Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2 > Flashcards

fiziologija prehrane drugi delni izpit part 2 Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj so bili osli včasih?

kaj se dogaja z številom rejcev danes?

A
  • pomembne gospodarske živali – za delo na revnih področjih

- narašča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

opiši osle

A

Manj zahtevni in bolj vzdržljivi:
•nadomeščali konje
•danes predvsem ljubiteljske živali
•v razvitem svetu za delo večinoma ne uporabljajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kakšen je njihov način prehranjevanja in sestava obroka?

A

•Suha področja podsaharske Afrike
- Preživetje ob skromni krmi (malo E in B, veliko SV)

•V našem okolju krmiti pazljivo (debelost, z debelostjo povezane bolezni)
*bolje izkoriščajo krmo kot konji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj so pogosti vzroki debelosti pri oslih?

A
  • Premalo gibanja,
  • energijsko prebogata krma
  • pomanjkanje normativov v zvezi s prehrano (prirejeni za konje- ponije)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je laminitis?

A

šepanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je hiperlipidimija?

A
  • preveč maščob v telesu

- Povečana količina prostih mašč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je Metabolni sindrom kopitarjev

A

neodzivnost na inzulin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

opiši ZNAČILNOSTI PREHRANE, PREBAVE IN PRESNOVE OSLOV

A
  • hranijo ves dan- 14-18h dnevno
  • dolge razdalje
  • potrebe po energiji zadovoljijo z Slabo prebavljiva krma, malo HS, revna krma
  • imajo zelo gibljivo zgornjo ustnico
  • paša
  • obiranje (konji redko obirajo)
  • v naravi se pasejo ves dan
  • na pašniku manj kot 11h na dan
  • pomembno da ima prost dostop do slame
  • polnost prebavil
  • Zagotovitev zadostne količine vlaknine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kdo je Equus africanus

A

prednik oslov, izvira iz afrike

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

če damo oslom prebogato krmo je treba kaj storiti?

A

omejiti čas krmljenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kakšno krmo damo konjem in kakšno oslom?

A

Konji –>travo z manjšo hranilno vrednostjo

Osli —> travo z večjo hranilno vrednostjo (seno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

v akj vodi premalo gibanja, preobilna/ prebogata krma pri oslih?

A
  • debelost
  • hiperlipidimija
  • laminitis
  • Metabolni sindrom kopitarjev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

¸kdo rabi več SS/kg t.m. (za zadovoljitev potreb po E) kopitarji ali prežvekovalci?

A

prežvekovalci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

qali ej pomembno d adelovne živali iamjo dovolj časa za prehranjevanje ?
kaj dajemo živlaim če ni časa za krmo?

A
  • ja

- dajemo koncentrate, da rabijo manjši volumen hrane zaužiti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

dnevni vnos SS pri oslih:

A

•Več kot prežvekovalci
•Hitrejša pasaža krme čez prebavila, vendar slabša prebavljivost
•Osli – manj SS kot konji (ker krmo bolje izkoristijo)
*Prilagoditev suhim območjem – malo trave z veliko vlaknine
•ugotovili, da bolje prebavljajo in izkoriščajo voluminozno krmo kot konji
•Slabo prebavljivo krmo z veliko SV Dobro izkoristijo
*daljše zadrževanje vsebine v črevesju, učinkovitejša mikrobna fermentacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

beduinske koze in krma

A

najboljše prebavljajo krmo z veliko vsebnostjo surovih beljakovin - osli so jim dober približek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj anm pove sestava krme?

A

vsebnost celične stene rastlin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj spada pod netopno celično steno?
kaj se dogaja z zorenjem rastline?
kaj je netopna celična stena pri različnih analizah?

A
  • celuloza, hemiceluloza, lignin
  • z zorenjem se veča delež celične stene
  • V Weendski analizi to imenujemo surova vlaknina
  • V analizi po Van Soestu je to NDF
  • v nevtralnem detergentu netopna vlaknina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kakšna je povezava NDF in prežvekovalec?

A

NDF zmanjša vnos SS, ker zmanjšuje hitrost prehoda črevesne vsebine, daje občutek polnosti vampa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kakšna je povezava NDF in kopitarjev?

A
  • sestavni deli rastlinske stene pri kopitarjih manjši vpliv na prehod črevesne vsebine kot pri prežvekovalcih.
  • Še posebno velja to za osle: večjo sposobnost povečevanja zmogljivosti slepega in debelega črevesja
  • Večja kapaciteta prebavil - pojedo več suhe snovi - pasaža se ne pospeši in ne pride do slabšega izkoriščanja krme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kateri je priamrni dejavnik, ki določa ki določa učinkovitost fermentacije črevesne vsebine?

A

hitrost prehoda črevesne vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kako je z osli in prebavljivostjo vlaknine?

A
  • prebavljivost vlaknine je odvisna od lignina
  • negativen vpliv na prebavljivost)
  • osli so se prehranjevali s tropskimi rasltinami
  • tropske rastlien vsebujejo več lignina, slabša prebavljivost
  • učinkovito so jih izkorišla
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

zakaj je boljša prebavljivost voluminozne krme pri oslih?

A
  • Mikroflora debelega črevesja

* Kvasovke – hitreje razgrajujejo celulozo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kako je s travami v anšem okolju?

je to primerna paša za osle?

A
  • Kratko obdobje zorenja
  • Manjša količina celuloze, lignina
  • je preveč bogata:
    •Časovna in prostorska omejitev paše
    *osel se prilagodi krajši paši
  • okoli 11h - jedli hitreje a enake količine
    *če pasemo pod 11h pride do amnjšega vnosa SS
    •Paša z drugimi živalmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kolikšen je dnevni vnos SS pri osli?

A
  • 0,83 – 3% t.m.
  • Za vzdrževanje potrebujejo:
  • Do 51 g SS/kg t.m./dan (spomladi, poleti, jeseni)
  • Do 66 g SS/kg t.m./dan (pozimi)
  • To je manj kot potrebujejo konji/poniji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kdo določa potrebe po energiji?

osnovna formula:

A
  • stopnja metabolizma
  • Osnovna formula : telesna masa/TM/ na 0,75 : koliko potrtebuje živla za golo vzdrževanje - osnovna potreba po energiji (ta formula velja npr.. Tudi za pse..)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

ocena potrebe po prebavljivi energiji - enačba, lastnosti

A
  • enačbe izpeljane za konje
  • Potrebe za osle so manjše (75% PE za konje)
  • Potrebe ne razlikujejo glede na spol
  • Letni časi – narastejo od pomladi do jeseni (0,32 MJ/dan/kg TM), pozimi na 0,43 MJ/dan/kg TM
  • Hladno okolje – povišan nivo bazalnega metabolizma – ohranitev tel. temp.
  • Temperature nad kritično mejo – več E za hlajenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kako je z osli ki delajo in potrebami po energiji

A
  • povečane potrebe po energiji zaradi dela
  • Povprečen osel (150 kg)
  • 10 km ali 4 ure: 50% več PE (od PEvzdr)
  • 20 km ali 6 ur: 100% več PE
  • Manj časa za hranjenje, apetit ni povečan
  • Voluminozna krma + koncentrati (veliko enostavnih OH)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

osli ki ne delajo in potreba po energiji?

A
  • Pokritje potreb z voluminozno krmo (veliko SV - slama)
  • V vseh letnih časih
  • Vsaj 50% slame v obroku (potešijo apetit, pokrijejo potrebe po SS, se ne zredijo)
  • Zima – povečane potrebe po E za 50%
  • Vnos SS poveča za 30%
  • Povečanje deleža slame/sena na 70% obroka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kako je z virom beljakovin pri kopitarjih?

A
  • Izključno krma rastlinskega izvora

* Sečnina – ni primeren vir N

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kako je s potrebami po belajkovini pri oslih?

ali lahko dodajamo neproteinski dušik?

A 
•Bistveno manj B kot konji
•Učinkovita reabsorbcija sečnine in
reciklaža N
•Ne nalagajo B v telesu – vsakodnevno dobiti s krmo
•3,8 – 7,4% SB v obroku
•Potrebe pokrite hkrati s potrebami po E
• Pesni rezanci, lucerne
*dodaja lahko tik po kirurških posegih, porodu za boljše okrevanje
  • ne smemo dodajat, lahko pride do zastrupitev, poginov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kaj je vir belajkovin pri prežvekovalcih?

A
  • soja, križnice, ogrščine tropine
  • Pesni rezanci, lucerne
  • dodaja lahko tik po kirurških posegih, porodu za boljše okrevanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kako je s poamnjkanjem belajkovin pri konjih in kako pri oslih?

A
  • Konji – zmanjšan apetit, vpliv na rast dlake, kopit

- Osli – ni opaziti, velika sposobnost recikliranja N

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kdja je pri oslih priporočljivo ododajanje belajkovin?

A

po kirurških procesih (pospeši okrevanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kdaj so povečane potrebe po belajkovinah pri oslih?

A
  • Breje oslice (zadnji 3. meseci)
  • Intenzivna rast plodu
  • > Lys, druge esencialne AK
  • Zmanjšan volumen prebavil
  • Kvalitetna krma (> E in B)
  • Postopoma dodajamo več sena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

katero krmo imajo osli radi?

do česa pride če damo preveč te krme?

A
  • krmo z veliko beljakovin (lucerna, detelje)
    •Presežek B
    •Šepanje
    •Težave s kopiti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kako je s potrebami po vitmainih in mineralih pri konjih?

A
  • mikroelementi, makroelementi
  • Priporočila ne obstajajo
  • ravnamo s epo konjih
  • po0membno Razmerje med Ca in P
  • Večino dobijo iz slame, sena
  • lahko jim damo lizalne kamne
  • vendar samo za konje
  • Rastoče živali – več Ca, P in Mg
  • Delovne živali – nadomeščanje Na
  • Vitamin C in K2 – mikrobi v debelem črevesju
  • Dober vir vitaminov: sveža trava, listi stročnic
  • Majhne količine dodajamo v obrok
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kako ej s potrebo po pitni vodi pri oslih - opiši prilagoditve?

A
  • Prost dostop do sveže, ne premrzle vode
  • prialgodili so se na pomanjkanje
    •Prehranjevanje brez prestanka
    •Nižanje bazalnega metabolizma in izločanja vode
    •Manj se potijo
    •Manj izločanja z blatom
    •Povečana reabsorbcija Na in s tem vode v d.č.
    –> manjše potrebe po vodi kot ostale živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kolikšna je potreba po vodi na dan?

od česa je odvisna ta potrweeba?

A
  • 5 – 35 l/dan
  • Količina SS v obroku
  • Klimatske razmere
  • Fizična aktivnost – potrebe povečajo do 6x
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

rehidracija, dehidraciaj pri oslih?

A

Izjemna sposobnost rehidracije

•36 ur dehidracije – 1,5 ure rehidracija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kakšna je sestava krmenega obroka osla - kaj je najbolj primerno kaj ni?

A
  • JEČMENOVA SLAMA
  • Najboljša voluminozna krma
  • Veliko SV
  • Manj enostavnih sladkorjev
  • Po sestavi najbolj podobna prehrani v naravnem okolju
  • OVSENA SLAMA
  • Osli v slabi kondiciji
  • Starejše živali
  • je bolj bogata
  • PŠENIČNA SLAMA
  • Mlade živali z dobrimi zobmi
  • LANENA SLAMA
  • Ni priporočljiva
  • Ni dobro da bi uporabljali kot edini vir hrane
  • Semena vsebujejo cianide (so škodljivi)
  • Kot voluminozna krma tudi SENO – le delež
  • generalno se SILAŽ izogibamo
    •Nizek pH
    •Malo vlaknine
    •Preveč vlage
-PESNI REZANCI
•Majhne količine
•Namočeni
•Bolne živali – zbujanje apetita
• vsebujejo velike količine energije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

bolezni pri oslih v povezavi s prehrano

A

vzroki:
•Energijsko bogatejša krma
•Zmanjšana fizična aktivnost, premalo gibanja

posledica:
•Ljubljenčki – debelost najpogostejša težava
•Pogostost v VB podobna psom (50%)
•Viški maščob na vratu, trebuhu, križu, zadnjici
•Otežene normalne fiziološke funkcije
•Pogosto razvijejo „maščobno grivo“
•Prevesi na eno stran vratu
•Maščobne zaloge težko izginejo
*Kljub hujšanju in ustrezni dieti
*Kalcifikacija
•Spremljajoče zdravstvene težave:
*Neodzivnost na inzulin
*Metabolni sindrom kopitarjev
*Hiperlipidemija
*Laminitis
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

ocena telesane kondicije pri oslih:

A
  • Ocena TM in kondicije pomembna pri vsaki reji
  • Enačbe za ocene TM na osnovi velikosti živali

Ocena telesne mase za odrasle osle
- TM (kg) = 0,000252 x velikost(cm) na0,24 x obseg (okrog srca v cm)na2,575

ocena telesne mase za osle stare manj kot 2 leti
- TM (kg) 0,000283 x obseg (okrog srca v cm)na 2,778

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

opiši metabolni sindrom kopitarjev

A
  • Podobnost z metabolnim sindromom pri ljudeh
  • Dejavniki tveganja: trebušna debelost, neodzivnost na inzulin, motena toleranca na glukozo, dislipidemija
  • Dejavniki tveganja za diabetes mellitus tip II, KV obolenja
  • Pri kopitarjih – podobni simptomi
  • debelost
    *hiperinzulinemija
  • laminitis
    • Težava je v položaju kopitnice - zaradi vnetja se vedno bolj v pokončni položaj postavlja . Lahko prebije podplat
    •Zapleteno, dolgotrajno zdravljenje
    •Omejeno gibanje živali – glavni način terapije debelosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

opiši hiperlipidimija

A

•Podobno opisujemo tudi pri ketozi pri kravah molznicah
•Povečana koncentracija maščob v krvi
•Posledica negativne energetske bilance in stresa (npr. zaradi osmeljenosti)
•Pomanjkanje E —> hormonsko odzivna lipaza –> sproščanje M —> lipoproteini —> v jetra (vir E za sintezo Glu in KT)
•Predebele živali – pretirana razgradnja M, preveč KT (ketonska telesa)
•Močno povečana konc. trigliceridov v krvi
*Depresija
*Neješčnost
*Zmanjšana občutljivost na inzulin
•Nadaljnja mobilizacija M in kopičenje
*Ledvična in jetrna lipidoza – nalaganje M
*Odpoved organov - pogin
•Večje tveganje – živali z zmanjšano občutljivostjo na inzulin
•Pogosteje pri oslih, ponijih, miniaturnih konjih
•3 – 5% populacije

  • Damo Hitro izkoristljivi hidrati: agresivna terapija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

opiši laminitis - vzroki

A

VZROKI
•Bolezni prebavil

•Nepravilna prehrana

  • —> oboje vodi v endotoksemijo
  • Absorbcija endotoksinov enterobakterij (črevesna stena)
  • Zastrupitve, okužbe poškodovanih tkiv
  • Zaplet bolezni (pljučnice, endometritisi)
  • Nenormalna rast kopita
  • Izrazita rast linij, razširjena bela linija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

opiši laminitis

A
  • Pašni laminitis
    •Vzrok: hiperinzulinemija, neodzivnost na inzulin
  • Mehanizem še ni pojasnjen
    •Toksični produkti poškodujejo žile, pridejo do edemov, ki kost postavijo vedno bolj pokonci
    •Ko se dogajajo deformacije, roževian nepravilno raste –> nepravilna stoja, šepanje, nepravilna obremenitev
    *nazobčensot, črte, obročkov
    •Disfunkcija endotelnih celic v žilah kopita
    •Vazokonstrikcija
    •Motena oskrba z glukozo
    •Aktivacija metaloproteinaz, več kisikovih prostih radikalov
    •Propad laminarnih celic
    •Vnetje
  • zdravljenje.
    pravilna prehrana
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

osli povzetek

A
  • pomemban delovna žival (bol včasih to)
  • nezahtevnsot
  • vzdržljivost
  • V razvitih deželah kot ljubljenčki
  • Izvor: neugodno okolje podsaharske Afrike
    •Dobro izkoriščanje krme z malo HS in veliko SV
    •Izbirajo bolj kakovostno krmo
    •Upočasnjen prehod čez prebavila
    •Prilagojena mikroflora – izkoriščanje SV
    •Potrebe po E zadovoljijo s kakovostno slamo
  • Rejci:
    •Razumeti fiziologijo prehrane oslov
    •Zagotavljati uravnotežen obrok
    •Dobro slamo in seno (1:1), pozimi povečamo seno na 70%
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

po čem se odlikujejo prašiči?

A
  • intenzivni rasti in

- veliki produktivnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

v kolikem času doseže prašič maso 90-110kg če ga pitamo?

A

6-7 m3esecev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kako je s svinjo in prasitvami, mladiči?

A
  • Svinja na leto prasi 2,2 do 2,4
  • 12 in več pujskov an gnezdo
  • dnevno proizvede nekaj kg mleka.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

v intenzivni prašičjereji se uporablja kakšna krma?

A

koncentrirana hrana, ki
vsebuje odgovarjajoč del beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in
mineralov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Popolne krmne mešanice za dohranjevanje pujskov

A
  • preštarterji
  • pujsek tu še pije pri mami + zgodnje dohranjevanju pujskov (od 7.dne) zaradi navajanja na suho hrano, na katero morajo biti navajeni v času odstavitve
  • najdražja krmna mešanica za prašiče, ker vsebuje kvalitetne in drage hranilne snovi:
    mleko v prahu, krmni kvas, ribjo moko, sojine tropine in sojin zdrob.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Popolne krmne mešanice za prašiče 1 (do 15 kg)

A
  • štarter
  • od odstavitve do mesec ca. 15 kg.
  • V primerjavi s predštarterjem vsebuje manj beljakovin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Popolne krmne mešanice za prašiče 2 (od 15 do 25 kg)

A
  • grover

- Vanj so dodane večje količine žit (koruza, ječmen in pšenica), ker imajo živali že bolj razvit encimski sistem prebave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju 1 (od 25 do 60 kg)

A
  • Za pitanje up. kastrirane moške živali in nesterilizirane ženske
  • hrana za pridobivanje mišične mase, ki je
    sestavljena iz B in vode. Nočemo mastnih prašičev
  • Hrana je cenejša in se lahko sestavi izključno na osnovi hranil
    rastlinskega izvora
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

ali je meso edini proizvod v prašičereji?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

kdaj ej odstavitev pri pujskih?

A

v času 21 dni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj ej anmen krmnih mešanic?

A
  • meso

- prirast

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kaj uporabimo za pitanje prašičev?

A
  • kastrirane moške živali

- nesterilizirane ženske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

ali lahko prašiče hranili po volji?

A
  • ne ker bi lahko zaradi dolgčasa žrli in žrli —> zamaščenost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Popolne krmne mešanice za prašiče v pitanju 2 (od 60 do 100 kg)

A
  • najmanjše potrebe te kategorije v primerjavi s prejšnjimi
  • krma lahko samo na osnovi surovin rastlinskega izvora
  • koruze ne bi bilo več kot 50%.
  • negativen učink koruze na kvaliteto mesa in trdnost slanine
  • težava: druga žita dražja od koruze oz. odvisno od letine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Popolne krmne mešanice za breje svinje

A
  • Potrebe so glede na pujske manjše
  • Prvič breje svinje rastejo do 4. partusa, tako, da jim moramo za vsak
    interval med dvema partusoma zagotoviti dodatne hranilne snovi za
    prirast 15 do 20 kg, prav tako pa tudi za razvoj ploda.
  • enostavni obroki, lahko so v celoti rastlinski
  • pozornost je na količini vitaminov in mineralov, ki so nujno
    potrebni za razvoj ploda.
  • Živali se v tem obdobje ne smejo preveč zrediti
    *če se preveč zredi, v času laktacije ne je vleiko –> ima manj mleka, pujski slabše priraščajo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Popolne krmne mešanice za svinje v laktaciji in merjasce

A
  • Potrebe so veliko večje kot v obdobju brejosti, ker proizvedejo 6-8 kg mleka dnevno
  • svinji dajemo toliko kolikor želi
  • pazimo da ima dovolj vode
  • Merjasci morajo biti v kondiciji, da skačejo. Takšna krma je lahko samo na
    osnovi rastlinskih surovin.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

ali ej biovarnsoti pri prašičih pomembna? zakaj?

A

ja, da se ne prenesejo bolezni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

naštej kategorije pujsov

A

Sesni
Odstavljenci
Pitanci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

kako zgledajo porodni boksi?

A
  • V porodnišnici je stalna klima (okoli 22C)
  • Porodni boks - malo prostora, da svinja čim manj hodi, da ne pohodi svojih mladičev
  • grelna lučka
  • Če je karkoli narobe s mati svinjo, se bo ulegla na trebuh, in ne bo pustila mladičev k sebi
  • lahko posumimo na mastitis
  • Slaba mama gre v klavnico, je nimamo za rejo
    • Včasih se malim pujskom dodaja še elektrolite za preventivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kakšni pujski so v boksu hiravcev?

A
  • driskavi
  • ščetine štrlijo
  • repki spuščeni
  • napeti trebuški
  • odojki so ponavadi hiravci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kako ej z odstavlejnimi pujski?

A
  • včasih dajo plastične rešetke, ker imajo še občutljive parkeljčke
  • šok ko združijo veliko št. Takih pujskov skupaj
  • dobro je če jim damo špage, žoge - da nekako sproščajo svoje energije, in ne grickljajo preveč hrane zaradi živčnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

kaj se dogaja v obdobju čakališča?

A
  • svinjo damo v individulani boks in gledamo kera svinja se buka - spustimo merjasca, tista svinja ki otrpne, dvigne ušesa ko gre merjasec mimo, pomeni da se buka.
  • Tako svinjo nato osemnimo.
  • Če je breja jo damo v skupno ogrado.
  • Zadnji teden pred porodom pa spet v porodnišnico
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q 
kaj pomeni oznaka :
S-DOJ
PU-PRESTARTER, PU-STARTER 
BEK-1, BEK-2
BEK-25, BEK-60, BEK-90
A
  • S-DOJ: popolna krmna mešanica za doječe svinje
  • PU-PRESTARTER, PU-STARTER : pujski osnovni program
  • BEK-1, BEK-2 : pitanci osnovni program
  • BEK-25, BEK-60, BEK-90: pitnaci intenzivna reja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

za katere 3 različne vrste pujskov imamo dopolnilne krmne mešanice?

A
  • Plemenske
    • Pitanci
    • pujski
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

Popolne krmne mešanice za kokoši

A

Zelo intenziven metabolizem. 6 tednov – več kot 2 kg. Posebno
pomemben Ca pri nesnicah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Popolne krmne mešanice za piščance 1

A
  • od 0 do 21 dan.
  • 22% SB,
  • surovine rastlinskega izvora, ribja moka, krmni kvas, krmni kvas in
    mineralno vitaminski premiks.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

Popolne krmne mešanice za piščance 2

A
  • od 22. do 42. (35-36!) dne
    starosti.
  • Lahko samo iz rastlinskih surovin, vendar je
    treba vključiti metionin in min. 5% maščob.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Popolne krmne mešanice za piščance 3

A
  • za zadnjih 10 dni pred klanjem.
  • Ne sme vsebovati ribje moke, da se okus ne prenese na meso.
  • Lahko je samo rastlinskega porekla, ker so potrebe manjše kot prej
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

Popolne krmne mešanice za matično jato (1, 2 in 3):

A

manj B in E, ker naj rastejo bolj umirjeno kot brojlerji (piščanci).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 1:

A

od začetka nesnosti (22.

teden) do 42. tedna starosti.
- Ca 3,1 do 4%.
- To so največje potrebe po Ca v primerjavi z vsemi drugimi DŽ.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

Popolne krmne mešanice za kokoši nesnice 2

A
  • od 42. tedna starosti pa vse do konca življenja.

- Nesnost se postopno zmanjšuje, zato so tudi manjše potrebe po hranilnih snoveh.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kaj je presnova?

A
  • Nadaljevanje procesov prebave, ki potekajo po absorbciji HS iz prebavnega trakta
  • sinteza snovi za rast, razvoj in razmnoževanje ter sinteza učinkovin, ki te procese omogočajo.
  • Končnih metabolitov presnove HS organizem ne more več izkoristiti
  • CO2
  • Sečnina
  • V presnovi E nastaja tudi toplota – vzdrževanje telesne temperature
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kaj ej biološka razpolovna doba?

A
  • Intenzivnost presnovnih procesov
  • Pomeni čas, v katerem se polovica molekul neke snovi zamenja z drugimi molekulami iste snovi oz. čas, v katerem koncentracija neke snovi pade na polovično vrednost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

kaj ej Začetna točka presnove?

A

HS krme, ki so se

prebavile in absorbirale v kri.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

iz kej izvirajo Odpadne snovi, izločene v seču in snovi izločene v blatu?

A
  • Odpadne snovi, izločene v seču, izvirajo iz presnove organizma
  • Snovi, izločene v blatu, izvirajo iz prebave krme, delno pa so tudi endogenega porekla.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

iz česa izhajajo Plini, ki se izločajo iz prebavil?

A

izhajajo iz procesov

mikrobne prebave HS zaužite krme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

kdo izvira iz razgradnje OH?

A

Monosaharidi: glukoza, nekaj galaktoze, fruktoze in pentoz

• Kratkoverižne MK: ocetna, propionska, maslena in nekaj mlečne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

KAJ IZVIRA IZ RAZGRADNJE MAŠČOB?

A
  • Proste MK
  • Glicerol
  • Mono-, di- in trigliceridi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

kaj izvira iz razgradnje beljakovin?

A
  • Aminokisline
  • Cele molekule Ig pri mladih živalih
  • Amonijak
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

kako je s presnovo pri različnih živalskih vrstah? povej princip

A

PRESNOVA JE PRI VSEH VRSTAH
DŽ (IN ČLOVEKU) V OSNOVI ENAKA

RAZLIKUJEJO SE LE RAZMERJA MED
ABSORBIRANIMI PRODUKTI PREBAVE:
- mesojedi:
*veliko AK in MK
- Med prežvekovalci in neprežvekovalci so predvsem razlike v razmerjih med presnovki, ki izvirajo iz razgradnje OH
- neprežvekovalci
* Največ škroba in saharoze + laktoza
* Prebavni trakt: monosaharidi, enostavni
sladkorji, manj je MK iz debelega črevesja
(odvisno tudi od vrste)
- prežvekovalci
* večina OH se prebavi do nižjih (kratkoverižnih) MK v predželodcih, le malo glukoze se absorbira v tankem črevesju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

opiši Posebnost presnove OH pri prežvekovalcih

A
  • Majhna količina iz prebavil resorbirane glukoze ob velikih potrebah
  • Nastaja na novo predvsem v jetrih, tudi v ledvicah –glukoneogeneza
  • Enak proces poteka pri drugih živalskih vrstah ob pomanjkanju glukoze iz t.i. glukogenih snovi, to so:
  • propionska kislina,
  • glukogene AK,
  • maščobe (glicerol iz molekul trigliceridov) *mlečna kislina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

kateri organi pri prežvekovalcih potrebujejo glukozo?

A

CŽS, gonade, mlečni sladkor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

kdaj poteka pri prežvekovalcih in mesojedih glukoneogeneza?

kaj pa pri ostalih živalih?

A
  • ko so živali site

- ravno obratno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

drži/ne drži: Oskrba z glukozo in presnova glukoze ima prednost pred drugimi presnovnimi procesi

A

drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

Poti razgradnje glukoze in sproščanje energije

A
  1. AEROBNO
    dve stopnji: glikoliza – 10 encimsko kataliziranih reakcij – nastane piruvat; nadaljevanje oksidacija piruvata v acetil-CoA, ki vstopi v citratni ciklus (Krebsov ciklus) in celično dihanje
  2. ANAEROBNO
    glikoliza do piruvata, nato mlečna kislina
  3. pentoza fosfatni ciklus, ki poteka predvsem v jetrnih celicah, M tkivu in mlečni žlezi (pentoze potrebne za NK)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

OPIŠI Kratkoverižne MK kot vit E

A
  1. propionska kislina – jetra – glukoza – glukogena
  2. maslena kislina:
    *absorbira kot BHBA – tkiva –
    srčna in skeletna mm – vir E.
    *Sproščanje E teče preko acetil-CoA
  3. ocetna kislina:
    * veliko tkiv jo up. kot E.
    * Pretvorba preko AcoA, pri tem odda 10 mol ATP na 1 mol ocetne kisline
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

Kaj se dogaja z nižjimi i MK če je obilna oskrba z energijo?

A

Lahko se pretvorijo v višje (dolgoverižne) MK in potem v rezervne M.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

kaj je ketoza?

A

• Pospešena razgradnja telesnih M in hkrati
pomanjkanje E
• Acetil-CoA ne more izgorevati v ciklusu citronske
kisline –pretvarja se v ketonska telesa
• Tkiva jih lahko izkoristijo kot vit E, ampak ne, če jih
je preveč: presnovna bolezen (velike potrebe po
laktozi)
• Tudi pri predebelih živalih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

zakaj ej ketoza tudi pri debelih živlih?

A

?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kateri 2 bilanci HS poznaš?

kaj pomeni če je bilanca pozitivna?

A
  • bilanca N
  • bialnca C
  • da žival prirašča
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

povej nekaj o bioenergetiki

A
  • Različne oblike E merimo na različne načine.
  • Po fizikalnih zakonih se vse oblike E lahko pretvorijo v toplotno E.
    *Merjenje E je torej možno z merjenjem
    toplote
  • Lahko merimo prebavljivo energijo
    *koliko se je porabilo, koliko s eje izločilo HS
  • Velja tudi za kemijsko E krme in pri presnovi E v organizmu.
  • Koliko energije vsebuje, na drugi strani kakšne hranljive snovi vsebuje
  • V preteklosti uporabljali kalorijo (cal)
  • Danes uporabljamo joule = J = Nm
  • 1 cal = 4,184 J
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

kaj je kalorija?

A

1 cal je tista količina E, ki je potrebna, da se 1 g vode segreje za 1o C

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

kaj je sila enega N?

A

(1 N = 1 kg m/s2) – pospeši telo mase 1 kg s

pospeškom 1 m/s2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

kaj pravi prvi zakon termodinamike - v povezavi s sistemom krma+žival ?

A
  • energija v določenem sistemu ne
    nastaja na novo in se tudi ne izgublja (uničuje)
    • Energija krme je sestavljena iz energije izločkov in živalskih proizvodov in energije oddane telesne toplote in energije opravljenega mehaničnega telesa

za sistem KRMA + ŽIVAL izrazimo:
EK = EIP + Q + D

EK – energija krme
EIP – energija izločkov (blato, seč, plini) in živalskih proizvodov
(prirast, mleko, jajca)
Q – oddana telesna toplota
D – energija opravljenega mehaničnega dela (dela, ki ga opravijo
mišice)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

kaj pravi drugi zakon termodinamike?

A
  • Določa, da so vsi procesi v naravi usmerjeni iz stanja manjše termodinamične verjetnosti proti stanju večje termodinamične verjetnosti
  • Presnovni procesi –> izkoriščanje E HS –> razgradnja org. molekul do CO2 in H2O
  • Za obratni proces je potrebna E
  • Vsi presnovi procesi potekajo v tisto smer da se izkoriščajo hranljive snovi
  • Organizem je za vzdrževanje življenja navezan na stalen dotok E – zauživanje krme. Lahko kratek čas tudi iz telesnih rezerv
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

katere Potrebe živali po E poznaš?

A
  1. Bazalne (temeljne) potrebe
  2. Potrebe za vzdrževanje
  3. Potrebe za proizvodnjo
  • Potrebno je zagotoviti temeljne potrebe in potrebe za vzdrževanje
  • ne glede ne to a gre za ljubljenčka ali za proizvodno žival
  • Stroški nastanejo v potrebah za proizvodnjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

opiši Bazalne (temeljne) potrebe

A
  • da organizem preživi
  • Reja živali – potrebe po bazalni E pokrivajo iz zaužite in prebavljene krme.
  • procesi presnove za ohranitev življenja
  • Tudi če žival ničesar ne proizvaja oz. dela v prostoru z optimalno temperaturo, potrebuje za to E
  • E potrebna tudi za tvorbo električnih potencialov pri prenosu živčnih impulzov.
  • Veliko E porabi sinteza učinkovin, ki vodijo presnovo (hormoni, encimi).
  • Vsa tkiva se na nivoju bazalne E obnavljajo – polovični biološki čas.
  • obseg E bazalne presnove obseg je odvisen od :
  • velikosti oz. telesne mase živali.
  • od površine telesa.
  • skozi kožo se izloča toplota
  • Za pokrivanje potreb bazalne presnove potrebujejo manjše živali na kg t.m. več E kot večje živali
  • manjše živali imajo na kg t.m. večjo površino.
  • manjše živali za vzdrževanje konstantne
    telesne temperature proizvajati več toplote na enoto telesne mase kot večje živali
  • manjše živali imajo na kg t.m. večjo površino.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

kaj je polovični biološki čas?

A

Polovica nekih celic, tkiva se zamenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

kaj je presnovna telesna masa živali (PTM) ?

A

Obseg bazalne presnove je določen TMna0,75

TM=telesna masa živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

kako ej z intenzivnostjo presnove in starostjo živali?

A

s staranjem se zmanjšuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

kje merimo Temeljne potrebe po E?

opiši na kratko

A
  • s poskusi v respiracijskih komorah.
  • stradalni poskus
  • žival med poskusom ne je
  • vsa E iz telesnih rezerv
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

opiši Potrebe za vzdrževanje

A
  • potrebna energija za vzdrževanje = tista količino E, ki je poleg pokrivanja bazalnih potreb potrebna še za:
  • zauživanje krme
  • delo prebavil
  • manjšo aktivnost mišic
  • vzdrževanje telesne temperature
  • obseg potreb po E za vzdrževanje je variabilen. odvisen je od:
  • bazalnih potreb
  • od temperature v okolju.
111
Q

kaj ej nevtralna temperatura?

A
  • tp okolja, pri kateri organizem lahko
    vzdržuje svojo telesno tp s pridobljeno toploto iz presnovnih procesov in ne potrebuje dodatnih količin E za ogrevanje in ne za oddajanje odvečne toplote v okolje.
  • Govedo široko termonevtralno območje, vendar samo do 20 –> težave poleti!
  • 10 do 20
    teleta: 5-15
  • Ovce: odvisno od dlake kakšna je njihova optimalna temperatura
  • 10 do 15

*Perutnina: ima hitrejši metabolizem, višje temperature potrebne
kokoši: 18 do 24
piščanci: 32-35
purani: 16-18

  • pujski: 35
    prašiči: 16-22

*psi
optimalna temperatura odvisna od tega ali so kratkodlaki ali dogodlaki

112
Q

kaj mora organizem delati pod in nad nevtralno temperaturo?

A

mora organizem v presnovi dodatno proizvajati E za to, da se ogreje oz. da pospešeno oddaja toploto (da se ne pregreje).

113
Q

zakaj je odraslo govedo odporno na nizke temperature?

A

vamp, metan

114
Q

kaj je značilno za termonevtraqlno rejo pujsov in piščancev?

A

¸postopno ko rastejo jim nižamo temperaturo

115
Q

Potrebe za proizvodnjo: prireja,

razmnoževanje in delo

A
  • Za priraščanje, proizvodnjo mleka, nesnost, delo in razmnoževanje.
  • Organizem je za vzdrževanje življenja navezan na stalen dotok E – zauživanje krme. Nekaj časa lahko izkorišča rezerve.
  • Potrebe so odvisne od :
  • vrste,
  • količine in
  • kakovosti (kemične sestave) proizvodov.
  • Odvisne od tega koliko mi želimo da nam živali prirastejo in kako hitro
  • Za vsako obliko in kakovost proizvodov navajamo potrebe po energiji na enoto proizvoda, največkrat na 1kg.
  • Potrebe po energiji za delo in šport navajamo v potrebnih količinah E na uro pri določeni aktivnosti in masi živali.
  • Breje samice potrebujejo E (in HS) za rast plodu (plodov) v maternici.
  • pri krmljenju moramo to upoštevat
116
Q

opiši bruto energijo

A
  • V prehrani živali ocenjujemo E vrednost krme tako, da ocenimo delež kemijsko vezane energije nekega krmila,
    ki ga žival lahko izkoristi za določen namen.
  • Večjega deleža kemijske E krme organizem za svoje potrebe ne more izkoristiti.
  • Sežig v kalorimetrijski bombi.
  • če želimo vedet energijsko vrednost nekega krmila
    *merimo koliko se je segrela voda, ki je okrog v plašču, preko tega izračunamo bruto energijo našega vzorca
    *Iz količine toplote, ki se je ob sežigu sprostila, izračunamo vezano, potencialno ali bruto E (BE) vzorca krme, izraženo v
    cal oz. J.
117
Q

od česa nje odvisna Količina E (toplote), ki se ob oksidaciji sprošča

A

odvisna od razmerja med C in H ter O v neki snovi.

  • Oksidacija 1 g M (manj O), več E.
  • Metan veliko E, ker je sestavljen iz C in H.
118
Q

katere vrste energije poznaš ob sežigu?

A
  • sežigna (bruto) energija (BE)
  • ‘prebavljiva energija (PE)
  • Metabolna (presnovljiva energija) (ME)
  • neto energija za vzdrževanje
  • neto energija za proizvodnj
    oz. oboje skupi = neto energija
119
Q

kaj pokriva neto energija za vzdrževanje?

A
  • osnovna presnova
  • zauživanje krme
  • osnovno gibanje
  • uravnavanje telesne temperature
120
Q

kaj pokriva neto energija za proizvodnjo?

A
  • reprodukcija
  • rast
  • razvoj
  • mleko
  • jajca
  • volna
  • sperma
  • delo
  • ….
121
Q

kako dobimo prebavljivo energijo?=

A

od sežigne energije odštejemo energijo blata

122
Q

kako dobimo metabolno energijo?

A

če od prebavljive energije odštejemo energijo seča in plinov

123
Q

kaj je prebavljiva energija?

A
  • E prebavljenih in resorbiranih snovi.
  • Izmerimo jo s prebavljivostnimi poskusi – kolikšen delež od zaužite E se pri živalih v poskusu izloči z blatom oz. se ne prebavi.
  • PE istega krmila je različna za različne živalske vrste.
124
Q

kaj je Presnovljiva (metabolna) energija (ME)?

A
  • Dobimo jo, ko od PE odštejemo E iz prebavil izločenih plinov in E, izločeno s sečem
  • Poskusi v metabolnih kletkah – določevanje količine E, izločene z blatom, sečem in plini
  • Prežvekovalci: delež E, izgubljene s sečem in plini jecca. 20%
  • Monogastrične ž.: cca. 8%
  • Perutnina: blato in seč sta skupaj, plini zanemarljivi
125
Q

kaj je neto energija?

A
  • Izkoristljivost metabolne enrgije za vzdrževanje in proizvodnjo
  • NE nekega krmila določimo:
    *določanje bilance C in N
    *NE = ME – TE
    *TE= topoltna energija?
    *ugotavljanje nalaganja E v organizmu (meso, M, jajca, ..):
    neposredna kalorimetrija
    posredna kalorimetrija
    klavni poskus
    bilanca N in C
126
Q

kako merimo Oddajanje toplote za določitev NE?

psoebnost pri prežvekovalcih

A 
- moramo meriti vzporedno z zbiranjem izločkov. To toploto lahko
merimo neposredno (kalorimetrično) v posebnih kletkah, v katerih oddano toploto prevzema vodni plašč (neposredna kalorimetrija).
  • Zelo zapleteno, zato večkrat uporabljano posredno kalorimetrijo – oksidacija HS in proizvodnja toplote je neposredno povezana s porabo kisika in proizvodnjo CO2 v presnovi.
    • Iz oksidiranih količin B, M in OH sklepamo na proizvodnjo toplote v organizmu. Respiracijski koeficient in količina izločenega N v urinu.
  • Pri prežvekovalcih nastaja dodatno toplotna E pri procesih mikrobne prebave v predželodcih.
  • to toploto ocenimo S pomočjo izločenih količin metana
127
Q

kakko ugotovimo Bilanco E v organizmu, ki ga krmimo s krmo določene
kakovosti

A

z bilančnim poskusom – bilanca N

in C.

128
Q

opiši Starejše metode za ocenjevanje E vrednosti krme

A

ŠKROBNA VREDNSOT
- Oskar Kellner ugotavljal učinek pri pitanju odraslih volov
- Kriterij je bil prirast v telesnih maščobah (bilanca C, bilanca N
v respiracijskih aparatih)
- K osnovnemu obroku je krmil 1 kg določene prebavljive snovi.
- Ves prirast je izražal v telesnih M in ugotovil, da se iz 1 kg prebavljenih SB, M ali OH tvori točno določena količina M.

  • ŠV –
  • škrobna vrednost je število, ki pove, koliko kgprebavljivega škroba ima isti produktivni učinek kot 100 kg nekega krmila.
  • v % pove, koliko neto E vsebuje neko krmilo v primerjavi z E vrednostjo prebavljivega škroba.
  • ŠV Izračunamo Iz rezultatov weendske analize in oznanih koeficientov prebavljivosti
  • Dobimo bruto ali kosmato ŠV
  • Korekcija pri večji količini surove vlaknine, ker le-ta vpliva na prebavljivost in priraste
129
Q

kaj so kellnerjevi faktorji?

A

pretvorniki za energijo

130
Q

kaj je škrobna enota (ŠE) ?

A
  • je število, ki pove, koliko g
    prebavljivega škroba ima isti produktivni učinek kot 1 kg
    nekega krmila.
  • Uporabljana dolgo časa; samo za govedo (tudi za drobnico), kasneje ugotovitve, da se ME različno izkorišča za različne namene: za prirast, rast plodov, mlečnost.
131
Q

katere so š+e enote ki so se poleg ŠE uporablajle včasih?

A
  • NEF (neto E v M)
  • Skandinavska oz. ječmenova enota (namesto ŠV dobimo vrednost za prirejo mleka)
  • Ovsena ali sovjetska enota (primerjava z E vrednostjo 1 kg ovsa)
  • TDN (Total Digestible Nutrients)
  • SHS (skupne hranljive snovi – prašiči)
132
Q

za kaj vse se izkorišča metabolno energijo?

A
  • vzdrževanje
  • faktor izkoriščanja: 0,7- 0,8
  • za prirejo
    *mleka: 0,6
    -
133
Q

Sodobne metode za ocenjevanje E vrednosti krme in za določanje potreb živali po E : ZA PREŽVEKOVALCE

A
  • NEL (neto E za laktacijo)
  • v MJ ocenjujemo E vrednost krme in navajamo potrebe krav molznic po E
  • ME za goveje pitance.
  • za teleta, plemenske telice, plemenske bike in goveje pitance
  • Temeljijo na spoznanjih od Kellnerja, vendar dodatno upoštevajo razlike v izkoristljivosti E za različne namene v organizmu:
  • za vzdrževanje, sproščanje in nalaganje telesnih rezerv,
  • za rast ploda v maternici,
  • za nalaganje v mleko in za
  • nalaganje B in M v prirastu
  • Prav tako v enačbah že upoštevana korekcija zaradi
    vsebnosti surove vlaknine.
    34
  • Enote MJ
  • V SLO od 1999 naprej
  • V svetu več različnih načinov izračunavanja
134
Q

IZRAČUN nel

A
  • Izhodišče je BE (bruto energija) krmila
  • Nato ocenimo vsebnost ME (metabolna energija) krmila
  • Koeficient za laktacijo, razmerje ME/BE
135
Q

Ocenjevanje E vrednosti krme za prašiče in

perutnino

A
  • Enostavnejše kot pri prežvekovalcih
    • Prašiči: presnovljiva E, korigirana na BFS (bakterijskofermentabilne snovi)
    • Perutnina: sistem navidezne presnovne E (AME =Apparent Metabolizable Energy), korigirano na ničelno retencijo N
136
Q

kateri sistem uporabljamo pri konjih za oceno energijske vrednsoti krme in navajanje potreb po energiji?

A
  • sistem prebavljive energije

- moramo poznati vsebnost prebavljivih hranljivih snovi v vzorcu

137
Q

kaj uporablajmo za ocenjevanje energijske vrednsoti krmil mesojedih (psi mačke)?

A
  • sistem metabolne energije
138
Q

velik del voluminozne krme je?

A

silaža

139
Q

od česa je odvisna Kakovost voluminozne krme?

A
  • od starosti rastlin
  • razen koruzna silaža , tu je kriterij mlečna zrelost storža
  • S staranjem se prebavljivost zmanjšuje
    ~ 75% na 50 -55% (
140
Q

katerfa paša je anjboljša?¸
kakšna je konzumacija?
ali dodajanje koncentratov izboljšuje ko nzuamcijo0 hrnailnih snovi?

A
  • mlada trava s prebavljivostjo 68 - 72% (s
    selektivnostjo je 80%).
  • ~3 kg sušine na 100 kg žive mase živali=
    vzdrževanje + 20 l.
  • ne, se pa dodajanje priporoča ob hitrih spremembah v kakovosti paše v poletnih in
    jesenskih mesecih
141
Q

kolikšen je procent SV v travi pred latenjem, v latenju in v ostareli travi?
kako je z NEL?
kako je z beljakovinami?

A
  • pred latenjem: 19%
    v latenju: 26%
    ostarela trav: 350
  • S staranjem rastlien se zmanjšuje vrednost NEL
  • s staranjem je manjša vsebnost belajkovin?
142
Q

opiši biličenje

A
  • Pojavljanje kolenc na rastlini
  • poedaljševanje stebla oz. bili
  • odvisno od poletne toplote in dolgega dne
  • tok hrnail v travah in metuljnicah
  • psopešena rast rast azčetnih poganjkov v šopu zmanjša predhodno stopnjo rasti/ razvoja
143
Q

opiši latenje

A
  • po biličenju
  • anstanek zarodnih organov - cvetov
  • začetek latenja ob pojavu socvetja na generativni bili
  • rastlian doseže maksiamlno rast v višino –> količinski vrhunec pridelka
  • prenehajo ovire za brstenje stranskih poganjkov oz. razraščanje
  • skrajni rok za košnjo
  • nakopičena krmila se začnejo seliti v rezervne organe in aksneje tudi v seme
144
Q

opiši cvetenje

A
  • travna ruša izgubi pretežni del hrnail, zlasti SB
  • ## ekološka vrednsot te in naslendjih faz (zorenje, odmiranje)
145
Q

koliko prebavljivih snovi vsebuje Ostarela trava z razvitim latjem ?

A

okoli 55%

146
Q

Kakovost sena pri spravilu v različnih stadijih vegetacije

* od smeri : pred latenjem, v latenju, v cvetenju, ob koncu cvetenja, ostarelo, manjvredno

A
  • padec Prebavljive beljakovine v
    g/kg
  • padec ŠE v 1 kg
  • padec NEL v MJ/kg
  • SS ostaja enako
  • padec SB
  • SV narašča
  • prebavljivost organske snovi pada
147
Q

Pomen kakovosti sena pri nastanku nutricijskih motenj

A
  • Dobro seno je odlična krma za prežvekovalce.
  • razvoj vampa pri sesnih prežvekovalcih in raznovrstno mikrofloro pri odraslih
  • Vampova mikroflora je v tem primeru zelo stabilna in omogoča prilagoditev na večje količine OH in neproteinskega N v obroku.
  • Najboljša sena dosežejo 68% prebavljivih organskih snovi (naša večinoma slabša)
  • Konzumacija ~ 2 kg sušine na 100 kg žive mase živali (odvisna od kvalitete)
  • Seno je tudi najboljša dietetična krma, če je prišlo do motenj v prebavi – normalizira se mikroflora ter motorika v predželodcih
148
Q

kakovost sena in količina mleka - opiši povezavo

A
  • zelo dobro seno:
  • 90-100 g PB /kg in 400 ŠE; >5 MJ NEL/kg)
  • vzdrževanje + 15 l mleka
  • dobro seno:
  • 50-60 g PB /kg in 320 ŠE; 4 MJ NEL/kg
  • vzdrževanje + 8 l mleka
  • komaj zadovoljivo seno:
  • 45 g PB /kg in 280 ŠE;
149
Q

ideja siliranja’

A
  • Silaža: zeleno krmo konzerviramo in jo imamo skozi zimsko oibdobje oz. skozi ccelo leto v rejah kjer ne pasejo.
150
Q

opiši potek siliranja

A
  • 5 dni 1-3 faza

1 FAZA

  • aktivno dihanje celic
  • toplota + C02
  • 32 C , anaerobni pogoji
  1. FAZA
    - prenehanje dihanja celic
    - proizvodnja ksilin:
    * ocetne
    - znižan pH, prepreka razvoja nezaželenih bakterij
  2. FAZA
    - tvorba mlečne kisline
    - nizek pH
    * zmanjšanje ocetnokislinskih bakterij
    * razvoj mlečno ksilinskih bakterij
  3. FAZA
    - 15-20 dni
    - aktivn0ost mlečnokislinske flore
    - tvorba mlečne ksiline
  4. FAZA
    - ni omejena
151
Q

kaj se zgodi če je pri siliranju majhna produkcija ksilin?

A

razvoj neustrezne mikroflore = maslena kislina (razgradnja OH, ml. kisline)

152
Q

kaj se še dogaja pri slabe siliranju?

A

· Beljakovine se razgradijo do amoniaka in nižjih maščobnih kislin
· Proces kvarjenja traja dokler niso razgrajene vse hranljive snovi v substratu

153
Q

kaj ej anmen siliranja krme?

A
  • Doseči čim hitreje nizke pH vrednosti, da prenehata fermentativni in mikrobiološki
    razkroj hranilih snovi v silaži
  • spodbujanjem razvoja mlečnokislinskih bakterij in preprečevanjem razvoja
    neželenih mikroorganizmov (klostridijev, koliformnih bakterij, nekaterih glivic in kvasovk)
154
Q

zuakaj ej potrebna inhuibiciaj nezaželenih mikroorganizmov?

A
  • tekmovanje z mlečnokislinskimi bakterijami pri porabi sladkorjev in tvorbe nezaželjenih produktov (acetati, butirati) ali produktov ki slabo konzervirajo substrat (etanol in drugi alkoholi)
  • da en pride do metaboliziranja belajkovin ido nižjih dušikovih spojin - amoniaka in nižjih m.k s strani klostridijev in koliformnih bakterij ( mlečna kislina jih zavira)
155
Q

kakšna fermentaciaj ej bolj zaželjenea pri siliranju?

A

homeofermentativna mlečnokislinska fermentacija, kjer iz molekule
glukoze nastaneta dve molekuli mlečne kisline

156
Q

kaj delajo Heterofermentativne bakterije. kateri pogiji vplivajo an razvoj te mikroflore?

A
  • iz glukoze tvorijo le eno molekulo mlečne kisline.
  • So tolerantnejše do acetatov.
  • Počasnejši padec pH vrednosti in večja produkcija ocetne kisline razvoj te mikroflore stimulirata.
157
Q

RAZLIKA V SESTAVINAH MED TRAVO IN SILAŽO / SS

A
  • V silaži pride do:
  • zmanjšanja vodotopnih OH in beljakovin
  • ter povečanja organskih kislin, topnosti beljakovin in amoniaka
158
Q

drži/ne drži : Pri ustreznem poteku fermentacije spremembe v silirani krmi, v
primerjavi s travo, ne vplivajo bistveno na proizvodnjo in zdravstveno
stanje živali.

A

drži

159
Q

kaj se dogaja pri slabo uspelih silažah?

A

motnje v proizvodnji, reprodukciji in

zdravstvenem stanju.

160
Q

naštej vrste silaže

A 
mlečnoksilinska silaža
maslenokislinska silaža
ocetnoksilinska silaža
uvela silaža
s kemičnimi sredstvi tretirana silaža
161
Q

katerea silaža iam največji procent suhe snovi?

A

uvela silaža

- 31%

162
Q

DEJAVNIKI, KI SO POMEMBNI ZA POTEK SILIRANJA

A
  • Optimalna količina sušine v silaži znaša od 28 do 35 %.
  • manjša: izločanje silažnega soka
  • večja: težje dosegljivi anaerobni pogoji
  • Pufrska kapaciteta silaže
  • odvisna od vrste in sestave silaže
  • pri rastlinah z veliko beljakovin in alkalnih kovin = večja potreba po kislinah za dosego pH (lucerna, detelje, krmni ohrovt)
  • Rezanje koruzne silaže na 0,6 do 0,8 cm, bolj zrela rastlina na 0,2 do
    0,5.
  • Ustrezen silos, ki se hitro napolni in zatesni = nastanek in očuvanje
    anaerobnih pogojev
  • Možnost uporabe silirnih dodatkov
163
Q

kaj zagotavlaj uspešno siliranje v povezavi z OH ?

A
  • Uspešno siliranje zagotavlja » 8 % topnih OH / SS = dovolj NMK
  • vsebujejo vse krmne rastline, razen mladih leguminoz
164
Q

OPIŠI SILIRNE DODATKE

A
  • direktno okisanje
  • anorgansko = solna, žveplena kislina;
  • organsko = mravljinčja
  • laktobacili - pospeševanje homeofermentativne razgradnje OH
  • dodatki z encimi - razgradnja kompliciranih OH v mikroorg. enostavne sladkorje
  • dodatki selektivnih antibakterijskih snovi = SO2 , Na metabisulfit, formaldehid
  • dodatki bogati s topnimi OH = melasa ( > količina lahko topnih OH )
165
Q

kdaj pridemo do izgub pri siliranju?

od česa so odvisne izgube?

A
  • ob spravljanju silažne mase
  • pri fermentaciji v silosu
  • celično dihanje
  • anaerobni razkroj
  • s silažnim sokom
  • s kvarjenjem vrhnih in obrobnih plasti
  • ODVISNE OD VRSTE SILOSA IN KOLIČINE SUHE SNOVI V SILAŽNI MASI
166
Q

kakšne skupne izgube iam koritast silos?

A

20 do 35 %

167
Q

kakšne izgube iam stolpni silos?

A

14 do 30 %

168
Q

kako ocenimo USPELOSTI KONZERVIRANJA SILAŽ

A
  • organoleptično
  • merjenje pH vrednosti
  • določanej nižjih mašč. kislin
  • razmerje= ocena po Fliegu
  • ugotavljanje deleža dušika iz amoniaka v skupne dušiku
169
Q

kaj ocenjujejmo pri organoleptični oceni silaž?

A
  • vonj
  • najbolje da je von aromatičen, blago kisle
  • čim amnj mora biti vonj po masleni kislini
  • slabo: vonj po gnilem, močno plesnivem
  • STRUKTURA listov in stebel
  • ohranjena struktura
  • načeta
  • gnila
  • BARVA
  • nespremenjena
  • rumena ali rjava
  • močno spremenjena
KONČNA OCENA:
18 - 20 točk = zelo dobra
14 - 17 točk = dobra
7 - 13 točk = še zadovoljiva
manj kot 7 točk = slaba
170
Q

kako so soilirali v starem egiptu ?

A

iam mogoče to katja?

171
Q

kaj vse lahko siliramo?

A 
Sirek
 Sudanska trava
 Žita
 Mešanica trav in stročnic
 Stročnice
 Pesni rezanci
172
Q

ali ej poleg silaže obvezno potrebno vključiti
še seno?
če ja, koliko?

A
  • da

- (min. 0,5 kg/ 100 kg t.m.)

173
Q

Koliko silaže lahko krave približno pojedo?

A

25 - 35 kg. Za 20 l mleka, cca. 35 kg.

174
Q

Silaža v prehrani konj

A
  • Kvalitetna koruzna silaža
    *odrasli 15-20 kg;
    *mladi, breje kobile 8-15 kg
  • Travna, travno leguminozna silaža (5-7 kg).
  • Konji imajo raje krmo z večjo vsebnostjo
    vlage.
175
Q

Silaža v prehrani prašičev

A
  • Silirano koruzno zrnje
  • Silaža lucerne
  • Silaža iz parjenega ali kuhanega krompirja
176
Q

Silaža v prehrani ovc in koz

A
  • Predvsem v zimskem obdobju: 1,5-2 kg sena in 2-3 kg kvalitetne silaže
177
Q

opiši travno silažo

A
  • kakovost večinoma odvisna od kakovosti
    vhodnega materiala.
  • Travna silaža naj bi vsebovala 70 g PB
    in > 500 ŠE v 1 kg SS.
    • Kakovostna travna silaža zagotovi pokritje vzdrževalnih potreb in proizvodnjo 15 l mleka pri govedu
178
Q

opiši krouzno silažo

A
  • energetsko bogata, a deficitarna na
    beljakovinah in mineralih (Ca, P, Na, Cu, Zn).
  • Koruzna silaža naj bi vsebovala 24 % SS, > 550 ŠE v 1 kg SS.
  • Zelo kakovostna zagotovi energetsko pokritje vzdrževanja in proizvodnjo 18 l mleka
    *pri nas okoli 15L mleka, beljakovinsko pa le 2,5 l.
  • več kot je SS v koruzni silaži, več kg mleka se lahko proizvede v povezavi z energijo
  • SS ne vpliva na proizvodnjo kg mleka v povzeavi z belajkovinami, tu je vedno 2,5
179
Q

ali za selekcionirane živali na visoko mlečno proizvodnost samostojna uporaba voluminozne krme zadošča za pokritje vseh potreb?
kdaj to še posebej velja?

A
  • ne
  • za najzahtevnejša obdobja v proizvodnem
    ciklusu mlečnih krav, saj je z voluminozno krmo najboljše kvalitete
    mogoče zadostiti potrebe le za vzdrževanje in proizvodnjo 15 l do
    20 l mleka.
180
Q

POSLEDICE NEZADOSTNE PRESKRBE S HRANILNIMI SNOVMI, če hrnaimo z voluminozno krmo (posebno nekakovostno)

A
  • ne zadošča za pokritje vseh potreb visokoproizvodnih živali
  • prednost iam vzdrževanje organizma
  • motgnje v proizvodnji
  • motnej v prodkuciji
  • ob koncepciji ima prednsot plod –> dodatno povečano črpanje materinih zalog
181
Q

naštej posledice pomanjkanja hranilnih snovi

A
  • hujšanje živali
  • mobilizacija telesnih zalog
  • Laktacijska krivulja
  • genetsko pogojeni vrh (1-2 mes.) ni dosežen
  • Spremembe v prebavilih
  • obolevnost za infekcijskimi in parazitarnimi boleznimi metabolične spremembe v celicah = > odpornost za viruse
182
Q

POMEN MINERALOV V VOLUMINOZNI KRMI

A
  • Raven makro in mikroelementov v voluminozni krmi močno niha –kemijske analize.
  • Vsebnost mineralov v dobri voluminozni krmi (TRAVA) pri nas, v primerjavi s potrebami za proizvodnjo okoli 10 l mleka, je:
  • zadostna glede Ca, K, Mg, Fe in Mn,
  • primanjkuje pa predvsem P, Na, Cu in Zn.
  • Ker je več mineralov v finih listnih delih rastlin je deficit mineralov, zlasti P pri pokladanju krme slabše kakovosti še večji (SENO).
183
Q

VSEBNOST VITAMINOV V VOLUMINOZNI KRMI

A
  • Zelena voluminozna krma vsebuje veliko karotinov, vit. E in drugih vitaminov, RAZEN vit. D.
  • S skladiščenjem se vsebnost vitaminov manjša.
    -pomanjkanje v poznem zimskem in
    spomladanskem obdobju
184
Q

kaj so vzroki za MOTNJE V PROIZVODNJI, ZDRAVSTVENEM STANJU IN
REPRODUKCIJI POVEZANE S KRMLJENJEM VOLUMINOZNE
KRME

A
  • neustrezna kakovost voluminozne krme, ki ne zadosti potrebam živali za dejansko proizvodnjo
  • neustrezna fermentacija silaž (maslenokislinske silaže)
  • neprimeren botanični sestav (strupene rastline)
  • vsebnost naravnih škodljivih snovi (nitrati, fitoestrogeni idr.)
  • pokvarjenost krme (oprhla, plesniva, gnila idr.)
  • kontaminacija krme s paraziti, virusi, patogenimi bakterijami, glivami in njihovimi toksini
  • vsebnost anorganskih in organskih toksičnih snovi (pesticidi, herbicidi, Pb, Cd)
185
Q

kako je s konzumacijo in slabo silažo?

A

Konzumacija je zmanjšana - dokazana negativna povezava med količino zaužite krme in količino amoniaka v silaži (slaba silaža = 36 % N iz amoniaka = 1/2 konzumacije, ki se ugotavlja pri dobrih silažah z 12 % N iz amoniaka).

186
Q

kakšne so lastnosti slabe silaže - v povezavi z motnjami?

A
  • zmanjšana sinteza mikrobne
    mase (mikrobnih beljakovin) – pomen energije za MO!
  • > amoniaka, drugih nižjih N spojin, amoniaka v vampovem soku
  • > amoniaka v vampu = > pH = produkcija maslene na račun
    propionske kisline
  • Detoksikacija > amoniaka v jetrih = poraba energije in zaviranje glukoneogeneze.
  • Redukcija količine aminokislin (beljakovin), ki pridejo iz vampa v duodenum in razlike v aminokislinski sestavi beljakovin - primanjkuje
    lizina, metionina in arginina.
  • Za nastanek motenj so pomembnejše spremembe na beljakovinah kot tvorba maslene kisline v vampu
187
Q

opiši masleno kisle silaže v povezavi z motnjami

A

> maslene kisline - pomembne za nastanek

nutricijskih motenj – alimentarna ketoza.

188
Q

VPLIV BOTANIČNEGA SESTAVA NA ZDRAVSTVENO

NEOPOREČNOST KRME

A
  • Med travami ni izrazito strupenih vrst = > nitratov, kontaminacija z
    glivami ), endofiti , anorganskimi
    in organskimi strupenimi snovmi
  • Leguminoze - nekatere vsebujejo naravne škodljive snovi (alkaloidi = volčji bob), glukozidi, fitoestrogeni
- Zeli = dvokaličnice (razen metuljnic) in enokaličnice (razen trav); > P
in Ca (do 30% > kot trave), eterična olja, tanini, voski, oksalati,
grenke snovi = pospeševanje prebave, vpliv na kakovost mleka.
Druge spadajo med strupene rastline.
189
Q

najpomembnejše strupene rastline:

A
  • RICIN
  • primerljiv s toksičnostjo strupa kobre; proteolitični encim, aglutinacija, zlepljanje eritrocitov, Gastroenteritis, kolike
  • DATURA STRAMONIUM
  • ZLATICA (Ranunkulus spp.)
  • protoanemonin = močne driske -
    draženje prebavil (živčevje). Zastrupitve prvenstveno na paši - sušenje in siliranje toksično snov razgradi
  • MLEČKI (Euforbia)
    *jedek, strupen, mleku podoben sok = euforbin = draženje sluznice – huda driska (krvava). Zastrupitve možne na paši in s
    senom (nenevarna krma = 3 tedne zauživanja, nevarna mlada, sveža praprot
  • PRESLICA (Equisetum spp.)
  • alkaloidi - equisetin, equisetonin = kumulativno delovanje + tiaminaza = barjanska pijanost konj, kortikocerebralna nekroza govedi, hude driske, kaheksija živali (nenevarna krma = v semenu. Prizadetost prebavnega trakta in živčevja (nenevarna krma =
190
Q

NEVARNOST PARAZITARNIH OBOLENJ PRI

KRMLJENJU VOLUMINOZNE KRME

A
  • Širjenje povezano s kontaminacijo krme z izločki živali na pašnikih.
  • Pašnike lahko s paraziti kontaminira tudi divjad.
  • Nevarnost ob gnojenju pašnih površin z gnojevko in sedimentom čistilnih naprav (tu clostridiji preživijio).
  • Predvsem nevarnost invazij z želodčno-črevesnimi zajedalci, metljaji, sarkocistami, tenio saginato (čistilne naprave) in askarisom.
  • Uporaba klasično uskladiščenega gnoja je razmeroma varna (moderne tehnologije shranjevanja gnoja nevarnejše za prenos –
    tekoči gnoj).-
191
Q

NA KAJ JE POTREBNO POMISLIT ČE JE AKJ ANROBE Z VOLUMINOZNO KRMO?

A
  • stuprnr rastline

- paraziti

192
Q

koliko časa poteka siliranje?

A

okoli 4 tedne

193
Q

katera zelena krma je ob pregledu s paraziti neoporečna?

A

Zelena krma, ki ne izvira iz pašnikov za prežvekovalce in ni gnojena z
gnojevko ali sedimentom

194
Q

drži, ne drži :
- Dobro uspele silaže so v parazitološkem pogledu dokaj varne (metacerkarije = 12 dni).

  • Varno tudi seno, če je dalj uskladiščeno (metacerkarije = 4 do 6 mesecev).
A

drži

195
Q

kako ej s taenio segianto?

A
  • vmg: govedo
  • ikrice cysticercus bovis v prečn oprogastih mišicah
  • kg: človek
  • V črevesni sluznici iz ikre nastane trakulja, ki v treh mesecih spolno dozori in izloča
    zrele odrivke, v katerih so jajčeca
196
Q

NEVARNOST PRENOSA KUŽNIH BOLEZNI Z

VOLUMINOZNO KRMO

A
  • Povzročitelji se izločajo z urinom in fecesom klicenoscev.
    -Tradicionalen način = zbiranje izločkov s steljo in kasnejše kompostiranje > temperatura (moderne tehnologije shranjevanja gnoja nevarnejše za prenos – tekoči gnoj).
  • Anaerobni pogoji v tekočem gnoju Omogočajo razširitev salmoneloze, tuberkuloze, paratuberkuloze,
    leptospiroze, antraksa, listerioze (silaža pH > 6), klostridijev (silaža = botulizem) in virusnih bolezni (slinavka in parkljevka, prašičja
    vezikularna bolezen itd).
197
Q

VPLIV RASTLINSKIH BOLEZNI - NAŠTEJ

A
  • sneti

- rje

198
Q

VPLIV RASTLINSKIH BOLEZNI- SNETI

A

SNETI
- je gliva z užitnim plodiščem, ki zajeda
koruzne storže.
- koruzna snet velja za odlično, vsestransko uporabno glivo, dokler je mlada in
trdna (v tujini jo tudi uživajo). Zrel trosni prah pa lahko povzroči zastrupitve
- Gliva najbolje uspeva pri 25 in 34 °C in sicer v času zorenja koruze.
- Koruzna silaža kontaminirana s snetjo Ustilago maydis
- negativen vpliv na zdravje prežvekovalcev.
- Abortusi pri brejih živalih, pri pitancih ni ugotovljenih sprememb

  • Zaradi vse večje priljubljenosti so se ponekod lotili umetne gojitve sneti, saj iz
    vsakega zrna okužene koruze zraste nova rastlina, na kateri se razvije trosnjak
    glive. Tako lahko kmet, ki goji okuženo koruzo s prodajo sneti zasluži veliko več kot
    bi zaslužil s prodajo koruze
199
Q

vpliv rastliskih bolezni- rje

A
  • puccinia spp.
  • Tvorijo okrogle ali podolgovate skupine spor rjavo rdeče barve
  • rja slame, rja detelj, žitna rja
  • Poletne – uredospore hitro klijejo in prenašajo infekcijo na isto ali druge rastline = nove uredospore ali črno rjave teleutospore, ki prezimijo.
  • Zastrupitve pri govedu, konjih, ovcah, prašičih = toksini lokalno dražijo kožo in sluznice, po resorbciji učinek na notranje organe in CŽS.
  • Zažarjenost in otečenost sluznic, slinjenje (stomatitis), srbež, kolika s krvavo drisko.
  • Težke oblike so povezane z apatijo, nefritisom, hematurijo, abortusi, paralizo zadnjega dela in smrtjo
    – potek lahko tudi akuten = pogin v
    nekaj urah.
200
Q

VPLIV KAKOVOSTI VOLUMINOZNE KRME NA KOLIČINO IN SESTAVO MLEKA

A

· Krmljenje različne voluminozne krme prebavljivost voluminozne krme za 1 % = mlečnost > za 0,29 l (od 0,0 – 0,7 l)
· > prebavljivost voluminozne krme = > mleka, beljakovin
· Sprememba očitna ob izgonu na pašo = > energija obroka in maščobe

201
Q

SILAŽA IN KAKOVOST MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

A
  • Hranilna vrednost silaž vpliva na sestavo mleka
  • Odstotek tolšče v mleku je odvisen od količine hranilih snovi –količine ocetne kisline, ki se tvori v vampu.
  • Silaže bogate s surovo vlaknino povečajo % mlečne tolšče.
  • če hranimo s surovo vlaknino anstaja več ocetne kisline
  • Energetska vrednost silaže povečuje % beljakovin in suhe snovi v mleku.
  • Na vonj, okus in število klic v mleku ima silaža še poseben učinek
  • dobra Silaža izboljša okus mleka, vendar je silaža tudi riskantna, ker vsebuje lahko klostridije ki povzročijo razbombo mlečnih izdelkov - izdelki niso več uporabni
    *slabe silaže = enprijeten vonj, okus
    *Pomembnejši je neprijeten vonj silaž zaradi alkoholov, estrov, ketonovin aldehidov.
  • Spremembe okusa in vonja mleka so običajno večje pri silažah z malo
    sušine.
  • Do sprememb pride pred sekrecijo mleka (iz prebavil, z vdihavanjem) ali po
    njej.
    *Silažo je treba krmiti po molži in jo ne smemo hraniti v hlevu (vdihavanje).
  • Mleko iz silaže ne priporočajo za izdelavo poltrdih in trdih sirov (vpliv na
    kvaliteto).
  • Pri krmljenju slabih silaž se poveča število maslenokislinskih bakterij v fecesu živali, od tu pridejo v mleko in povzročajo ob zorenju bombažo sirov (higienske razmere).
  • Ker so aldehidi in ketoni topni predvsem v maščobi, lahko silaža vpliva tudi na neprijeten vonj in okus surovega masla.
  • Na konsistenco surovega masla proces siliranja nima večjega vpliva.
202
Q

kateri 2 kislini sta važni za tvorbo tolšče?

A

ocetna in maslena

203
Q

katere kisline ne sme biti v vampu?

A
  • mlečne,

- če je prisotna pride do acidoze

204
Q

kaj je Osnovno izhodišče za izračun obroka

A
  • količina krme (SS obroka), ki jo žival lahko na dan poje

- predhodno poznati potrebe živali po hranljivih snoveh

205
Q

kateri dejavniki vplivajo na zauživanje krme pri molznicah

A
  • živali same (vrsta, pasma, genotip)
  • telesna masa
  • prireja mleka
206
Q

katere pdoatke rabiš za izračun :
Zauživanje SS pri molznicah
izračunavamo po enačbah

A

rabiš mlečnost živali in telesno maso

207
Q

kakšna so odstopanja od izračuna koliko lahko molznica zaužije SS na dan?

A

+1,5% in -3%

208
Q

kdaj ej možna optimalna konzumacija?

A 
- ko je krma dobre kakovosti (sestava,
prebavljivost, higienska neoporečnost) 
- ko smo obrok izravnali po vseh hranljivih
snoveh
- pomembna ej preskrbljenost z vodo
-Okolje 
*prostor v hlevu, 
*temperatura okolja in
*mikroklima
209
Q

kako računamo zauživanje SS če prežvekovalec je še voluminozno krmo?

A
  • Računanje je dvostopenjsko:
  • Kaj zaužijejo iz voluminozne hrane
  • in kaj jim damo še mi zraven

pri računanju obrokov pravimo, da so
živali sposobne zaužiti med 12 in 14 kg SS
iz voluminozne krme

Sposobnost zauživanja obrokov, kjer paša
prevladuje je večja in znaša okoli 15 kg SS
na dan

210
Q

kakšne so potrebe po PSB, energiji, vlaknini, NDV in KDV, POTREBE PO MAKRO, MIKRORUDNISKIH SNOVEH IN VITMAINI za vzrdrževanje in prirejo mleka

A
  • Potrebe po PSB
  • vzdrževanje,
  • delež mlečnih maščob
  • Potrebe po energiji (NEL):
  • vzdrževanje,
  • prirast,
  • prireja mleka in
  • brejost
  • Potrebe po vlaknini
    *surova vlaknina: obroki naj vsebujejo
    najmanj 180 g in največ 260 g SV/kg SS
    obroka ali 3300-3600 g SV v obroku
  • potrebe po NDV in KDV:
    *obroki morajo vsebovati najmanj 28% NDV v SS, od katerih jih mora vsaj 75% priti iz
    voluminozne krme

potem so tu še potrebe po:
- Potrebe po makrorudninskih snoveh (Ca, P,
Mg, K, Na)

  • Potrebe po mikrorudninskih snoveh in
    vitaminih
211
Q

Model vodenja prehrane krav molznic

A
  • Na začetku pripravimo predlog obroka in
    potem redno opravljamo analizo obroka, ki jo
    primerjamo z dogajanji v čredi krav
  • Obrok izračunamo na 3 nivojih:
  • osnovni obrok (iz vol. krme, ki je na voljo)
  • dopolnjen osnovni obrok
  • obrok za krave z največjo mlečnostjo
  • obrok mora biti uravnotežen
212
Q

Analiza in predlog obroka

A
  • Običajno delamo enkrat mesečno analizo
    trenutnega obroka (ob mesečni kontroli), ko
    natančno izmerimo količine namolženega
    mleka
213
Q

katerih je 5 anjbolj pomembnih amkroelementov v prehrani krav molznic?

A

Ca, P, Mg, K, Na

214
Q

kako je z NEL in PSB in l mleka na dan, ki ga da krava ?

A

Številki mleka, ki jih dobimo iz NEL in PSB ne smeta bit preveč narazen. Le 2% max (npr če iz NEL dobimo 7l mleka in iz PSB 15l mleka je to preveč narazen! )

215
Q

kaj nam prikaže mlečna karta: oskrba krav s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo in strukturnost obroka?

A
  • razporeditev vzorca mleka glede an vsebnsot belajkovin in razmerje med maščobami in belajkovinami (M:B)
  • RAZVRRSTITEV V KVADRATU b2 POMENI optimalno oskrbljenost molznic z energijo, beljakovinami in strukturno vlaknino.
216
Q

opiši mlečne karte

A
  • številke v okvirčku predstavlajjo krave , ki so amnj kot 80 dni po telitvi
  • številke v krogcih predstavljajo krave, ki so več kot 305 dni po telitvi
217
Q

opiši mlečno akrto

A
  • Veliko pikic v sistemu
  • Dobro je da je čim več pikic v sredini
  • Narobe če je preveč razpršeno, če je preveč levo, desno
  • Idealen pripomoček, da hitro vidiš kje žival je
  • Živalim pred porodu, po porodu je dovoljeno da so izven optimalnega kvadrata
218
Q

vsebnsot maščob v mleku

A
  • Običajna vrednost okoli 4%
  • Previsoko – nad 5% ali več (predvsem v prvem mesecu po telitvi)
    *lahko znak prekomernega črpanja telesnih rezerv
  • Lahko se razvije presnovna bolezen ketoza, ki zaradi pomanjkanja E v obroku privede
    do resnih poškodb jeter in celo do pogina živali
  • posledice: predvsem obolenja parkljev - šepanje, plodnostne motnje in seveda znižana proizvodnja
  • Težava predvsem pri visoko produktivnih
    kravah.
219
Q

Vsebnost B v mleku

A
  • V spomladanskem in poletnem času se
    pogosto srečamo tudi z nizko vsebnostjo B v
    mleku
  • zaradi spremenjenih obrokov
  • Preverimo tudi vsebnost sečnine
  • povečana sečnina v mleku: če dajemo preveč beljakovin
  • preveč sečnine : obremenjujemo presnovo živali, predvsem jetra – privede do motenj v reprodukciji
  • preveč sečnien: Povečana je tudi vsebnost amonijaka v hlevu, kar ni
    ugodno za počutje in zdravje ljudi in živali
220
Q

kaj nam prikaže mlečna karta: oskrba krav z razgradljivimi belajkovinami in s presnovljivimi beljakovinami oz. energijo?

A
  • razporeditev krav glede na vsebnost belajkovin in sečnine v mleku
221
Q

kaj ponudimo živalim ki imajo preveč sečnine v mleku?

A

več koruzne silaže, žita,

pesne rezance

222
Q

kaj so razgradljive in akj so presnovljive beljakovine?

A

Razgradljive beljakovine: se razgradijo v vamp

Presnovljive beljakovine: obidejo vamp in se resorbirajo v tankem črevesju

223
Q

Katero obdobje krav molznic je najzahtevnejše za

prehrano

A

?

224
Q

torej ko preverjamo obroke kako lahko ugotovimo morebitne napake v prehrnai?

A

tako da preverimo vsebnsot maščob in belajkovin v melku , njuno medsebojno razmerje in vsebnsot sečnine v mleku

225
Q

kdaj je rezultat mlečne kontrole ugoden?

na kaj ans opozarja večji padec?

A
  • Če posamezna krava ne pade z mlečnostjo
    več kot 10% od ene do druge mlečne
    kontrole
  • Večji padci mleka pri večjem številu krav nas opozorijo, da je nekaj narobe – ni vedno
    kriva prehrana
226
Q

kaj so somatske celice?
povezava somatske celice prehrana
cilji v povezavi SC-mleko

A
  • Večinoma so to levkociti ali bele krvne celice, ki so vedno v mleku
  • Ob vnetju se delež levkocitov poveča na 95% ali več
  • obramba organizma, uničevanje patogenih bakterij
  • Nekaj je tudi sekretornih celic mlečne žleze (15-20%)
  • Pri ukrepih upoštevati npr.3-mesečno število SC
  • Direktne povezave med somatskimi celicami in prehrano ni
  • Ampak s prehrano skrbimo da je žival v optimalni kondiciji, - njen imunski sistem normalno deluje
  • Prireja mleka z manj kot 200.000 SC/mililiter mleka in mastitisi v čredi pod 20%
  • Če je število SC večje – prireja mleka manjša od optimalne za 5% - 20% (1,500.000 SC/ml)
  • Cena mleka
227
Q

17 dejavnikov, ki vplivajo na

število SC v mleku

A
  1. Vnetje vimena, mastitis
  2. Število prizadetih četrti
  3. Poškodbe seskov ali vimena
  4. Starost živali
  5. Stadij laktacije
  6. Letni čas
  7. Neustrezna prehrana, zlasti oskrba z vit. A
    in E ter mikroelementi: cink, baker in selen
  8. Neustrezna oskrbljenost živali s kalcijem v
    obdobju presušitve – poporodna mrzlica;
    odprt seskov kanal
  9. Onesnaženost krme s plesnimi, mikotoksini, ki slabijo odpornost živali – pomembno!
  10. Razlika znotraj enega dneva
  11. Razlika med posameznimi dnevi (do 30%)
  12. Razlike med živalmi
  13. Različne sistemske bolezni, npr.
    leptospiroza
  14. Fiziološki stresi: bolezen, vremenska
    nihanja, nove živali v čredi
  15. Postopki za preprečevanje vnetij vimena
    (razkuževanje pred molžo, uporaba
    antibiotikov ob presuševanju)
  16. Transport in shranjevanje vzorcev mleka
  17. Način določanja SC
228
Q

Prehrana in somatske celice

A

prehrana sama po sebi nima odločilnega vpliva na število SC, vendar
lahko s pravilno prehrano vplivamo na
zdravje živali, boljšo odpornost – s tem pa
tudi na manjše število SC v mleku

229
Q

kateri 2 pravili je potrebno upoštevati pri prehrani krave?

A
  1. Paziti, da krave ob ali po porodu ne obolijo
    za presnovnimi boleznimi, kot so ketoza,
    acidoza in poporodna mrzlica
  2. Oskrbeti krave z zadostnimi količinami
    rudninskih snovi v sledovih in vitaminov, s
    katerimi izboljšamo imunski odziv živali
230
Q

sonaravno rekultiviranje - kaj je bila ideja?

A
  • Ideja kombinacije pašništva in okolja
  • Izkoristit vire in posebnosti ki jih imamo, ter jih ponudimo drugim
  • mi bi lahko bolje izkoristili Kras
  • visokogorske kmetije
  • Veterinarji, agronomi, pašniški strokovnjaki, geografi, krajinski arhhitekt.. = povezovanje, trajnostni razvoj
231
Q

kaj je psoebnsot vina tokaj?

A
  • Posebna plesen daje vinu tokaj značilen okus
232
Q

kako je z visokogorskimi kmetijami pri nas?

A
  • posbenost slovenije
  • Zadnje čase umirajo.
    • pol stvari se ročno dela
    • izdelkov se ne da dražje prodati
    • ponudba je po povpraševanju
233
Q

kaj pomeni proces degradacije rodovitne zemlje?

A
  • V Sloveniji se zarašča vse več kmetijskih zemljišč, posebno tista, ki so v območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje
  • Najbolj je ta proces prisoten v Obalno-kraški regiji in na Goriškem
234
Q

kako je s travinjem v visokogorskem svetu?

A
  • vse bolj se zarašča

- tam redijo vse manj tistih živali, ki so primerne za rejo v omenjenem območju

235
Q

kako je možno rekultiviranje opuščenih kmetijskih zemljišč in Preprečevanje širjenja grmovne zarasti ?

A
  • predvsem z rejo pašne živine
  • Pašne živali lahko uporabijo vsaj del vegetacije (grmišča, visoke zeli), ki še uspevajo na izčrpani zemlji in z izločki
    bogatijo površje tal in neuporaben del zagazijo v zemljo.
    • S tem je izboljšano delovanje drobnoživk v tleh in zemlji je povrnjena življenjska moč.
236
Q

kako lahko zaraščajoče površine

rekultiviramo na sonaraven – trajnostni način z malo živega dela in z nizkimi stroški.

A
  • S pomočjo ustrezne nadzorovane paše določenih vrst in kategorij domačih živali
  • Programi sonaravnega rekultiviranja se lahko uporabljajo v različnih podnebnih klimatih
237
Q

kaj je ključnega pomena

za ohranjanje kmetijske zemlje in za preprečevanje nadaljnjega zaraščanja tega sveta?

A

Obstoj živinoreje na območjih z omejenimi dejavniki, kot

je kraški in alpski ter hribovski svet,

238
Q

zakaj se povečuje nevarnost gozdnih požarov?

A
  • Zaradi vedno večjega deleža gozda in zapuščenih travnih površin
  • nedostopnost, težko gašenje
239
Q

kaj bi moglo bit osnovniu dejavnik pri pri urejanju, vzdrževanju in oblikovanju prostora ter s tem kulturnega videza krajine

A
  • KMETOVANJE
240
Q

kako ej danes s kmetovanjem?
kaj mormao anrediti če hočemo ohraniti svojo
deželo zdravo in privlačno?
kaj si bomo s tem zagotovili?

A
  • največkrat nedonosno in
    potemtakem za ljudi dohodkovno nezanimivo, saj si zaslužek laže
    poiščejo v drugih, nekmetijskih panogah.
  • nalooga: ustvariti razmere, v katerih
    bodo ljudje pripravljeni kmetovati tudi na teh, za kmetijstvo manj primernih zemljiščih
  • dodatne vire za zdrav način
    pridelave hrane,
  • obsežne površine,
  • površine bodo znova izkoriščane in s tem
    vzdrževane za prijetno počutje ljudi, ki bodo tam živeli ali tja hodili le na oddih.
241
Q

ali se je predelava na enoto površine povečala?
če kako?
kaj danes to omogoča?
kaj predvidevajo o predelavi žit, mesaq leta 2050?

A
  • ja
  • selekcija sort in apsem
  • agrotehnični ukrepi
  • danes na svetu živi 50 % prebivalcev v mestih,
  • 2050 predvideno 70%
  • trend zmanjševanja prebivalcev v ruralnem okolju
  • treba do leta 2050 povečati pridelavo žit za
    eno milijardo ton, prirejo mesa pa za okoli 200 milijonov ton
242
Q

kaj je pomembmno za slovenijo v povezavi s prehrano?

A

bi morali zase pridelali dovolj hrane

na lastnih površinah. Le te pa se v zadnjih 50 letih zelo zaraščajo

243
Q

opiši malo trajnostni razvoj kemtijstva

A
  • Uporaba avtohtonih pasem
  • Ker je proizvoda manj mora dosegat višjo ceno, bolj kvalitetno je
  • Ljudje ki se s tem ukvarjajo ponavadi rabijo še eno služo zravn - npr. turizen
  • V tako rejo se ne rabi toliko vlagat (postava vloge, deheliminitizacija..)
  • Ohranjanje izgleda pokrajine
  • Oživitev pozabljenih krajev, regij pomeni dodaten vir prehrane
244
Q

Uporaba avtohtonih pasem živali kot orodja za

rekultiviranje in preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč

A
  • pomembne so subvencije!
  • Avtohtone pasme domačih živali so najbolje prilagojene na specifično okolje, kar še posebej velja za drobnico:

kras: istrska pramenka.
*prilagojena na slabše kraško travinje in poletno vročino.
*manjšo mlečnost, le okrog 140 kg na
laktacijo, vendar mleko vsebuje visok odstotek maščobe in belajkovin

alpski svet: bovška ovca
*prilagojena na ostro klimo in veliko padavin

  • Na podoben način lahko z določenimi kategorijami živali rekultiviramo zaraščene površine, s tem, da moramo upoštevati razpoložljivo krmo skupaj z grmovnimi
    rastlinami, ki jih ovce rade objedajo predvsem v kombinaciji s pašo koz.
  • Koze na paši dajejo prednost grmovnim vrstam in obiranju listov, k temu pa pritegnejo še ovce, ki se sicer tega ne bi lotile

alpski svet: drežniška koza

–> torej pomembna ej ‘povezave skupne paše ovce- koze

alpski svet: bohinjska cika

  • govedo
  • skromna paša, ni potrebno dajati koncentratov, silaže, le sol ji damo
  • Prirasti telet ob materi okrog 450-550 g/dan so sicer skromni
245
Q

pomanjkanje mineralov na krasu in v visokogorju.

A
  • zelo nizko vsebnost rastlinam
    dostopnega fosforja (P) v zemlji našega travinja, posebno tistega v hribovitem svetu in na krasu
  • Živali ima plodnostne motnje - ne ratajo breje
  • lahko Smrtnost živali
  • povečanje vsebnosti
    dostopnega P v tleh nujno potrebno za izdatnejšo rast bele detelje in povečanje njenega deleža v ruši
  • Samo gnojenje s P je v začetku rekultivacije opuščenih zemljišč pravilna odločitev, ker je treba najprej povečati
    vsebnost P v zelinju, da bodo pašne živali dovolj oskrbljene s to rudnino..
    Učinki se pokažejo šele čez nekaj let
246
Q

koliko fosforja na kg SS mora vsebovati zelinje?

A

mora zelinje vsebovati najmanj 2,5 g P na kg suhe snovi

247
Q

V ruši na opuščenih zemljiščih uspevajo predvsem katere trave?

A

visoke trave slabe kakovosti
*s pomočjo globokih korenin najdejo v izčrpani zemlji še nekaj rudnin za svoj
obstanek v ruši.

248
Q

kaj se dogaja s ktravnikom , ki ni bil košen več let?

A
  • vrhnja plast zemlje se zakisuje.
  • ni poln mineralov kot bi pričakovali
  • Pri razgradnji odmrle organske snovi nastane veliko kislin, ki pospešujejo izpiranje kalcija (apna) iz območja korenin ruše
249
Q

kakšno pravilo velja za apnenje pašnikov?
količina apna?
čas apnenja?

A
  • »malo ampak večkrat«.
  • Z večjim odmerkom apna nič hitreje ne
    izboljšamo oskrbo rastlin ruše s kalcijem, kot z več manjšimi odmerki.
  • letno 250-500 kg apna na hektar
    opuščenega zemljišča,
  • Čas za apnenje izberemo tako, da bo lahko dež spral
    uporabljeno apno z rastlin preden bodo živali prišle tja
    na pašo
250
Q

ukrepoi za izboljšanje ruše opuščenega travinja na krasu in v hribovitem svetu?

A
  • ukrepi omejeni zaradi razgibanosti tal in velike kamnitosti
  • gnojenje s fosforjem
  • apnenje tal
  • živalmi kot orodjem in ustrezno nadzorovano pašo izboljšamo obstoječo rušo,
  • manjkajoče vrste rastlin pa v rušo vključimo z dosejavanjem.
251
Q

pašne živlai

A

GOVEDO in KONJI:
- masovni jedci
* Zaužijejo veliko trav, ki so le kratek čas visoke hranilne vrednosti, z razvojem se hitro zmanjša prebavljivost krme iz trav
* Velik gobec tem živalim preprečuje prebiralno pašo.
* Lahko smukajo listje visokih rastlin, ampak bodo ostale lačne ker so grižljaji premajhni.
* prednostno uporabimo na
zemljiščih, kjer je veliko stare ruše, v kateri prevladujejo slabo prebavljive trave, lahko delajo velike grižljaje

Živali lahko v 2-3 letih očistijo travnike in tako omogočijo boljšo rastlinsko biodiverziteto

KOZE:
- majhne gobčke z močnimi ustnimi deli in
spretnim jezikom.
- nabirajo grižljaje selektivno,
tako da zaužijejo zelinje (brste, socvetja) z višjo vsebnostjo beljakovin.
- Z obiranjem listja z lesnatih rastlin in žvečenjem olesenelih poganjkov ter lubja (tanin), zmanjšajo razgradljivost beljakovin v vampu in preprečujejo prekomerno razmnožitev želodčno črevesnih
zajedavcev.

OVCE
- nežna paša
- nizko grmičevje
- izbirajo zelo majhne grižljaje iz čim nižje
in zato goste plasti ruše, da si zagotovijo boljšo oskrbo z dušikom, ki ga je več predvsem v spodnji plasti ruše
- zelinje, ki ga zaužijejo ovce veliko bolj prebavljivo kot tisto, ki ga zaužije goved ali
koze
- pasejo travo takrat, kadar je ta mlada in prebavljiva
- Zaradi občutljivih ustnih delov težko pasejo
dozorelo travo ali grobe zeli.
- po naravi družijo v velike skupine in s hitrim
premikanjem večkrat pregazijo isti predel zemljišča
- težko prehodna in oddaljena zemljišča ovcam ne predstavljajo velike
ovire, da pridejo do kakovostnega zelinja.

252
Q

KAKO TANINI POMAGAJO KOZAM?

A
  • pomaga proti parazitom, vendar je še vedno treba podajat antiparazitike
  • aruje žival pred reserbcijo preveč hranljivih snovi, saj on znižuje resorbcijo
253
Q

Vzpostavitev silvopastoralnih sistemov

A
  • različni drevesno-pašni sistemi ki so
    pretežno prilagojeni klimi in rastiščem Sredozemlja.
  • Kaj imam od tega da nasadim drevesa:
  • senca –> ugoden vpliv v času kotitev na preživetje mladičev.
  • zmanjšana moč vetra
  • drevesa za les
  • drevesni produkti (npr. sadje, ali pa plodovi)
  • zmanjšuje vodno in vetrno erozijo tal
  • na drevesu ptički gnezdijo
  • poveča raznovrstnost žuželk
  • Na isti površini imam dvojni dobiček (les, meso)
  • Pokrajina dobi bolj naravno ali tradicionalno podobo
  • Lipica je najstarejši silvopastoralni sistem v Sloveniji
    *posajen je avtohton primorski Hrast (namenjen za zauživanje želoda in s tem pridobitev dodatnih beljakovin. Pomembno da je žival navajena na želod, če ni lahko pride do intoksikacij in pogina) , posejan ej dovolj an redko, da pod drevesi še naprej
    uspeva trpežna ruša namenjena paši konj
  • kombinaciaj borov in ovc, ki se pasejo
254
Q

zakaj Pri rekultivaciji zaraščenih

travniških površin ni smiselno odstraniti vsega drevja in grmovja=?

A
  • da drevesna vegetacija znatno
    zmanjšuje vodno in vetrno erozijo tal.

-Na velikih, popolnoma odprtih pašnih površinah je smiselno razmisliti tudi o saditvi primernih drevesnih vrst

255
Q

pri uporabi živali za rekultivacijo kmetijskih
zemljišč bo najtežje doseči tistko, ki je v povezavi s kom
kaj bo potrebno?

A
  • v povezavi z ljudmi
  • velika mera potrpežljivosti in zaupanja, da se bodo naučili kako z živalmi
    kot orodjem, vplivamo na zmanjšanje tekmovalne sposobnosti tistih
    rastlin, ki so na nekem zemljišču prisotne v prevelikem deležu
  • z neposrednimi plačili bo potrebno usmerjati kmetovanje, da višje vrednotimo tiste koristi, ki jih imamo od
    pestro sestavljene ruše travinja, kot pa od visokih pridelkov z njiv.
256
Q

kaj ej potrebno narediti ko na novo sadimo drevesa?

ali mora biti vrsta drevesa primerna okolju, kjer ga sadimo

A
  • je treba drevesa prva leta zaščiti, da jih živlai ne uničijo
  • ja
257
Q

kaj velaj za pašo in uporabop živali kot orodje?

A
  • območje mora biti ograjeno
  • živali čim več pašeš, d ačim več pojedo
  • čim več živali, da popašejo čim več
  • ugutoviti mormao kakšna je najbolj optimalna čredna gostota
    –> če je an območju premalo živali, bodo izbirčne in ne bodo popasle vsega
  • animals must be forced to clean the area with everyday grazing.
  • The selection of animal species depends on the needs of recultivation and the quality of grass
  • the technologies must be adjusted to
    the capacities of the environment.
258
Q

kaj je koncentrat?

aktere vrste so?

A
  • krma, ki vsebuje velik delež prebavljivih snovi
  • belajkovinski
  • najmanj 25 - 30 % PB od skupne
    količine prebavljivih snov
  • ogljikohidratni
  • najmanj 60 % prebavljivih ogljikovih
    hidratov
  • Koncentrati, ki vsebujejo veliko maščob
  • > 8 % prebavljivih maščob
  • Mineralno - vitaminski koncentrati
    *velika vsebnost esencialnih
    snovi
259
Q

koncentrati v prehrani živlai in problemi?

A
  • Lahko učinkujejo škodljivo zaradi vsebnosti beljakovin kopenskih živali, škodljivih substanc, semen nekaterih strupenih rastlin, naravnih škodljivih snovi (stročnice in
    njihovi stranski produkti), pokvarjenosti in vsebnosti mikotoksinov
  • strokovno nepravilna in preobilna uporaba
    zlasti ogljikohidratnih (OH) koncentratov v intenzivni reji živali
    *predvsem prežvekovalcev
260
Q

OH KONCENTRATI

A
  • Največji delež hranilnih snovi iz krme se uporabi za pokritje potreb po energiji.
  • Energijo večina živali prvenstveno zagotavlja s presnavljanjem OH.
  • OH :
    *žita,
    *koruza,
    *stranski proizvodi mlevske industrije,
    industrije sladkorja,
    *tapioka.
  • Žita vsebujejo veliko lahko prebavljivih OH predvsem škroba
  • So revne na Ca in bogate na P ( fitinska oblika = slab izkoristek),
    precej K in Mg, malo Na.
  • Dovolj vitaminov B kompleksa in vitamina E, malo karotinov in vitamina D.
  • Kakovost OH regulirajo predpisi: organoleptične lastnosti, vlaga, primesi itd.
  • OH koncentrati niso popolna krma za domače živali
  • OH koncentrATI SO LAHKO DEL KRMNE MEŠANICE
  • Nujne v intenzivni prašičerejski, perutninarski in govedorejski proizvodnji!
261
Q

opiši tapioko

A
  • Tapioka = gmolj, ki se olupi, nastrga, ostružke dolgo izpirajo v vodi, jih posušijo in zmeljejo –> dobimo moko, ki jo uporabimo za prehrano
  • Uvažamo ker je cenovno ugodna,
  • preprosto obdelovanje tapioke in njeno shranjevanje
  • Tapioka raste na revnih tleh in dobro obrodi
  • Ne zahteva ne posebnih razmer ne
    posebne nege ali celo ljubezni, tako kot naše kulturne rastline
    (recimo žita, oljka ali trta).
  • je izjemno skromna
  • potaknjenci tapioke, ki so lahko
    katerikoli del stebla, popki ali listi, zelo radi ukoreninijo
  • radi gojijo med vojnami ali po naravnih
    katastrofah.
    *preprosta, se dobro zakorenini, nezahtevna
  • Kmetje lahko gomoljasto odebeljene korenine izkopljejo že po šestih mesecih ali pa šele po treh letih.
  • Priporočajo kot drug vir OH, če smo občutljivi na npr. gluten
  • Medicinski strokovnjaki tapioko priporočajo kot dodatek v brezglutenski in brezpšenični dieti.
  • Tapioka je nov vir OH in škroba
  • se obnese pri kuhanju pudingov
    in sadnih želejev ter za zgoščevanje omak, ker zaradi nevtralnosti ne vpliva na naravni okus sadja. –> je priljubljena v živilski industriji
  • Priljubljena kulturna rastlina, ki je zelo razširjena med revnimi prebivalci tropskih krajev
  • Leta 1995 je bilo v deželah v razvoju, ki so edine pridelovalke tapioke, z njo zasajenih 43 odstotkov obdelovalne površine
  • afrka tapioke nič ne izvozi, ker vse porabi sama
  • največja izvoznica tapioke je Tajska
262
Q

kako so pripravljene krmne mešanice?

A

ustrezno pripravljene

glede na vrsto živali in proizvodno usmeritev

263
Q

do česa lahko privede obrok z veliko OH pri prežvekovalcih?

A
  • DO NUTRICIJSKIH MOTENJ

* padca mlečne tolšče, prebavnih in presnovnih motenj.

264
Q

padec mlečne tolšče

A
  • Maščobe in beljakovine v mleku so zelo pomembne
  • Včasih želeli veliko tolšče, danes želimo čim več beljakovin
  • Danes tudi želimo vplivat na sestavo maščobe v mleku, da bi ta vsebovala čim več konjugirane linolne kisline
  • Pri molznicah povezan z uporabo velike količine OH
  • poznavanje mehanizmov za padec tolšče -
    razumevanje nastanka acidoz in drugih prebavnih motenj.
265
Q

maščobe v prehrani perutnine

A
  • živalskega ali rastlinskega porekla.
  • Z dodatkom maščobe lahko vplivamo na sestavo telesnih maščob in lipidov v jajcih
  • Z dodatkom specialnih maščob (linolna in linolenska) si želimo povečat vsebnost nenasičenih mašč. Kislin v jajcu
  • Linolna (omega-6) in linolenska (omega-3) kislina sta esencialni maščobni kislini za vse živali. Ti kislini se lahko pretvorita v
    dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline z 20 C atomi, iz katerih se
    sintetizirajo eikozanoidi
    *prostaglandini,
    *tromboksani,
    *prostaciklini in
    *levkotrieni,
    ki v veliki meri regulirajo reprodukcijo,
    embrionalni razvoj, imunsko odpornost, razvoj kosti, termoregulacijo in obnašanje.
  • Z ciljano prehrano nesnic lahko zelo uspešno vplivamo na
    vsebnost in sestavo hranil v jajcih.
  • Tako izboljšujemo vsebnost
    omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov - predvsem vitamina E in karotenoidov, pa tudi mineralov kot
    sta jod in selen.
266
Q

kako rešuejmo problem prehrane , ki je neuravnotežena in osiromašena nekaterih esencialnih hranilnih snovi?

A

z vedno širšo paleto farmacevtskih pripravkov, ki so s prehranskega vidika prav tako bolj ali manj enostranski, vrh
tega pa še relativno dragi

267
Q

kako ej s prebavo pri prežvekovalcih?
katere so anjvažnejše NMK?
kakšne so razlike glede an obrok ?

A
  • poseben način prebave v predželodcih
  • Energetska presnova poteka preko NMK
  • Najvažnejše = ocetna, propionska, maslena 97 - 98 %
  • Izomaslena + izovalerianska + valerianska
    2 - 3 %
  • V odvisnosti od obroka velike razlike:
    *v vampovi mikroflori
    *v normalni vampovi fermentaciji
  • v produkciji NMK
268
Q

kaj damo če želimo obrok z velikim deležem volkuminozne krme?

A

seno

269
Q

kaj so konjugirane linolne ksiline ? CLA

A
  • so skupina pozicijskih in geometrijskih izomer oktadekadienojske kisline (18:2) in imajo vrsto ugodnih učinkov pri ljudeh in ûivalih.
  • Glavni tvorci CLA so vampne bakterije
  • povečanje vsebnosti CLA v prehranskih proizvodih Živalskega izvora, bi lahko dosegli z uporabo primernih probiotičnih sevov bakteri
  • s tem bi povečali kakovost
270
Q

če dajemo obrok z velikim deležem voluminozne krme?

A
  • v največjem deležu nastaja ocetna kislina, nekaj anstane tudi propionske kisline, najmanj maslene
  • žival daje manjšo količino mleka - nima energije in mleko z visokim procentom mlečne tolšče (ocetna kislina je lipogena in ocetna ksilina je pomembna za nastanek mlečne tolšče)
  • razgradnja krme je počasna, ker imamo voluminozi, Ph blizu nevtralnega, manjhno št. mikroorganizmov
271
Q

za kaj potrebujemo propionsko ksilino?

A

za energijo

*laktoza v mleku

272
Q

kako je s prehrano v ekstenzivni reji?

A

žival dobiva več ali manj samo seno, ne dobiva pa koncnetratov

273
Q

OBROK Z VELIKIM DELEŽEM

KONCENTRATOV

A
  • Maslena k. ostaja enak
  • Na mas. Kislino vplivamo le z maslenokislinsko silažo
  • Manj mlečne tolšče, imamo pa večjo mlečnost- torej več proizvodnje
  • Propionska kislina povečana
  • ocetna kislina zmanjšana
  • Pazi: Če dajemo prevelike količine OH, pride do acidoze
  • pH vrednost zamnjšana, razgradnaj krme hitrejša , večje št. mikroorganizmov

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions