaz, več kisikovih prostih radikalov •Propad laminarnih celic •Vnetje - zdravljenje. pravilna prehrana

Question 48

osli povzetek

Answer 48

- pomemban delovna žival (bol včasih to) * nezahtevnsot * vzdržljivost - V razvitih deželah kot ljubljenčki - Izvor: neugodno okolje podsaharske Afrike •Dobro izkoriščanje krme z malo HS in veliko SV •Izbirajo bolj kakovostno krmo •Upočasnjen prehod čez prebavila •Prilagojena mikroflora – izkoriščanje SV •Potrebe po E zadovoljijo s kakovostno slamo - Rejci: •Razumeti fiziologijo prehrane oslov •Zagotavljati uravnotežen obrok •Dobro slamo in seno (1:1), pozimi povečamo seno na 70%

Question 49

po čem se odlikujejo prašiči?

Answer 49

- intenzivni rasti in | - veliki produktivnosti.

Question 50

v kolikem času doseže prašič maso 90-110kg če ga pitamo?

Answer 50

6-7 m3esecev

Question 51

kako je s svinjo in prasitvami, mladiči?

Answer 51

- Svinja na leto prasi 2,2 do 2,4 - 12 in več pujskov an gnezdo - dnevno proizvede nekaj kg mleka.

Question 52

v intenzivni prašičjereji se uporablja kakšna krma?

Answer 52

koncentrirana hrana, ki vsebuje odgovarjajoč del beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov.

Question 53

Popolne krmne mešanice za dohranjevanje pujskov

Answer 53

- preštarterji - pujsek tu še pije pri mami + zgodnje dohranjevanju pujskov (od 7.dne) zaradi navajanja na suho hrano, na katero morajo biti navajeni v času odstavitve - najdražja krmna mešanica za prašiče, ker vsebuje kvalitetne in drage hranilne snovi: mleko v prahu, krmni kvas, ribjo moko, sojine tropine in sojin zdrob.

Question 54

Popolne krmne mešanice za prašiče 1 (do 15 kg)

Answer 54

- štarter - od odstavitve do mesec ca. 15 kg. - V primerjavi s predštarterjem vsebuje manj beljakovin

Question 55

Popolne krmne mešanice za prašiče 2 (od 15 do 25 kg)

Answer 55

- grover | - Vanj so dodane večje količine žit (koruza, ječmen in pšenica), ker imajo živali že bolj razvit encimski sistem prebave

Question 56

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju 1 (od 25 do 60 kg)

Answer 56

- Za pitanje up. kastrirane moške živali in nesterilizirane ženske - hrana za pridobivanje mišične mase, ki je sestavljena iz B in vode. Nočemo mastnih prašičev - Hrana je cenejša in se lahko sestavi izključno na osnovi hranil rastlinskega izvora

Question 57

ali je meso edini proizvod v prašičereji?

Answer 57

ja

Question 58

kdaj ej odstavitev pri pujskih?

Answer 58

v času 21 dni

Question 59

kaj ej anmen krmnih mešanic?

Answer 59

- meso | - prirast

Question 60

kaj uporabimo za pitanje prašičev?

Answer 60

- kastrirane moške živali | - nesterilizirane ženske

Question 61

ali lahko prašiče hranili po volji?

Answer 61

- ne ker bi lahko zaradi dolgčasa žrli in žrli ---> zamaščenost

Question 62

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju 2 (od 60 do 100 kg)

Answer 62

- najmanjše potrebe te kategorije v primerjavi s prejšnjimi - krma lahko samo na osnovi surovin rastlinskega izvora - koruze ne bi bilo več kot 50%. * negativen učink koruze na kvaliteto mesa in trdnost slanine * težava: druga žita dražja od koruze oz. odvisno od letine

Question 63

Popolne krmne mešanice za breje svinje

Answer 63

- Potrebe so glede na pujske manjše - Prvič breje svinje rastejo do 4. partusa, tako, da jim moramo za vsak interval med dvema partusoma zagotoviti dodatne hranilne snovi za prirast 15 do 20 kg, prav tako pa tudi za razvoj ploda. - enostavni obroki, lahko so v celoti rastlinski - pozornost je na količini vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni za razvoj ploda. - Živali se v tem obdobje ne smejo preveč zrediti *če se preveč zredi, v času laktacije ne je vleiko --> ima manj mleka, pujski slabše priraščajo

Question 64

Popolne krmne mešanice za svinje v laktaciji in merjasce

Answer 64

- Potrebe so veliko večje kot v obdobju brejosti, ker proizvedejo 6-8 kg mleka dnevno - svinji dajemo toliko kolikor želi - pazimo da ima dovolj vode - Merjasci morajo biti v kondiciji, da skačejo. Takšna krma je lahko samo na osnovi rastlinskih surovin.

Question 65

ali ej biovarnsoti pri prašičih pomembna? zakaj?

Answer 65

ja, da se ne prenesejo bolezni

Question 66

naštej kategorije pujsov

Answer 66

Sesni Odstavljenci Pitanci

Question 67

kako zgledajo porodni boksi?

Answer 67

- V porodnišnici je stalna klima (okoli 22C) - Porodni boks - malo prostora, da svinja čim manj hodi, da ne pohodi svojih mladičev - grelna lučka - Če je karkoli narobe s mati svinjo, se bo ulegla na trebuh, in ne bo pustila mladičev k sebi * lahko posumimo na mastitis - Slaba mama gre v klavnico, je nimamo za rejo - Včasih se malim pujskom dodaja še elektrolite za preventivo

Question 68

kakšni pujski so v boksu hiravcev?

Answer 68

* driskavi * ščetine štrlijo * repki spuščeni * napeti trebuški * odojki so ponavadi hiravci

Question 69

kako ej z odstavlejnimi pujski?

Answer 69

* včasih dajo plastične rešetke, ker imajo še občutljive parkeljčke * šok ko združijo veliko št. Takih pujskov skupaj * dobro je če jim damo špage, žoge - da nekako sproščajo svoje energije, in ne grickljajo preveč hrane zaradi živčnosti

Question 70

kaj se dogaja v obdobju čakališča?

Answer 70

* svinjo damo v individulani boks in gledamo kera svinja se buka - spustimo merjasca, tista svinja ki otrpne, dvigne ušesa ko gre merjasec mimo, pomeni da se buka. - Tako svinjo nato osemnimo. - Če je breja jo damo v skupno ogrado. - Zadnji teden pred porodom pa spet v porodnišnico

Question 71

``` kaj pomeni oznaka : S-DOJ PU-PRESTARTER, PU-STARTER BEK-1, BEK-2 BEK-25, BEK-60, BEK-90 ```

Answer 71

- S-DOJ: popolna krmna mešanica za doječe svinje - PU-PRESTARTER, PU-STARTER : pujski osnovni program - BEK-1, BEK-2 : pitanci osnovni program - BEK-25, BEK-60, BEK-90: pitnaci intenzivna reja

Question 72

za katere 3 različne vrste pujskov imamo dopolnilne krmne mešanice?

Answer 72

- Plemenske - Pitanci - pujski

Question 73

Popolne krmne mešanice za kokoši

Answer 73

Zelo intenziven metabolizem. 6 tednov – več kot 2 kg. Posebno pomemben Ca pri nesnicah.

Question 74

Popolne krmne mešanice za piščance 1

Answer 74

- od 0 do 21 dan. - 22% SB, - surovine rastlinskega izvora, ribja moka, krmni kvas, krmni kvas in mineralno vitaminski premiks.

Question 75

Popolne krmne mešanice za piščance 2

Answer 75

- od 22. do 42. (35-36!) dne starosti. - Lahko samo iz rastlinskih surovin, vendar je treba vključiti metionin in min. 5% maščob.

Question 76

Popolne krmne mešanice za piščance 3

Answer 76

- za zadnjih 10 dni pred klanjem. - Ne sme vsebovati ribje moke, da se okus ne prenese na meso. - Lahko je samo rastlinskega porekla, ker so potrebe manjše kot prej

Question 77

Popolne krmne mešanice za matično jato (1, 2 in 3):

Answer 77

manj B in E, ker naj rastejo bolj umirjeno kot brojlerji (piščanci).

Question 78

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 1:

Answer 78

od začetka nesnosti (22. teden) do 42. tedna starosti. - Ca 3,1 do 4%. - To so največje potrebe po Ca v primerjavi z vsemi drugimi DŽ.

Question 79

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 2

Answer 79

- od 42. tedna starosti pa vse do konca življenja. | - Nesnost se postopno zmanjšuje, zato so tudi manjše potrebe po hranilnih snoveh.

Question 80

kaj je presnova?

Answer 80

- Nadaljevanje procesov prebave, ki potekajo po absorbciji HS iz prebavnega trakta - sinteza snovi za rast, razvoj in razmnoževanje ter sinteza učinkovin, ki te procese omogočajo. - Končnih metabolitov presnove HS organizem ne more več izkoristiti * CO2 * Sečnina - V presnovi E nastaja tudi toplota – vzdrževanje telesne temperature

Question 81

kaj ej biološka razpolovna doba?

Answer 81

- Intenzivnost presnovnih procesov - Pomeni čas, v katerem se polovica molekul neke snovi zamenja z drugimi molekulami iste snovi oz. čas, v katerem koncentracija neke snovi pade na polovično vrednost.

Question 82

kaj ej Začetna točka presnove?

Answer 82

HS krme, ki so se | prebavile in absorbirale v kri.

Question 83

iz kej izvirajo Odpadne snovi, izločene v seču in snovi izločene v blatu?

Answer 83

- Odpadne snovi, izločene v seču, izvirajo iz presnove organizma - Snovi, izločene v blatu, izvirajo iz prebave krme, delno pa so tudi endogenega porekla.

Question 84

iz česa izhajajo Plini, ki se izločajo iz prebavil?

Answer 84

izhajajo iz procesov | mikrobne prebave HS zaužite krme.

Question 85

kdo izvira iz razgradnje OH?

Answer 85

Monosaharidi: glukoza, nekaj galaktoze, fruktoze in pentoz | • Kratkoverižne MK: ocetna, propionska, maslena in nekaj mlečne

Question 86

KAJ IZVIRA IZ RAZGRADNJE MAŠČOB?

Answer 86

* Proste MK * Glicerol * Mono-, di- in trigliceridi

Question 87

kaj izvira iz razgradnje beljakovin?

Answer 87

* Aminokisline * Cele molekule Ig pri mladih živalih * Amonijak

Question 88

kako je s presnovo pri različnih živalskih vrstah? povej princip

Answer 88

PRESNOVA JE PRI VSEH VRSTAH DŽ (IN ČLOVEKU) V OSNOVI ENAKA RAZLIKUJEJO SE LE RAZMERJA MED ABSORBIRANIMI PRODUKTI PREBAVE: - mesojedi: *veliko AK in MK - Med prežvekovalci in neprežvekovalci so predvsem razlike v razmerjih med presnovki, ki izvirajo iz razgradnje OH - neprežvekovalci * Največ škroba in saharoze + laktoza * Prebavni trakt: monosaharidi, enostavni sladkorji, manj je MK iz debelega črevesja (odvisno tudi od vrste) - prežvekovalci * večina OH se prebavi do nižjih (kratkoverižnih) MK v predželodcih, le malo glukoze se absorbira v tankem črevesju

Question 89

opiši Posebnost presnove OH pri prežvekovalcih

Answer 89

- Majhna količina iz prebavil resorbirane glukoze ob velikih potrebah - Nastaja na novo predvsem v jetrih, tudi v ledvicah –glukoneogeneza - Enak proces poteka pri drugih živalskih vrstah ob pomanjkanju glukoze iz t.i. glukogenih snovi, to so: * propionska kislina, * glukogene AK, * maščobe (glicerol iz molekul trigliceridov) *mlečna kislina

Question 90

kateri organi pri prežvekovalcih potrebujejo glukozo?

Answer 90

CŽS, gonade, mlečni sladkor

Question 91

kdaj poteka pri prežvekovalcih in mesojedih glukoneogeneza? | kaj pa pri ostalih živalih?

Answer 91

- ko so živali site | - ravno obratno

Question 92

drži/ne drži: Oskrba z glukozo in presnova glukoze ima prednost pred drugimi presnovnimi procesi

Answer 92

drži

Question 93

Poti razgradnje glukoze in sproščanje energije

Answer 93

1. AEROBNO dve stopnji: glikoliza – 10 encimsko kataliziranih reakcij – nastane piruvat; nadaljevanje oksidacija piruvata v acetil-CoA, ki vstopi v citratni ciklus (Krebsov ciklus) in celično dihanje 2. ANAEROBNO glikoliza do piruvata, nato mlečna kislina 3. pentoza fosfatni ciklus, ki poteka predvsem v jetrnih celicah, M tkivu in mlečni žlezi (pentoze potrebne za NK)

Question 94

OPIŠI Kratkoverižne MK kot vit E

Answer 94

1. propionska kislina – jetra – glukoza – glukogena 2. maslena kislina: *absorbira kot BHBA – tkiva – srčna in skeletna mm – vir E. *Sproščanje E teče preko acetil-CoA 3. ocetna kislina: * veliko tkiv jo up. kot E. * Pretvorba preko AcoA, pri tem odda 10 mol ATP na 1 mol ocetne kisline

Question 95

Kaj se dogaja z nižjimi i MK če je obilna oskrba z energijo?

Answer 95

Lahko se pretvorijo v višje (dolgoverižne) MK in potem v rezervne M.

Question 96

kaj je ketoza?

Answer 96

• Pospešena razgradnja telesnih M in hkrati pomanjkanje E • Acetil-CoA ne more izgorevati v ciklusu citronske kisline –pretvarja se v ketonska telesa • Tkiva jih lahko izkoristijo kot vit E, ampak ne, če jih je preveč: presnovna bolezen (velike potrebe po laktozi) • Tudi pri predebelih živalih

Question 97

zakaj ej ketoza tudi pri debelih živlih?

Answer 97

?

Question 98

kateri 2 bilanci HS poznaš? | kaj pomeni če je bilanca pozitivna?

Answer 98

- bilanca N - bialnca C - da žival prirašča

Question 99

povej nekaj o bioenergetiki

Answer 99

- Različne oblike E merimo na različne načine. - Po fizikalnih zakonih se vse oblike E lahko pretvorijo v toplotno E. *Merjenje E je torej možno z merjenjem toplote - Lahko merimo prebavljivo energijo *koliko se je porabilo, koliko s eje izločilo HS - Velja tudi za kemijsko E krme in pri presnovi E v organizmu. - Koliko energije vsebuje, na drugi strani kakšne hranljive snovi vsebuje - V preteklosti uporabljali kalorijo (cal) - Danes uporabljamo joule = J = Nm - 1 cal = 4,184 J

Question 100

kaj je kalorija?

Answer 100

1 cal je tista količina E, ki je potrebna, da se 1 g vode segreje za 1o C

Question 101

kaj je sila enega N?

Answer 101

(1 N = 1 kg m/s2) – pospeši telo mase 1 kg s | pospeškom 1 m/s2

Question 102

kaj pravi prvi zakon termodinamike - v povezavi s sistemom krma+žival ?

Answer 102

- energija v določenem sistemu ne nastaja na novo in se tudi ne izgublja (uničuje) - - Energija krme je sestavljena iz energije izločkov in živalskih proizvodov in energije oddane telesne toplote in energije opravljenega mehaničnega telesa za sistem KRMA + ŽIVAL izrazimo: EK = EIP + Q + D EK – energija krme EIP – energija izločkov (blato, seč, plini) in živalskih proizvodov (prirast, mleko, jajca) Q – oddana telesna toplota D – energija opravljenega mehaničnega dela (dela, ki ga opravijo mišice)

Question 103

kaj pravi drugi zakon termodinamike?

Answer 103

- Določa, da so vsi procesi v naravi usmerjeni iz stanja manjše termodinamične verjetnosti proti stanju večje termodinamične verjetnosti * Presnovni procesi –> izkoriščanje E HS –> razgradnja org. molekul do CO2 in H2O * Za obratni proces je potrebna E - Vsi presnovi procesi potekajo v tisto smer da se izkoriščajo hranljive snovi - Organizem je za vzdrževanje življenja navezan na stalen dotok E – zauživanje krme. Lahko kratek čas tudi iz telesnih rezerv

Question 104

katere Potrebe živali po E poznaš?

Answer 104

1. Bazalne (temeljne) potrebe 2. Potrebe za vzdrževanje 3. Potrebe za proizvodnjo - Potrebno je zagotoviti temeljne potrebe in potrebe za vzdrževanje * ne glede ne to a gre za ljubljenčka ali za proizvodno žival - Stroški nastanejo v potrebah za proizvodnjo

Question 105

opiši Bazalne (temeljne) potrebe

Answer 105

- da organizem preživi - Reja živali – potrebe po bazalni E pokrivajo iz zaužite in prebavljene krme. - procesi presnove za ohranitev življenja - Tudi če žival ničesar ne proizvaja oz. dela v prostoru z optimalno temperaturo, potrebuje za to E - E potrebna tudi za tvorbo električnih potencialov pri prenosu živčnih impulzov. - Veliko E porabi sinteza učinkovin, ki vodijo presnovo (hormoni, encimi). - Vsa tkiva se na nivoju bazalne E obnavljajo – polovični biološki čas. - obseg E bazalne presnove obseg je odvisen od : * velikosti oz. telesne mase živali. * od površine telesa. - skozi kožo se izloča toplota - Za pokrivanje potreb bazalne presnove potrebujejo manjše živali na kg t.m. več E kot večje živali * manjše živali imajo na kg t.m. večjo površino. - manjše živali za vzdrževanje konstantne telesne temperature proizvajati več toplote na enoto telesne mase kot večje živali * manjše živali imajo na kg t.m. večjo površino.

Question 106

kaj je polovični biološki čas?

Answer 106

Polovica nekih celic, tkiva se zamenja

Question 107

kaj je presnovna telesna masa živali (PTM) ?

Answer 107

Obseg bazalne presnove je določen TMna0,75 TM=telesna masa živali

Question 108

kako ej z intenzivnostjo presnove in starostjo živali?

Answer 108

s staranjem se zmanjšuje

Question 109

kje merimo Temeljne potrebe po E? | opiši na kratko

Answer 109

- s poskusi v respiracijskih komorah. - stradalni poskus * žival med poskusom ne je * vsa E iz telesnih rezerv

Question 110

opiši Potrebe za vzdrževanje

Answer 110

- potrebna energija za vzdrževanje = tista količino E, ki je poleg pokrivanja bazalnih potreb potrebna še za: * zauživanje krme * delo prebavil * manjšo aktivnost mišic * vzdrževanje telesne temperature - obseg potreb po E za vzdrževanje je variabilen. odvisen je od: * bazalnih potreb * od temperature v okolju.

Question 111

kaj ej nevtralna temperatura?

Answer 111

- tp okolja, pri kateri organizem lahko vzdržuje svojo telesno tp s pridobljeno toploto iz presnovnih procesov in ne potrebuje dodatnih količin E za ogrevanje in ne za oddajanje odvečne toplote v okolje. * Govedo široko termonevtralno območje, vendar samo do 20 --> težave poleti! - 10 do 20 teleta: 5-15 * Ovce: odvisno od dlake kakšna je njihova optimalna temperatura - 10 do 15 *Perutnina: ima hitrejši metabolizem, višje temperature potrebne kokoši: 18 do 24 piščanci: 32-35 purani: 16-18 * pujski: 35 prašiči: 16-22 *psi optimalna temperatura odvisna od tega ali so kratkodlaki ali dogodlaki

Question 112

kaj mora organizem delati pod in nad nevtralno temperaturo?

Answer 112

mora organizem v presnovi dodatno proizvajati E za to, da se ogreje oz. da pospešeno oddaja toploto (da se ne pregreje).

Question 113

zakaj je odraslo govedo odporno na nizke temperature?

Answer 113

vamp, metan

Question 114

kaj je značilno za termonevtraqlno rejo pujsov in piščancev?

Answer 114

¸postopno ko rastejo jim nižamo temperaturo

Question 115

Potrebe za proizvodnjo: prireja, | razmnoževanje in delo

Answer 115

- Za priraščanje, proizvodnjo mleka, nesnost, delo in razmnoževanje. - Organizem je za vzdrževanje življenja navezan na stalen dotok E – zauživanje krme. Nekaj časa lahko izkorišča rezerve. - Potrebe so odvisne od : * vrste, * količine in * kakovosti (kemične sestave) proizvodov. - Odvisne od tega koliko mi želimo da nam živali prirastejo in kako hitro - Za vsako obliko in kakovost proizvodov navajamo potrebe po energiji na enoto proizvoda, največkrat na 1kg. - Potrebe po energiji za delo in šport navajamo v potrebnih količinah E na uro pri določeni aktivnosti in masi živali. - Breje samice potrebujejo E (in HS) za rast plodu (plodov) v maternici. * pri krmljenju moramo to upoštevat

Question 116

opiši bruto energijo

Answer 116

- V prehrani živali ocenjujemo E vrednost krme tako, da ocenimo delež kemijsko vezane energije nekega krmila, ki ga žival lahko izkoristi za določen namen. - Večjega deleža kemijske E krme organizem za svoje potrebe ne more izkoristiti. - Sežig v kalorimetrijski bombi. * če želimo vedet energijsko vrednost nekega krmila *merimo koliko se je segrela voda, ki je okrog v plašču, preko tega izračunamo bruto energijo našega vzorca *Iz količine toplote, ki se je ob sežigu sprostila, izračunamo vezano, potencialno ali bruto E (BE) vzorca krme, izraženo v cal oz. J.

Question 117

od česa nje odvisna Količina E (toplote), ki se ob oksidaciji sprošča

Answer 117

odvisna od razmerja med C in H ter O v neki snovi. * Oksidacija 1 g M (manj O), več E. * Metan veliko E, ker je sestavljen iz C in H.

Question 118

katere vrste energije poznaš ob sežigu?

Answer 118

- sežigna (bruto) energija (BE) - 'prebavljiva energija (PE) - Metabolna (presnovljiva energija) (ME) * neto energija za vzdrževanje * neto energija za proizvodnj oz. oboje skupi = neto energija

Question 119

kaj pokriva neto energija za vzdrževanje?

Answer 119

- osnovna presnova - zauživanje krme - osnovno gibanje - uravnavanje telesne temperature

Question 120

kaj pokriva neto energija za proizvodnjo?

Answer 120

- reprodukcija - rast - razvoj - mleko - jajca - volna - sperma - delo - ....

Question 121

kako dobimo prebavljivo energijo?=

Answer 121

od sežigne energije odštejemo energijo blata

Question 122

kako dobimo metabolno energijo?

Answer 122

če od prebavljive energije odštejemo energijo seča in plinov

Question 123

kaj je prebavljiva energija?

Answer 123

- E prebavljenih in resorbiranih snovi. - Izmerimo jo s prebavljivostnimi poskusi – kolikšen delež od zaužite E se pri živalih v poskusu izloči z blatom oz. se ne prebavi. - PE istega krmila je različna za različne živalske vrste.

Question 124

kaj je Presnovljiva (metabolna) energija (ME)?

Answer 124

- Dobimo jo, ko od PE odštejemo E iz prebavil izločenih plinov in E, izločeno s sečem - Poskusi v metabolnih kletkah – določevanje količine E, izločene z blatom, sečem in plini - Prežvekovalci: delež E, izgubljene s sečem in plini jecca. 20% - Monogastrične ž.: cca. 8% - Perutnina: blato in seč sta skupaj, plini zanemarljivi

Question 125

kaj je neto energija?

Answer 125

- Izkoristljivost metabolne enrgije za vzdrževanje in proizvodnjo - NE nekega krmila določimo: *določanje bilance C in N *NE = ME – TE *TE= topoltna energija? *ugotavljanje nalaganja E v organizmu (meso, M, jajca, ..): neposredna kalorimetrija posredna kalorimetrija klavni poskus bilanca N in C

Question 126

kako merimo Oddajanje toplote za določitev NE? | psoebnost pri prežvekovalcih

Answer 126

``` - moramo meriti vzporedno z zbiranjem izločkov. To toploto lahko merimo neposredno (kalorimetrično) v posebnih kletkah, v katerih oddano toploto prevzema vodni plašč (neposredna kalorimetrija). ``` - Zelo zapleteno, zato večkrat uporabljano posredno kalorimetrijo – oksidacija HS in proizvodnja toplote je neposredno povezana s porabo kisika in proizvodnjo CO2 v presnovi. • Iz oksidiranih količin B, M in OH sklepamo na proizvodnjo toplote v organizmu. Respiracijski koeficient in količina izločenega N v urinu. - Pri prežvekovalcih nastaja dodatno toplotna E pri procesih mikrobne prebave v predželodcih. * to toploto ocenimo S pomočjo izločenih količin metana

Question 127

kakko ugotovimo Bilanco E v organizmu, ki ga krmimo s krmo določene kakovosti

Answer 127

z bilančnim poskusom – bilanca N | in C.

Question 128

opiši Starejše metode za ocenjevanje E vrednosti krme

Answer 128

ŠKROBNA VREDNSOT - Oskar Kellner ugotavljal učinek pri pitanju odraslih volov - Kriterij je bil prirast v telesnih maščobah (bilanca C, bilanca N v respiracijskih aparatih) - K osnovnemu obroku je krmil 1 kg določene prebavljive snovi. - Ves prirast je izražal v telesnih M in ugotovil, da se iz 1 kg prebavljenih SB, M ali OH tvori točno določena količina M. - ŠV – * škrobna vrednost je število, ki pove, koliko kgprebavljivega škroba ima isti produktivni učinek kot 100 kg nekega krmila. * v % pove, koliko neto E vsebuje neko krmilo v primerjavi z E vrednostjo prebavljivega škroba. - ŠV Izračunamo Iz rezultatov weendske analize in oznanih koeficientov prebavljivosti * Dobimo bruto ali kosmato ŠV * Korekcija pri večji količini surove vlaknine, ker le-ta vpliva na prebavljivost in priraste

Question 129

kaj so kellnerjevi faktorji?

Answer 129

pretvorniki za energijo

Question 130

kaj je škrobna enota (ŠE) ?

Answer 130

- je število, ki pove, koliko g prebavljivega škroba ima isti produktivni učinek kot 1 kg nekega krmila. - Uporabljana dolgo časa; samo za govedo (tudi za drobnico), kasneje ugotovitve, da se ME različno izkorišča za različne namene: za prirast, rast plodov, mlečnost.

Question 131

katere so š+e enote ki so se poleg ŠE uporablajle včasih?

Answer 131

- NEF (neto E v M) - Skandinavska oz. ječmenova enota (namesto ŠV dobimo vrednost za prirejo mleka) - Ovsena ali sovjetska enota (primerjava z E vrednostjo 1 kg ovsa) - TDN (Total Digestible Nutrients) - SHS (skupne hranljive snovi – prašiči)

Question 132

za kaj vse se izkorišča metabolno energijo?

Answer 132

- vzdrževanje * faktor izkoriščanja: 0,7- 0,8 - za prirejo *mleka: 0,6 -

Question 133

Sodobne metode za ocenjevanje E vrednosti krme in za določanje potreb živali po E : ZA PREŽVEKOVALCE

Answer 133

- NEL (neto E za laktacijo) * v MJ ocenjujemo E vrednost krme in navajamo potrebe krav molznic po E - ME za goveje pitance. * za teleta, plemenske telice, plemenske bike in goveje pitance - Temeljijo na spoznanjih od Kellnerja, vendar dodatno upoštevajo razlike v izkoristljivosti E za različne namene v organizmu: * za vzdrževanje, sproščanje in nalaganje telesnih rezerv, * za rast ploda v maternici, * za nalaganje v mleko in za * nalaganje B in M v prirastu - Prav tako v enačbah že upoštevana korekcija zaradi vsebnosti surove vlaknine. 34 - Enote MJ - V SLO od 1999 naprej - V svetu več različnih načinov izračunavanja

Question 134

IZRAČUN nel

Answer 134

* Izhodišče je BE (bruto energija) krmila * Nato ocenimo vsebnost ME (metabolna energija) krmila * Koeficient za laktacijo, razmerje ME/BE

Question 135

Ocenjevanje E vrednosti krme za prašiče in | perutnino

Answer 135

- Enostavnejše kot pri prežvekovalcih • Prašiči: presnovljiva E, korigirana na BFS (bakterijskofermentabilne snovi) • Perutnina: sistem navidezne presnovne E (AME =Apparent Metabolizable Energy), korigirano na ničelno retencijo N

Question 136

kateri sistem uporabljamo pri konjih za oceno energijske vrednsoti krme in navajanje potreb po energiji?

Answer 136

- sistem prebavljive energije | - moramo poznati vsebnost prebavljivih hranljivih snovi v vzorcu

Question 137

kaj uporablajmo za ocenjevanje energijske vrednsoti krmil mesojedih (psi mačke)?

Answer 137

- sistem metabolne energije

Question 138

velik del voluminozne krme je?

Answer 138

silaža

Question 139

od česa je odvisna Kakovost voluminozne krme?

Answer 139

- od starosti rastlin * razen koruzna silaža , tu je kriterij mlečna zrelost storža - S staranjem se prebavljivost zmanjšuje ~ 75% na 50 -55% (

Question 140

katerfa paša je anjboljša?¸ kakšna je konzumacija? ali dodajanje koncentratov izboljšuje ko nzuamcijo0 hrnailnih snovi?

Answer 140

- mlada trava s prebavljivostjo 68 - 72% (s selektivnostjo je 80%). - ~3 kg sušine na 100 kg žive mase živali= vzdrževanje + 20 l. - ne, se pa dodajanje priporoča ob hitrih spremembah v kakovosti paše v poletnih in jesenskih mesecih

Question 141

kolikšen je procent SV v travi pred latenjem, v latenju in v ostareli travi? kako je z NEL? kako je z beljakovinami?

Answer 141

- pred latenjem: 19% v latenju: 26% ostarela trav: 350 - S staranjem rastlien se zmanjšuje vrednost NEL - s staranjem je manjša vsebnost belajkovin?

Question 142

opiši biličenje

Answer 142

- Pojavljanje kolenc na rastlini - poedaljševanje stebla oz. bili - odvisno od poletne toplote in dolgega dne - tok hrnail v travah in metuljnicah - psopešena rast rast azčetnih poganjkov v šopu zmanjša predhodno stopnjo rasti/ razvoja

Question 143

opiši latenje

Answer 143

- po biličenju - anstanek zarodnih organov - cvetov - začetek latenja ob pojavu socvetja na generativni bili - rastlian doseže maksiamlno rast v višino --> količinski vrhunec pridelka - prenehajo ovire za brstenje stranskih poganjkov oz. razraščanje - skrajni rok za košnjo - nakopičena krmila se začnejo seliti v rezervne organe in aksneje tudi v seme

Question 144

opiši cvetenje

Answer 144

- travna ruša izgubi pretežni del hrnail, zlasti SB - ekološka vrednsot te in naslendjih faz (zorenje, odmiranje) -

Question 145

koliko prebavljivih snovi vsebuje Ostarela trava z razvitim latjem ?

Answer 145

okoli 55%

Question 146

Kakovost sena pri spravilu v različnih stadijih vegetacije | * od smeri : pred latenjem, v latenju, v cvetenju, ob koncu cvetenja, ostarelo, manjvredno

Answer 146

- padec Prebavljive beljakovine v g/kg - padec ŠE v 1 kg - padec NEL v MJ/kg - SS ostaja enako - padec SB - SV narašča - prebavljivost organske snovi pada

Question 147

Pomen kakovosti sena pri nastanku nutricijskih motenj

Answer 147

- Dobro seno je odlična krma za prežvekovalce. - razvoj vampa pri sesnih prežvekovalcih in raznovrstno mikrofloro pri odraslih - Vampova mikroflora je v tem primeru zelo stabilna in omogoča prilagoditev na večje količine OH in neproteinskega N v obroku. - Najboljša sena dosežejo 68% prebavljivih organskih snovi (naša večinoma slabša) - Konzumacija ~ 2 kg sušine na 100 kg žive mase živali (odvisna od kvalitete) - Seno je tudi najboljša dietetična krma, če je prišlo do motenj v prebavi – normalizira se mikroflora ter motorika v predželodcih

Question 148

kakovost sena in količina mleka - opiši povezavo

Answer 148

- zelo dobro seno: * 90-100 g PB /kg in 400 ŠE; >5 MJ NEL/kg) * vzdrževanje + 15 l mleka - dobro seno: * 50-60 g PB /kg in 320 ŠE; 4 MJ NEL/kg * vzdrževanje + 8 l mleka - komaj zadovoljivo seno: * 45 g PB /kg in 280 ŠE;

Question 149

ideja siliranja'

Answer 149

- Silaža: zeleno krmo konzerviramo in jo imamo skozi zimsko oibdobje oz. skozi ccelo leto v rejah kjer ne pasejo.

Question 150

opiši potek siliranja

Answer 150

- 5 dni 1-3 faza 1 FAZA - aktivno dihanje celic - toplota + C02 - 32 C , anaerobni pogoji 2. FAZA - prenehanje dihanja celic - proizvodnja ksilin: * ocetne - znižan pH, prepreka razvoja nezaželenih bakterij 3. FAZA - tvorba mlečne kisline - nizek pH * zmanjšanje ocetnokislinskih bakterij * razvoj mlečno ksilinskih bakterij 4. FAZA - 15-20 dni - aktivn0ost mlečnokislinske flore - tvorba mlečne ksiline 5. FAZA - ni omejena

Question 151

kaj se zgodi če je pri siliranju majhna produkcija ksilin?

Answer 151

razvoj neustrezne mikroflore = maslena kislina (razgradnja OH, ml. kisline)

Question 152

kaj se še dogaja pri slabe siliranju?

Answer 152

· Beljakovine se razgradijo do amoniaka in nižjih maščobnih kislin · Proces kvarjenja traja dokler niso razgrajene vse hranljive snovi v substratu

Question 153

kaj ej anmen siliranja krme?

Answer 153

- Doseči čim hitreje nizke pH vrednosti, da prenehata fermentativni in mikrobiološki razkroj hranilih snovi v silaži * spodbujanjem razvoja mlečnokislinskih bakterij in preprečevanjem razvoja neželenih mikroorganizmov (klostridijev, koliformnih bakterij, nekaterih glivic in kvasovk)

Question 154

zuakaj ej potrebna inhuibiciaj nezaželenih mikroorganizmov?

Answer 154

- tekmovanje z mlečnokislinskimi bakterijami pri porabi sladkorjev in tvorbe nezaželjenih produktov (acetati, butirati) ali produktov ki slabo konzervirajo substrat (etanol in drugi alkoholi) - da en pride do metaboliziranja belajkovin ido nižjih dušikovih spojin - amoniaka in nižjih m.k s strani klostridijev in koliformnih bakterij ( mlečna kislina jih zavira)

Question 155

kakšna fermentaciaj ej bolj zaželjenea pri siliranju?

Answer 155

homeofermentativna mlečnokislinska fermentacija, kjer iz molekule glukoze nastaneta dve molekuli mlečne kisline

Question 156

kaj delajo Heterofermentativne bakterije. kateri pogiji vplivajo an razvoj te mikroflore?

Answer 156

- iz glukoze tvorijo le eno molekulo mlečne kisline. - So tolerantnejše do acetatov. - Počasnejši padec pH vrednosti in večja produkcija ocetne kisline razvoj te mikroflore stimulirata.

Question 157

RAZLIKA V SESTAVINAH MED TRAVO IN SILAŽO / SS

Answer 157

- V silaži pride do: * zmanjšanja vodotopnih OH in beljakovin * ter povečanja organskih kislin, topnosti beljakovin in amoniaka

Question 158

drži/ne drži : Pri ustreznem poteku fermentacije spremembe v silirani krmi, v primerjavi s travo, ne vplivajo bistveno na proizvodnjo in zdravstveno stanje živali.

Answer 158

drži

Question 159

kaj se dogaja pri slabo uspelih silažah?

Answer 159

motnje v proizvodnji, reprodukciji in | zdravstvenem stanju.

Question 160

naštej vrste silaže

Answer 160

``` mlečnoksilinska silaža maslenokislinska silaža ocetnoksilinska silaža uvela silaža s kemičnimi sredstvi tretirana silaža ```

Question 161

katerea silaža iam največji procent suhe snovi?

Answer 161

uvela silaža | - 31%

Question 162

DEJAVNIKI, KI SO POMEMBNI ZA POTEK SILIRANJA

Answer 162

- Optimalna količina sušine v silaži znaša od 28 do 35 %. * manjša: izločanje silažnega soka * večja: težje dosegljivi anaerobni pogoji - Pufrska kapaciteta silaže * odvisna od vrste in sestave silaže * pri rastlinah z veliko beljakovin in alkalnih kovin = večja potreba po kislinah za dosego pH (lucerna, detelje, krmni ohrovt) - Rezanje koruzne silaže na 0,6 do 0,8 cm, bolj zrela rastlina na 0,2 do 0,5. - Ustrezen silos, ki se hitro napolni in zatesni = nastanek in očuvanje anaerobnih pogojev - Možnost uporabe silirnih dodatkov

Question 163

kaj zagotavlaj uspešno siliranje v povezavi z OH ?

Answer 163

- Uspešno siliranje zagotavlja » 8 % topnih OH / SS = dovolj NMK * vsebujejo vse krmne rastline, razen mladih leguminoz

Question 164

OPIŠI SILIRNE DODATKE

Answer 164

- direktno okisanje * anorgansko = solna, žveplena kislina; * organsko = mravljinčja - laktobacili - pospeševanje homeofermentativne razgradnje OH - dodatki z encimi - razgradnja kompliciranih OH v mikroorg. enostavne sladkorje - dodatki selektivnih antibakterijskih snovi = SO2 , Na metabisulfit, formaldehid - dodatki bogati s topnimi OH = melasa ( > količina lahko topnih OH )

Question 165

kdaj pridemo do izgub pri siliranju? | od česa so odvisne izgube?

Answer 165

- ob spravljanju silažne mase - pri fermentaciji v silosu * celično dihanje * anaerobni razkroj - s silažnim sokom - s kvarjenjem vrhnih in obrobnih plasti - ODVISNE OD VRSTE SILOSA IN KOLIČINE SUHE SNOVI V SILAŽNI MASI

Question 166

kakšne skupne izgube iam koritast silos?

Answer 166

20 do 35 %

Question 167

kakšne izgube iam stolpni silos?

Answer 167

14 do 30 %

Question 168

kako ocenimo USPELOSTI KONZERVIRANJA SILAŽ

Answer 168

- organoleptično - merjenje pH vrednosti - določanej nižjih mašč. kislin * razmerje= ocena po Fliegu - ugotavljanje deleža dušika iz amoniaka v skupne dušiku

Question 169

kaj ocenjujejmo pri organoleptični oceni silaž?

Answer 169

- vonj * najbolje da je von aromatičen, blago kisle * čim amnj mora biti vonj po masleni kislini * slabo: vonj po gnilem, močno plesnivem - STRUKTURA listov in stebel * ohranjena struktura * načeta * gnila - BARVA * nespremenjena * rumena ali rjava * močno spremenjena ``` KONČNA OCENA: 18 - 20 točk = zelo dobra 14 - 17 točk = dobra 7 - 13 točk = še zadovoljiva manj kot 7 točk = slaba ```

Question 170

kako so soilirali v starem egiptu ?

Answer 170

iam mogoče to katja?

Question 171

kaj vse lahko siliramo?

Answer 171

``` Sirek Sudanska trava Žita Mešanica trav in stročnic Stročnice Pesni rezanci ```

Question 172

ali ej poleg silaže obvezno potrebno vključiti še seno? če ja, koliko?

Answer 172

- da | - (min. 0,5 kg/ 100 kg t.m.)

Question 173

Koliko silaže lahko krave približno pojedo?

Answer 173

25 - 35 kg. Za 20 l mleka, cca. 35 kg.

Question 174

Silaža v prehrani konj

Answer 174

- Kvalitetna koruzna silaža *odrasli 15-20 kg; *mladi, breje kobile 8-15 kg - Travna, travno leguminozna silaža (5-7 kg). - Konji imajo raje krmo z večjo vsebnostjo vlage.

Question 175

Silaža v prehrani prašičev

Answer 175

- Silirano koruzno zrnje - Silaža lucerne - Silaža iz parjenega ali kuhanega krompirja

Question 176

Silaža v prehrani ovc in koz

Answer 176

- Predvsem v zimskem obdobju: 1,5-2 kg sena in 2-3 kg kvalitetne silaže

Question 177

opiši travno silažo

Answer 177

- kakovost večinoma odvisna od kakovosti vhodnega materiala. - Travna silaža naj bi vsebovala 70 g PB in > 500 ŠE v 1 kg SS. • Kakovostna travna silaža zagotovi pokritje vzdrževalnih potreb in proizvodnjo 15 l mleka pri govedu

Question 178

opiši krouzno silažo

Answer 178

- energetsko bogata, a deficitarna na beljakovinah in mineralih (Ca, P, Na, Cu, Zn). - Koruzna silaža naj bi vsebovala 24 % SS, > 550 ŠE v 1 kg SS. - Zelo kakovostna zagotovi energetsko pokritje vzdrževanja in proizvodnjo 18 l mleka *pri nas okoli 15L mleka, beljakovinsko pa le 2,5 l. - več kot je SS v koruzni silaži, več kg mleka se lahko proizvede v povezavi z energijo - SS ne vpliva na proizvodnjo kg mleka v povzeavi z belajkovinami, tu je vedno 2,5

Question 179

ali za selekcionirane živali na visoko mlečno proizvodnost samostojna uporaba voluminozne krme zadošča za pokritje vseh potreb? kdaj to še posebej velja?

Answer 179

- ne - za najzahtevnejša obdobja v proizvodnem ciklusu mlečnih krav, saj je z voluminozno krmo najboljše kvalitete mogoče zadostiti potrebe le za vzdrževanje in proizvodnjo 15 l do 20 l mleka.

Question 180

POSLEDICE NEZADOSTNE PRESKRBE S HRANILNIMI SNOVMI, če hrnaimo z voluminozno krmo (posebno nekakovostno)

Answer 180

- ne zadošča za pokritje vseh potreb visokoproizvodnih živali - prednost iam vzdrževanje organizma - motgnje v proizvodnji - motnej v prodkuciji - ob koncepciji ima prednsot plod --> dodatno povečano črpanje materinih zalog

Question 181

naštej posledice pomanjkanja hranilnih snovi

Answer 181

- hujšanje živali * mobilizacija telesnih zalog - Laktacijska krivulja * genetsko pogojeni vrh (1-2 mes.) ni dosežen - Spremembe v prebavilih * obolevnost za infekcijskimi in parazitarnimi boleznimi metabolične spremembe v celicah = > odpornost za viruse

Question 182

POMEN MINERALOV V VOLUMINOZNI KRMI

Answer 182

- Raven makro in mikroelementov v voluminozni krmi močno niha –kemijske analize. - Vsebnost mineralov v dobri voluminozni krmi (TRAVA) pri nas, v primerjavi s potrebami za proizvodnjo okoli 10 l mleka, je: * zadostna glede Ca, K, Mg, Fe in Mn, * primanjkuje pa predvsem P, Na, Cu in Zn. - Ker je več mineralov v finih listnih delih rastlin je deficit mineralov, zlasti P pri pokladanju krme slabše kakovosti še večji (SENO).

Question 183

VSEBNOST VITAMINOV V VOLUMINOZNI KRMI

Answer 183

- Zelena voluminozna krma vsebuje veliko karotinov, vit. E in drugih vitaminov, RAZEN vit. D. - S skladiščenjem se vsebnost vitaminov manjša. -pomanjkanje v poznem zimskem in spomladanskem obdobju

Question 184

kaj so vzroki za MOTNJE V PROIZVODNJI, ZDRAVSTVENEM STANJU IN REPRODUKCIJI POVEZANE S KRMLJENJEM VOLUMINOZNE KRME

Answer 184

- neustrezna kakovost voluminozne krme, ki ne zadosti potrebam živali za dejansko proizvodnjo - neustrezna fermentacija silaž (maslenokislinske silaže) - neprimeren botanični sestav (strupene rastline) - vsebnost naravnih škodljivih snovi (nitrati, fitoestrogeni idr.) - pokvarjenost krme (oprhla, plesniva, gnila idr.) - kontaminacija krme s paraziti, virusi, patogenimi bakterijami, glivami in njihovimi toksini - vsebnost anorganskih in organskih toksičnih snovi (pesticidi, herbicidi, Pb, Cd)

Question 185

kako je s konzumacijo in slabo silažo?

Answer 185

Konzumacija je zmanjšana - dokazana negativna povezava med količino zaužite krme in količino amoniaka v silaži (slaba silaža = 36 % N iz amoniaka = 1/2 konzumacije, ki se ugotavlja pri dobrih silažah z 12 % N iz amoniaka).

Question 186

kakšne so lastnosti slabe silaže - v povezavi z motnjami?

Answer 186

- zmanjšana sinteza mikrobne mase (mikrobnih beljakovin) – pomen energije za MO! * > amoniaka, drugih nižjih N spojin, amoniaka v vampovem soku - > amoniaka v vampu = > pH = produkcija maslene na račun propionske kisline - Detoksikacija > amoniaka v jetrih = poraba energije in zaviranje glukoneogeneze. - Redukcija količine aminokislin (beljakovin), ki pridejo iz vampa v duodenum in razlike v aminokislinski sestavi beljakovin - primanjkuje lizina, metionina in arginina. - Za nastanek motenj so pomembnejše spremembe na beljakovinah kot tvorba maslene kisline v vampu

Question 187

opiši masleno kisle silaže v povezavi z motnjami

Answer 187

> maslene kisline - pomembne za nastanek | nutricijskih motenj – alimentarna ketoza.

Question 188

VPLIV BOTANIČNEGA SESTAVA NA ZDRAVSTVENO | NEOPOREČNOST KRME

Answer 188

- Med travami ni izrazito strupenih vrst = > nitratov, kontaminacija z glivami ), endofiti , anorganskimi in organskimi strupenimi snovmi - Leguminoze - nekatere vsebujejo naravne škodljive snovi (alkaloidi = volčji bob), glukozidi, fitoestrogeni ``` - Zeli = dvokaličnice (razen metuljnic) in enokaličnice (razen trav); > P in Ca (do 30% > kot trave), eterična olja, tanini, voski, oksalati, grenke snovi = pospeševanje prebave, vpliv na kakovost mleka. Druge spadajo med strupene rastline. ```

Question 189

najpomembnejše strupene rastline:

Answer 189

- RICIN * primerljiv s toksičnostjo strupa kobre; proteolitični encim, aglutinacija, zlepljanje eritrocitov, Gastroenteritis, kolike - DATURA STRAMONIUM - ZLATICA (Ranunkulus spp.) * protoanemonin = močne driske - draženje prebavil (živčevje). Zastrupitve prvenstveno na paši - sušenje in siliranje toksično snov razgradi - MLEČKI (Euforbia) *jedek, strupen, mleku podoben sok = euforbin = draženje sluznice – huda driska (krvava). Zastrupitve možne na paši in s senom (nenevarna krma = 3 tedne zauživanja, nevarna mlada, sveža praprot - PRESLICA (Equisetum spp.) * alkaloidi - equisetin, equisetonin = kumulativno delovanje + tiaminaza = barjanska pijanost konj, kortikocerebralna nekroza govedi, hude driske, kaheksija živali (nenevarna krma = v semenu. Prizadetost prebavnega trakta in živčevja (nenevarna krma =

Question 190

NEVARNOST PARAZITARNIH OBOLENJ PRI | KRMLJENJU VOLUMINOZNE KRME

Answer 190

- Širjenje povezano s kontaminacijo krme z izločki živali na pašnikih. - Pašnike lahko s paraziti kontaminira tudi divjad. - Nevarnost ob gnojenju pašnih površin z gnojevko in sedimentom čistilnih naprav (tu clostridiji preživijio). - Predvsem nevarnost invazij z želodčno-črevesnimi zajedalci, metljaji, sarkocistami, tenio saginato (čistilne naprave) in askarisom. - Uporaba klasično uskladiščenega gnoja je razmeroma varna (moderne tehnologije shranjevanja gnoja nevarnejše za prenos – tekoči gnoj).-

Question 191

NA KAJ JE POTREBNO POMISLIT ČE JE AKJ ANROBE Z VOLUMINOZNO KRMO?

Answer 191

- stuprnr rastline | - paraziti

Question 192

koliko časa poteka siliranje?

Answer 192

okoli 4 tedne

Question 193

katera zelena krma je ob pregledu s paraziti neoporečna?

Answer 193

Zelena krma, ki ne izvira iz pašnikov za prežvekovalce in ni gnojena z gnojevko ali sedimentom

Question 194

drži, ne drži : - Dobro uspele silaže so v parazitološkem pogledu dokaj varne (metacerkarije = 12 dni). - Varno tudi seno, če je dalj uskladiščeno (metacerkarije = 4 do 6 mesecev).

Answer 194

drži

Question 195

kako ej s taenio segianto?

Answer 195

- vmg: govedo * ikrice cysticercus bovis v prečn oprogastih mišicah - kg: človek * V črevesni sluznici iz ikre nastane trakulja, ki v treh mesecih spolno dozori in izloča zrele odrivke, v katerih so jajčeca

Question 196

NEVARNOST PRENOSA KUŽNIH BOLEZNI Z | VOLUMINOZNO KRMO

Answer 196

- Povzročitelji se izločajo z urinom in fecesom klicenoscev. -Tradicionalen način = zbiranje izločkov s steljo in kasnejše kompostiranje > temperatura (moderne tehnologije shranjevanja gnoja nevarnejše za prenos – tekoči gnoj). - Anaerobni pogoji v tekočem gnoju Omogočajo razširitev salmoneloze, tuberkuloze, paratuberkuloze, leptospiroze, antraksa, listerioze (silaža pH > 6), klostridijev (silaža = botulizem) in virusnih bolezni (slinavka in parkljevka, prašičja vezikularna bolezen itd).

Question 197

VPLIV RASTLINSKIH BOLEZNI - NAŠTEJ

Answer 197

- sneti | - rje

Question 198

VPLIV RASTLINSKIH BOLEZNI- SNETI

Answer 198

SNETI - je gliva z užitnim plodiščem, ki zajeda koruzne storže. - koruzna snet velja za odlično, vsestransko uporabno glivo, dokler je mlada in trdna (v tujini jo tudi uživajo). Zrel trosni prah pa lahko povzroči zastrupitve - Gliva najbolje uspeva pri 25 in 34 °C in sicer v času zorenja koruze. - Koruzna silaža kontaminirana s snetjo Ustilago maydis - negativen vpliv na zdravje prežvekovalcev. - Abortusi pri brejih živalih, pri pitancih ni ugotovljenih sprememb - Zaradi vse večje priljubljenosti so se ponekod lotili umetne gojitve sneti, saj iz vsakega zrna okužene koruze zraste nova rastlina, na kateri se razvije trosnjak glive. Tako lahko kmet, ki goji okuženo koruzo s prodajo sneti zasluži veliko več kot bi zaslužil s prodajo koruze

Question 199

vpliv rastliskih bolezni- rje

Answer 199

- puccinia spp. - Tvorijo okrogle ali podolgovate skupine spor rjavo rdeče barve - rja slame, rja detelj, žitna rja - Poletne – uredospore hitro klijejo in prenašajo infekcijo na isto ali druge rastline = nove uredospore ali črno rjave teleutospore, ki prezimijo. - Zastrupitve pri govedu, konjih, ovcah, prašičih = toksini lokalno dražijo kožo in sluznice, po resorbciji učinek na notranje organe in CŽS. - Zažarjenost in otečenost sluznic, slinjenje (stomatitis), srbež, kolika s krvavo drisko. - Težke oblike so povezane z apatijo, nefritisom, hematurijo, abortusi, paralizo zadnjega dela in smrtjo – potek lahko tudi akuten = pogin v nekaj urah.

Question 200

VPLIV KAKOVOSTI VOLUMINOZNE KRME NA KOLIČINO IN SESTAVO MLEKA

Answer 200

· Krmljenje različne voluminozne krme prebavljivost voluminozne krme za 1 % = mlečnost > za 0,29 l (od 0,0 – 0,7 l) · > prebavljivost voluminozne krme = > mleka, beljakovin · Sprememba očitna ob izgonu na pašo = > energija obroka in maščobe

Question 201

SILAŽA IN KAKOVOST MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

Answer 201

- Hranilna vrednost silaž vpliva na sestavo mleka - Odstotek tolšče v mleku je odvisen od količine hranilih snovi –količine ocetne kisline, ki se tvori v vampu. - Silaže bogate s surovo vlaknino povečajo % mlečne tolšče. * če hranimo s surovo vlaknino anstaja več ocetne kisline - Energetska vrednost silaže povečuje % beljakovin in suhe snovi v mleku. - Na vonj, okus in število klic v mleku ima silaža še poseben učinek * dobra Silaža izboljša okus mleka, vendar je silaža tudi riskantna, ker vsebuje lahko klostridije ki povzročijo razbombo mlečnih izdelkov - izdelki niso več uporabni *slabe silaže = enprijeten vonj, okus *Pomembnejši je neprijeten vonj silaž zaradi alkoholov, estrov, ketonovin aldehidov. * Spremembe okusa in vonja mleka so običajno večje pri silažah z malo sušine. * Do sprememb pride pred sekrecijo mleka (iz prebavil, z vdihavanjem) ali po njej. *Silažo je treba krmiti po molži in jo ne smemo hraniti v hlevu (vdihavanje). - Mleko iz silaže ne priporočajo za izdelavo poltrdih in trdih sirov (vpliv na kvaliteto). - Pri krmljenju slabih silaž se poveča število maslenokislinskih bakterij v fecesu živali, od tu pridejo v mleko in povzročajo ob zorenju bombažo sirov (higienske razmere). - Ker so aldehidi in ketoni topni predvsem v maščobi, lahko silaža vpliva tudi na neprijeten vonj in okus surovega masla. - Na konsistenco surovega masla proces siliranja nima večjega vpliva.

Question 202

kateri 2 kislini sta važni za tvorbo tolšče?

Answer 202

ocetna in maslena

Question 203

katere kisline ne sme biti v vampu?

Answer 203

- mlečne, | - če je prisotna pride do acidoze

Question 204

kaj je Osnovno izhodišče za izračun obroka

Answer 204

- količina krme (SS obroka), ki jo žival lahko na dan poje | - predhodno poznati potrebe živali po hranljivih snoveh

Question 205

kateri dejavniki vplivajo na zauživanje krme pri molznicah

Answer 205

- živali same (vrsta, pasma, genotip) - telesna masa - prireja mleka

Question 206

katere pdoatke rabiš za izračun : Zauživanje SS pri molznicah izračunavamo po enačbah

Answer 206

rabiš mlečnost živali in telesno maso

Question 207

kakšna so odstopanja od izračuna koliko lahko molznica zaužije SS na dan?

Answer 207

+1,5% in -3%

Question 208

kdaj ej možna optimalna konzumacija?

Answer 208

``` - ko je krma dobre kakovosti (sestava, prebavljivost, higienska neoporečnost) - ko smo obrok izravnali po vseh hranljivih snoveh - pomembna ej preskrbljenost z vodo -Okolje *prostor v hlevu, *temperatura okolja in *mikroklima ```

Question 209

kako računamo zauživanje SS če prežvekovalec je še voluminozno krmo?

Answer 209

- Računanje je dvostopenjsko: * Kaj zaužijejo iz voluminozne hrane * in kaj jim damo še mi zraven pri računanju obrokov pravimo, da so živali sposobne zaužiti med 12 in 14 kg SS iz voluminozne krme Sposobnost zauživanja obrokov, kjer paša prevladuje je večja in znaša okoli 15 kg SS na dan

Question 210

kakšne so potrebe po PSB, energiji, vlaknini, NDV in KDV, POTREBE PO MAKRO, MIKRORUDNISKIH SNOVEH IN VITMAINI za vzrdrževanje in prirejo mleka

Answer 210

- Potrebe po PSB * vzdrževanje, * delež mlečnih maščob - Potrebe po energiji (NEL): * vzdrževanje, * prirast, * prireja mleka in * brejost - Potrebe po vlaknini *surova vlaknina: obroki naj vsebujejo najmanj 180 g in največ 260 g SV/kg SS obroka ali 3300-3600 g SV v obroku - potrebe po NDV in KDV: *obroki morajo vsebovati najmanj 28% NDV v SS, od katerih jih mora vsaj 75% priti iz voluminozne krme potem so tu še potrebe po: - Potrebe po makrorudninskih snoveh (Ca, P, Mg, K, Na) - Potrebe po mikrorudninskih snoveh in vitaminih

Question 211

Model vodenja prehrane krav molznic

Answer 211

- Na začetku pripravimo predlog obroka in potem redno opravljamo analizo obroka, ki jo primerjamo z dogajanji v čredi krav - Obrok izračunamo na 3 nivojih: * osnovni obrok (iz vol. krme, ki je na voljo) * dopolnjen osnovni obrok * obrok za krave z največjo mlečnostjo - obrok mora biti uravnotežen

Question 212

Analiza in predlog obroka

Answer 212

- Običajno delamo enkrat mesečno analizo trenutnega obroka (ob mesečni kontroli), ko natančno izmerimo količine namolženega mleka

Question 213

katerih je 5 anjbolj pomembnih amkroelementov v prehrani krav molznic?

Answer 213

Ca, P, Mg, K, Na

Question 214

kako je z NEL in PSB in l mleka na dan, ki ga da krava ?

Answer 214

Številki mleka, ki jih dobimo iz NEL in PSB ne smeta bit preveč narazen. Le 2% max (npr če iz NEL dobimo 7l mleka in iz PSB 15l mleka je to preveč narazen! )

Question 215

kaj nam prikaže mlečna karta: oskrba krav s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo in strukturnost obroka?

Answer 215

- razporeditev vzorca mleka glede an vsebnsot belajkovin in razmerje med maščobami in belajkovinami (M:B) - RAZVRRSTITEV V KVADRATU b2 POMENI optimalno oskrbljenost molznic z energijo, beljakovinami in strukturno vlaknino.

Question 216

opiši mlečne karte

Answer 216

- številke v okvirčku predstavlajjo krave , ki so amnj kot 80 dni po telitvi - številke v krogcih predstavljajo krave, ki so več kot 305 dni po telitvi

Question 217

opiši mlečno akrto

Answer 217

- Veliko pikic v sistemu - Dobro je da je čim več pikic v sredini - Narobe če je preveč razpršeno, če je preveč levo, desno - Idealen pripomoček, da hitro vidiš kje žival je - Živalim pred porodu, po porodu je dovoljeno da so izven optimalnega kvadrata

Question 218

vsebnsot maščob v mleku

Answer 218

- Običajna vrednost okoli 4% - Previsoko – nad 5% ali več (predvsem v prvem mesecu po telitvi) *lahko znak prekomernega črpanja telesnih rezerv - Lahko se razvije presnovna bolezen ketoza, ki zaradi pomanjkanja E v obroku privede do resnih poškodb jeter in celo do pogina živali * posledice: predvsem obolenja parkljev - šepanje, plodnostne motnje in seveda znižana proizvodnja * Težava predvsem pri visoko produktivnih kravah.

Question 219

Vsebnost B v mleku

Answer 219

- V spomladanskem in poletnem času se pogosto srečamo tudi z nizko vsebnostjo B v mleku * zaradi spremenjenih obrokov - Preverimo tudi vsebnost sečnine * povečana sečnina v mleku: če dajemo preveč beljakovin * preveč sečnine : obremenjujemo presnovo živali, predvsem jetra – privede do motenj v reprodukciji * preveč sečnien: Povečana je tudi vsebnost amonijaka v hlevu, kar ni ugodno za počutje in zdravje ljudi in živali

Question 220

kaj nam prikaže mlečna karta: oskrba krav z razgradljivimi belajkovinami in s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo?

Answer 220

- razporeditev krav glede na vsebnost belajkovin in sečnine v mleku

Question 221

kaj ponudimo živalim ki imajo preveč sečnine v mleku?

Answer 221

več koruzne silaže, žita, | pesne rezance

Question 222

kaj so razgradljive in akj so presnovljive beljakovine?

Answer 222

Razgradljive beljakovine: se razgradijo v vamp Presnovljive beljakovine: obidejo vamp in se resorbirajo v tankem črevesju

Question 223

Katero obdobje krav molznic je najzahtevnejše za | prehrano

Answer 223

?

Question 224

torej ko preverjamo obroke kako lahko ugotovimo morebitne napake v prehrnai?

Answer 224

tako da preverimo vsebnsot maščob in belajkovin v melku , njuno medsebojno razmerje in vsebnsot sečnine v mleku

Question 225

kdaj je rezultat mlečne kontrole ugoden? | na kaj ans opozarja večji padec?

Answer 225

- Če posamezna krava ne pade z mlečnostjo več kot 10% od ene do druge mlečne kontrole - Večji padci mleka pri večjem številu krav nas opozorijo, da je nekaj narobe – ni vedno kriva prehrana

Question 226

kaj so somatske celice? povezava somatske celice prehrana cilji v povezavi SC-mleko

Answer 226

- Večinoma so to levkociti ali bele krvne celice, ki so vedno v mleku - Ob vnetju se delež levkocitov poveča na 95% ali več * obramba organizma, uničevanje patogenih bakterij - Nekaj je tudi sekretornih celic mlečne žleze (15-20%) - Pri ukrepih upoštevati npr.3-mesečno število SC - Direktne povezave med somatskimi celicami in prehrano ni - Ampak s prehrano skrbimo da je žival v optimalni kondiciji, - njen imunski sistem normalno deluje - Prireja mleka z manj kot 200.000 SC/mililiter mleka in mastitisi v čredi pod 20% * Če je število SC večje – prireja mleka manjša od optimalne za 5% - 20% (1,500.000 SC/ml) - Cena mleka

Question 227

17 dejavnikov, ki vplivajo na | število SC v mleku

Answer 227

1. Vnetje vimena, mastitis 2. Število prizadetih četrti 3. Poškodbe seskov ali vimena 4. Starost živali 5. Stadij laktacije 6. Letni čas 7. Neustrezna prehrana, zlasti oskrba z vit. A in E ter mikroelementi: cink, baker in selen 8. Neustrezna oskrbljenost živali s kalcijem v obdobju presušitve – poporodna mrzlica; odprt seskov kanal 9. Onesnaženost krme s plesnimi, mikotoksini, ki slabijo odpornost živali – pomembno! 10. Razlika znotraj enega dneva 11. Razlika med posameznimi dnevi (do 30%) 12. Razlike med živalmi 13. Različne sistemske bolezni, npr. leptospiroza 14. Fiziološki stresi: bolezen, vremenska nihanja, nove živali v čredi 15. Postopki za preprečevanje vnetij vimena (razkuževanje pred molžo, uporaba antibiotikov ob presuševanju) 16. Transport in shranjevanje vzorcev mleka 17. Način določanja SC

Question 228

Prehrana in somatske celice

Answer 228

prehrana sama po sebi nima odločilnega vpliva na število SC, vendar lahko s pravilno prehrano vplivamo na zdravje živali, boljšo odpornost – s tem pa tudi na manjše število SC v mleku

Question 229

kateri 2 pravili je potrebno upoštevati pri prehrani krave?

Answer 229

1. Paziti, da krave ob ali po porodu ne obolijo za presnovnimi boleznimi, kot so ketoza, acidoza in poporodna mrzlica 2. Oskrbeti krave z zadostnimi količinami rudninskih snovi v sledovih in vitaminov, s katerimi izboljšamo imunski odziv živali

Question 230

sonaravno rekultiviranje - kaj je bila ideja?

Answer 230

- Ideja kombinacije pašništva in okolja - Izkoristit vire in posebnosti ki jih imamo, ter jih ponudimo drugim * mi bi lahko bolje izkoristili Kras * visokogorske kmetije - Veterinarji, agronomi, pašniški strokovnjaki, geografi, krajinski arhhitekt.. = povezovanje, trajnostni razvoj

Question 231

kaj je psoebnsot vina tokaj?

Answer 231

- Posebna plesen daje vinu tokaj značilen okus

Question 232

kako je z visokogorskimi kmetijami pri nas?

Answer 232

- posbenost slovenije - Zadnje čase umirajo. * pol stvari se ročno dela * izdelkov se ne da dražje prodati * ponudba je po povpraševanju

Question 233

kaj pomeni proces degradacije rodovitne zemlje?

Answer 233

- V Sloveniji se zarašča vse več kmetijskih zemljišč, posebno tista, ki so v območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje - Najbolj je ta proces prisoten v Obalno-kraški regiji in na Goriškem

Question 234

kako je s travinjem v visokogorskem svetu?

Answer 234

- vse bolj se zarašča | - tam redijo vse manj tistih živali, ki so primerne za rejo v omenjenem območju

Question 235

kako je možno rekultiviranje opuščenih kmetijskih zemljišč in Preprečevanje širjenja grmovne zarasti ?

Answer 235

- predvsem z rejo pašne živine - Pašne živali lahko uporabijo vsaj del vegetacije (grmišča, visoke zeli), ki še uspevajo na izčrpani zemlji in z izločki bogatijo površje tal in neuporaben del zagazijo v zemljo. • S tem je izboljšano delovanje drobnoživk v tleh in zemlji je povrnjena življenjska moč.

Question 236

kako lahko zaraščajoče površine | rekultiviramo na sonaraven – trajnostni način z malo živega dela in z nizkimi stroški.

Answer 236

- S pomočjo ustrezne nadzorovane paše določenih vrst in kategorij domačih živali - Programi sonaravnega rekultiviranja se lahko uporabljajo v različnih podnebnih klimatih

Question 237

kaj je ključnega pomena | za ohranjanje kmetijske zemlje in za preprečevanje nadaljnjega zaraščanja tega sveta?

Answer 237

Obstoj živinoreje na območjih z omejenimi dejavniki, kot | je kraški in alpski ter hribovski svet,

Question 238

zakaj se povečuje nevarnost gozdnih požarov?

Answer 238

- Zaradi vedno večjega deleža gozda in zapuščenih travnih površin - nedostopnost, težko gašenje

Question 239

kaj bi moglo bit osnovniu dejavnik pri pri urejanju, vzdrževanju in oblikovanju prostora ter s tem kulturnega videza krajine

Answer 239

- KMETOVANJE

Question 240

kako ej danes s kmetovanjem? kaj mormao anrediti če hočemo ohraniti svojo deželo zdravo in privlačno? kaj si bomo s tem zagotovili?

Answer 240

- največkrat nedonosno in potemtakem za ljudi dohodkovno nezanimivo, saj si zaslužek laže poiščejo v drugih, nekmetijskih panogah. - nalooga: ustvariti razmere, v katerih bodo ljudje pripravljeni kmetovati tudi na teh, za kmetijstvo manj primernih zemljiščih - dodatne vire za zdrav način pridelave hrane, - obsežne površine, - površine bodo znova izkoriščane in s tem vzdrževane za prijetno počutje ljudi, ki bodo tam živeli ali tja hodili le na oddih.

Question 241

ali se je predelava na enoto površine povečala? če kako? kaj danes to omogoča? kaj predvidevajo o predelavi žit, mesaq leta 2050?

Answer 241

- ja - selekcija sort in apsem - agrotehnični ukrepi - danes na svetu živi 50 % prebivalcev v mestih, * 2050 predvideno 70% - trend zmanjševanja prebivalcev v ruralnem okolju - treba do leta 2050 povečati pridelavo žit za eno milijardo ton, prirejo mesa pa za okoli 200 milijonov ton

Question 242

kaj je pomembmno za slovenijo v povezavi s prehrano?

Answer 242

bi morali zase pridelali dovolj hrane | na lastnih površinah. Le te pa se v zadnjih 50 letih zelo zaraščajo

Question 243

opiši malo trajnostni razvoj kemtijstva

Answer 243

- Uporaba avtohtonih pasem - Ker je proizvoda manj mora dosegat višjo ceno, bolj kvalitetno je - Ljudje ki se s tem ukvarjajo ponavadi rabijo še eno služo zravn - npr. turizen - V tako rejo se ne rabi toliko vlagat (postava vloge, deheliminitizacija..) - Ohranjanje izgleda pokrajine - Oživitev pozabljenih krajev, regij pomeni dodaten vir prehrane

Question 244

Uporaba avtohtonih pasem živali kot orodja za | rekultiviranje in preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč

Answer 244

- pomembne so subvencije! - Avtohtone pasme domačih živali so najbolje prilagojene na specifično okolje, kar še posebej velja za drobnico: kras: istrska pramenka. *prilagojena na slabše kraško travinje in poletno vročino. *manjšo mlečnost, le okrog 140 kg na laktacijo, vendar mleko vsebuje visok odstotek maščobe in belajkovin alpski svet: bovška ovca *prilagojena na ostro klimo in veliko padavin - Na podoben način lahko z določenimi kategorijami živali rekultiviramo zaraščene površine, s tem, da moramo upoštevati razpoložljivo krmo skupaj z grmovnimi rastlinami, ki jih ovce rade objedajo predvsem v kombinaciji s pašo koz. * Koze na paši dajejo prednost grmovnim vrstam in obiranju listov, k temu pa pritegnejo še ovce, ki se sicer tega ne bi lotile alpski svet: drežniška koza --> torej pomembna ej 'povezave skupne paše ovce- koze alpski svet: bohinjska cika * govedo * skromna paša, ni potrebno dajati koncentratov, silaže, le sol ji damo * Prirasti telet ob materi okrog 450-550 g/dan so sicer skromni

Question 245

pomanjkanje mineralov na krasu in v visokogorju.

Answer 245

- zelo nizko vsebnost rastlinam dostopnega fosforja (P) v zemlji našega travinja, posebno tistega v hribovitem svetu in na krasu * Živali ima plodnostne motnje - ne ratajo breje * lahko Smrtnost živali * povečanje vsebnosti dostopnega P v tleh nujno potrebno za izdatnejšo rast bele detelje in povečanje njenega deleža v ruši - Samo gnojenje s P je v začetku rekultivacije opuščenih zemljišč pravilna odločitev, ker je treba najprej povečati vsebnost P v zelinju, da bodo pašne živali dovolj oskrbljene s to rudnino.. Učinki se pokažejo šele čez nekaj let

Question 246

koliko fosforja na kg SS mora vsebovati zelinje?

Answer 246

mora zelinje vsebovati najmanj 2,5 g P na kg suhe snovi

Question 247

V ruši na opuščenih zemljiščih uspevajo predvsem katere trave?

Answer 247

visoke trave slabe kakovosti *s pomočjo globokih korenin najdejo v izčrpani zemlji še nekaj rudnin za svoj obstanek v ruši.

Question 248

kaj se dogaja s ktravnikom , ki ni bil košen več let?

Answer 248

- vrhnja plast zemlje se zakisuje. - ni poln mineralov kot bi pričakovali * Pri razgradnji odmrle organske snovi nastane veliko kislin, ki pospešujejo izpiranje kalcija (apna) iz območja korenin ruše

Question 249

kakšno pravilo velja za apnenje pašnikov? količina apna? čas apnenja?

Answer 249

- »malo ampak večkrat«. * Z večjim odmerkom apna nič hitreje ne izboljšamo oskrbo rastlin ruše s kalcijem, kot z več manjšimi odmerki. - letno 250-500 kg apna na hektar opuščenega zemljišča, - Čas za apnenje izberemo tako, da bo lahko dež spral uporabljeno apno z rastlin preden bodo živali prišle tja na pašo

Question 250

ukrepoi za izboljšanje ruše opuščenega travinja na krasu in v hribovitem svetu?

Answer 250

- ukrepi omejeni zaradi razgibanosti tal in velike kamnitosti - gnojenje s fosforjem - apnenje tal - živalmi kot orodjem in ustrezno nadzorovano pašo izboljšamo obstoječo rušo, - manjkajoče vrste rastlin pa v rušo vključimo z dosejavanjem.

Question 251

pašne živlai

Answer 251

GOVEDO in KONJI: - masovni jedci * Zaužijejo veliko trav, ki so le kratek čas visoke hranilne vrednosti, z razvojem se hitro zmanjša prebavljivost krme iz trav * Velik gobec tem živalim preprečuje prebiralno pašo. * Lahko smukajo listje visokih rastlin, ampak bodo ostale lačne ker so grižljaji premajhni. * prednostno uporabimo na zemljiščih, kjer je veliko stare ruše, v kateri prevladujejo slabo prebavljive trave, lahko delajo velike grižljaje Živali lahko v 2-3 letih očistijo travnike in tako omogočijo boljšo rastlinsko biodiverziteto KOZE: - majhne gobčke z močnimi ustnimi deli in spretnim jezikom. - nabirajo grižljaje selektivno, tako da zaužijejo zelinje (brste, socvetja) z višjo vsebnostjo beljakovin. - Z obiranjem listja z lesnatih rastlin in žvečenjem olesenelih poganjkov ter lubja (tanin), zmanjšajo razgradljivost beljakovin v vampu in preprečujejo prekomerno razmnožitev želodčno črevesnih zajedavcev. OVCE - nežna paša - nizko grmičevje - izbirajo zelo majhne grižljaje iz čim nižje in zato goste plasti ruše, da si zagotovijo boljšo oskrbo z dušikom, ki ga je več predvsem v spodnji plasti ruše - zelinje, ki ga zaužijejo ovce veliko bolj prebavljivo kot tisto, ki ga zaužije goved ali koze - pasejo travo takrat, kadar je ta mlada in prebavljiva - Zaradi občutljivih ustnih delov težko pasejo dozorelo travo ali grobe zeli. - po naravi družijo v velike skupine in s hitrim premikanjem večkrat pregazijo isti predel zemljišča - težko prehodna in oddaljena zemljišča ovcam ne predstavljajo velike ovire, da pridejo do kakovostnega zelinja.

Question 252

KAKO TANINI POMAGAJO KOZAM?

Answer 252

- pomaga proti parazitom, vendar je še vedno treba podajat antiparazitike - aruje žival pred reserbcijo preveč hranljivih snovi, saj on znižuje resorbcijo

Question 253

Vzpostavitev silvopastoralnih sistemov

Answer 253

- različni drevesno-pašni sistemi ki so pretežno prilagojeni klimi in rastiščem Sredozemlja. - Kaj imam od tega da nasadim drevesa: * senca --> ugoden vpliv v času kotitev na preživetje mladičev. * zmanjšana moč vetra * drevesa za les * drevesni produkti (npr. sadje, ali pa plodovi) * zmanjšuje vodno in vetrno erozijo tal * na drevesu ptički gnezdijo * poveča raznovrstnost žuželk * Na isti površini imam dvojni dobiček (les, meso) * Pokrajina dobi bolj naravno ali tradicionalno podobo - Lipica je najstarejši silvopastoralni sistem v Sloveniji *posajen je avtohton primorski Hrast (namenjen za zauživanje želoda in s tem pridobitev dodatnih beljakovin. Pomembno da je žival navajena na želod, če ni lahko pride do intoksikacij in pogina) , posejan ej dovolj an redko, da pod drevesi še naprej uspeva trpežna ruša namenjena paši konj - kombinaciaj borov in ovc, ki se pasejo

Question 254

zakaj Pri rekultivaciji zaraščenih | travniških površin ni smiselno odstraniti vsega drevja in grmovja=?

Answer 254

- da drevesna vegetacija znatno zmanjšuje vodno in vetrno erozijo tal. -Na velikih, popolnoma odprtih pašnih površinah je smiselno razmisliti tudi o saditvi primernih drevesnih vrst

Question 255

pri uporabi živali za rekultivacijo kmetijskih zemljišč bo najtežje doseči tistko, ki je v povezavi s kom kaj bo potrebno?

Answer 255

- v povezavi z ljudmi - velika mera potrpežljivosti in zaupanja, da se bodo naučili kako z živalmi kot orodjem, vplivamo na zmanjšanje tekmovalne sposobnosti tistih rastlin, ki so na nekem zemljišču prisotne v prevelikem deležu - z neposrednimi plačili bo potrebno usmerjati kmetovanje, da višje vrednotimo tiste koristi, ki jih imamo od pestro sestavljene ruše travinja, kot pa od visokih pridelkov z njiv.

Question 256

kaj ej potrebno narediti ko na novo sadimo drevesa? | ali mora biti vrsta drevesa primerna okolju, kjer ga sadimo

Answer 256

- je treba drevesa prva leta zaščiti, da jih živlai ne uničijo - ja

Question 257

kaj velaj za pašo in uporabop živali kot orodje?

Answer 257

- območje mora biti ograjeno - živali čim več pašeš, d ačim več pojedo - čim več živali, da popašejo čim več * ugutoviti mormao kakšna je najbolj optimalna čredna gostota --> če je an območju premalo živali, bodo izbirčne in ne bodo popasle vsega - animals must be forced to clean the area with everyday grazing. - The selection of animal species depends on the needs of recultivation and the quality of grass - the technologies must be adjusted to the capacities of the environment.

Question 258

kaj je koncentrat? | aktere vrste so?

Answer 258

- krma, ki vsebuje velik delež prebavljivih snovi - belajkovinski * najmanj 25 - 30 % PB od skupne količine prebavljivih snov - ogljikohidratni * najmanj 60 % prebavljivih ogljikovih hidratov - Koncentrati, ki vsebujejo veliko maščob * > 8 % prebavljivih maščob - Mineralno - vitaminski koncentrati *velika vsebnost esencialnih snovi

Question 259

koncentrati v prehrani živlai in problemi?

Answer 259

- Lahko učinkujejo škodljivo zaradi vsebnosti beljakovin kopenskih živali, škodljivih substanc, semen nekaterih strupenih rastlin, naravnih škodljivih snovi (stročnice in njihovi stranski produkti), pokvarjenosti in vsebnosti mikotoksinov - strokovno nepravilna in preobilna uporaba zlasti ogljikohidratnih (OH) koncentratov v intenzivni reji živali *predvsem prežvekovalcev

Question 260

OH KONCENTRATI

Answer 260

- Največji delež hranilnih snovi iz krme se uporabi za pokritje potreb po energiji. - Energijo večina živali prvenstveno zagotavlja s presnavljanjem OH. - OH : *žita, *koruza, *stranski proizvodi mlevske industrije, industrije sladkorja, *tapioka. - Žita vsebujejo veliko lahko prebavljivih OH predvsem škroba - So revne na Ca in bogate na P ( fitinska oblika = slab izkoristek), precej K in Mg, malo Na. - Dovolj vitaminov B kompleksa in vitamina E, malo karotinov in vitamina D. - Kakovost OH regulirajo predpisi: organoleptične lastnosti, vlaga, primesi itd. - OH koncentrati niso popolna krma za domače živali - OH koncentrATI SO LAHKO DEL KRMNE MEŠANICE * Nujne v intenzivni prašičerejski, perutninarski in govedorejski proizvodnji!

Question 261

opiši tapioko

Answer 261

- Tapioka = gmolj, ki se olupi, nastrga, ostružke dolgo izpirajo v vodi, jih posušijo in zmeljejo --> dobimo moko, ki jo uporabimo za prehrano - Uvažamo ker je cenovno ugodna, - preprosto obdelovanje tapioke in njeno shranjevanje - Tapioka raste na revnih tleh in dobro obrodi * Ne zahteva ne posebnih razmer ne posebne nege ali celo ljubezni, tako kot naše kulturne rastline (recimo žita, oljka ali trta). - je izjemno skromna - potaknjenci tapioke, ki so lahko katerikoli del stebla, popki ali listi, zelo radi ukoreninijo - radi gojijo med vojnami ali po naravnih katastrofah. *preprosta, se dobro zakorenini, nezahtevna - Kmetje lahko gomoljasto odebeljene korenine izkopljejo že po šestih mesecih ali pa šele po treh letih. - Priporočajo kot drug vir OH, če smo občutljivi na npr. gluten * Medicinski strokovnjaki tapioko priporočajo kot dodatek v brezglutenski in brezpšenični dieti. - Tapioka je nov vir OH in škroba - se obnese pri kuhanju pudingov in sadnih želejev ter za zgoščevanje omak, ker zaradi nevtralnosti ne vpliva na naravni okus sadja. --> je priljubljena v živilski industriji - Priljubljena kulturna rastlina, ki je zelo razširjena med revnimi prebivalci tropskih krajev - Leta 1995 je bilo v deželah v razvoju, ki so edine pridelovalke tapioke, z njo zasajenih 43 odstotkov obdelovalne površine - afrka tapioke nič ne izvozi, ker vse porabi sama - največja izvoznica tapioke je Tajska

Question 262

kako so pripravljene krmne mešanice?

Answer 262

ustrezno pripravljene | glede na vrsto živali in proizvodno usmeritev

Question 263

do česa lahko privede obrok z veliko OH pri prežvekovalcih?

Answer 263

- DO NUTRICIJSKIH MOTENJ | * padca mlečne tolšče, prebavnih in presnovnih motenj.

Question 264

padec mlečne tolšče

Answer 264

- Maščobe in beljakovine v mleku so zelo pomembne - Včasih želeli veliko tolšče, danes želimo čim več beljakovin - Danes tudi želimo vplivat na sestavo maščobe v mleku, da bi ta vsebovala čim več konjugirane linolne kisline - Pri molznicah povezan z uporabo velike količine OH - poznavanje mehanizmov za padec tolšče - razumevanje nastanka acidoz in drugih prebavnih motenj.

Question 265

maščobe v prehrani perutnine

Answer 265

- živalskega ali rastlinskega porekla. - Z dodatkom maščobe lahko vplivamo na sestavo telesnih maščob in lipidov v jajcih - Z dodatkom specialnih maščob (linolna in linolenska) si želimo povečat vsebnost nenasičenih mašč. Kislin v jajcu - Linolna (omega-6) in linolenska (omega-3) kislina sta esencialni maščobni kislini za vse živali. Ti kislini se lahko pretvorita v dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline z 20 C atomi, iz katerih se sintetizirajo eikozanoidi *prostaglandini, *tromboksani, *prostaciklini in *levkotrieni, ki v veliki meri regulirajo reprodukcijo, embrionalni razvoj, imunsko odpornost, razvoj kosti, termoregulacijo in obnašanje. - Z ciljano prehrano nesnic lahko zelo uspešno vplivamo na vsebnost in sestavo hranil v jajcih. * Tako izboljšujemo vsebnost omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov - predvsem vitamina E in karotenoidov, pa tudi mineralov kot sta jod in selen.

Question 266

kako rešuejmo problem prehrane , ki je neuravnotežena in osiromašena nekaterih esencialnih hranilnih snovi?

Answer 266

z vedno širšo paleto farmacevtskih pripravkov, ki so s prehranskega vidika prav tako bolj ali manj enostranski, vrh tega pa še relativno dragi

Question 267

kako ej s prebavo pri prežvekovalcih? katere so anjvažnejše NMK? kakšne so razlike glede an obrok ?

Answer 267

- poseben način prebave v predželodcih - Energetska presnova poteka preko NMK - Najvažnejše = ocetna, propionska, maslena 97 - 98 % - Izomaslena + izovalerianska + valerianska 2 - 3 % - V odvisnosti od obroka velike razlike: *v vampovi mikroflori *v normalni vampovi fermentaciji * v produkciji NMK

Question 268

kaj damo če želimo obrok z velikim deležem volkuminozne krme?

Answer 268

seno

Question 269

kaj so konjugirane linolne ksiline ? CLA

Answer 269

- so skupina pozicijskih in geometrijskih izomer oktadekadienojske kisline (18:2) in imajo vrsto ugodnih učinkov pri ljudeh in ûivalih. - Glavni tvorci CLA so vampne bakterije - povečanje vsebnosti CLA v prehranskih proizvodih Živalskega izvora, bi lahko dosegli z uporabo primernih probiotičnih sevov bakteri * s tem bi povečali kakovost

Question 270

če dajemo obrok z velikim deležem voluminozne krme?

Answer 270

* v največjem deležu nastaja ocetna kislina, nekaj anstane tudi propionske kisline, najmanj maslene * žival daje manjšo količino mleka - nima energije in mleko z visokim procentom mlečne tolšče (ocetna kislina je lipogena in ocetna ksilina je pomembna za nastanek mlečne tolšče) * razgradnja krme je počasna, ker imamo voluminozi, Ph blizu nevtralnega, manjhno št. mikroorganizmov

Question 271

za kaj potrebujemo propionsko ksilino?

Answer 271

za energijo | *laktoza v mleku

Question 272

kako je s prehrano v ekstenzivni reji?

Answer 272

žival dobiva več ali manj samo seno, ne dobiva pa koncnetratov

Question 273

OBROK Z VELIKIM DELEŽEM | KONCENTRATOV

Answer 273

- Maslena k. ostaja enak * Na mas. Kislino vplivamo le z maslenokislinsko silažo - Manj mlečne tolšče, imamo pa večjo mlečnost- torej več proizvodnje - Propionska kislina povečana - ocetna kislina zmanjšana - Pazi: Če dajemo prevelike količine OH, pride do acidoze - pH vrednost zamnjšana, razgradnaj krme hitrejša , večje št. mikroorganizmov