Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > histologija z embriologijo vaje > Flashcards

histologija z embriologijo vaje Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

Kako je zgrajena stena krvnih žil?

A
  1. t.intima (interna)
  2. t. media
  3. t, adventitia (externa)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj sestavlja t. intimo?

A
  • plast endotelijskih celic
    • bazalna membrana
    • subendotelijsko vezivo
    • notranja elastična membrana (m. elastica interna)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj sestavlja t. medio?

A
  • gladkomišične celice ter kolagena, retikularna in elastična vlakna
    • zunanja elastična membrana (m. elastica externa)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj sestavlja t. adventitio?

A
  • rahlo vezivo, živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema (nervi vasorum) in manjše krvne žile (vasa vasorum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

opiši arterijo mišičnega tipa

A

• t.intima
plast endotelijskih celic se dobro vidi
BM se ne vidi, razen če obarvamo s PAS
membrana elastica interna :
je eozinofilno obarvana
zasveti se
je nagubana
• t.media
gladko mišične celice
kolagena in elastična vlakna vidimo če jih obarvamo z orceinom
membrano elastico externo lahko vidimo, vendar ni tako opazna

     t.adventitia
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Opiši veno

A

VENA
post mortum kolaborira ( spremeni obliko)
ne vidimo izrazite membrane elastice externe
zaklope so iz duplikature tunice intime
t.media je manjša
t.adventitia pa večja
t.intima se slabo vid
v venah vidimo več eritrocitov kot v arterijah
v limfnih žilah ni eritrocitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj se zgodi z veno postmortum?

A

kolaborira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj ima vena kar večina arterij nima?

A

zaklopke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Iz česa so zaklopke pri veni

A

iz duplikature tunice intime.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kje vidimo več eritrocitov v veni ali arteriji?

A

v veni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kje ni eritrocitov?

A

v limfnih žilah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši elastični tip arterije.

A
  • debelejša tunica intima
  • t.adventitia je bistevno tanjša
  • glavni del je tunica media
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako se z orceinom barvajo arterije elastičnega in kako arterije mišičnega tipa?

A
  • mišični tip arterije: obarva samo membrano elastico interno,externo
  • elastični tip: bolj obarvano, ker je več elastičnih vlaken
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naštej žile manjšega kalibra

A
  • manjše arterije
  • arteriole
  • manjše vene
  • kapilare
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opiši manjšo arterijo

A
  • v t.intimi 3-6 palsti gladko mišičnih celic
  • endotelijske celice se skrčijo in postavijo pokonci, štrlijo v lumen
  • lepo se vidi membrana elastica interna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši arteriolo.

A
  • samo 2 plasti gladko mišičnih celic v t.intimi
  • premer 100 mikrometrov
  • pazit je treba na vzdolžni prerez arteriole –> lahko zamenjaš z enoskladnim enostavnim epitelijem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

opiši manjše vene

A
  • manj gladko mišičnih celic v tunici medii
  • ni notranje elastične membrane
  • jedra endotelijskih celic vzporedno z lumnom in ne pokončno kot pri mali arteriji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši kapilare

A
  • malo večje kot eritrociti
  • ena endotelijska celica ki tvori lumen, jedro je ploščato
  • pericit predstavlja oporo
  • limfne kapilare ponavadi brez pericita
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši limfno žilo

A
  • tanjša stena kot pri kapilari
    • zaklopke
  • težko razdelimo plasti
  • ni eritrocitov
  • malo gladko mišičnih celic
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kakšne so limfne kapilare?

A
  • podobne so kapilaram, le da ni pericitov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kateri tip arterije najdemo v bezgavki in kakšen lumen ima?

A
  • najdemo arterijo zapornega tipa

- ima zvezdast lumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Naštej plasti, ki gradijo steno srca

A
  1. t. intima = endokard
  2. t. media = miokard
  3. t. adventita = epikard
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Opiši endokard srca.

A
  • plast endotelijskih celic
  • bazalna membrana
  • subendotelijsko vezivo z elastičnimi in kolagenimi vlakni
    (notranja, vmesna in zunanja ti. subendokardialna plast)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Opiši miokard srca.

A
  • prečno-progasta srčna mišičnina

- purkinijeve celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

opiši epikard srca.

A
  • mezotelij (enoskladen, enostaven ploščat epitelij)

- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kdaj je neka stvar žlezA?

A
  • ko je večina parenhima sestavljenega iz endokrinih celic
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Na katere 3 stvari delimo endokrini sistem?

A
  • endokrine žleze
  • skupine endokrinih celic
  • razpršeni endokrini sistem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Naštej endokrine žleze

A
  • hipofiza
  • epifiza
  • ščitnica
  • obščitnica
  • nadledvična žleza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

naštej skupine endokrinih celic

A
  • nevrosekretorni nevroni v hipotalamusu
  • Langerhansovi otočki
  • moški in ženski spolni organi
  • placenta
  • kardialni miociti v preddvoru srca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kaj spada v razpršeni endokrini sistem?

A

posamezne endokrine celice vrinjene med epitelijske celice gastrointestinalnega in respiratornega sistema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kakšni organi so endokrine žleze?

A
  • niso cevasti organi ampak paranhimatozni, okoli je stroma
  • cleice izločajo v kri hormone
  • so dobro prekrvavljeni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Opiši hipofizo.

A
  • osrednja žleza endokrinega sistema
  • z izločki vpliva na ostale žleze v organizmu
  • podrejena je živčnemu sistemu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kako je sestavljena hipofiza?

A 
-adenohipofiza 
pars anterior (distalis)
 pars intermedia, 
pars tuberalis (infudibularis)
  • nevrohipofiza
    pars posterior (nervosa)
    infundibulum (hipofizni pecelj ali lijak)
    eminentia mediana
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Katere tipe celic imamo v pars anterior adeenohipofize

A
  • kromofilne
    1. Acidofilne alfa celice - acidofilno obarvana citoplazma, evkromatsko jedro
    2. Bazofilne beta celice - temnejša citoplazma
  • kromofobne
    po vsej verjetnosti deagranulirane kromofilne celice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Katere tipe celic imamo v pars intermedia adenohipofize?

A

-več je kromofobnih celic, beta celice, ni alfa celic, manj krvnih kapilar

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Opiši hipofizno špranjo

A

-Med pars anterior in pars intermedia
-KONJ je nima !
namesto tega ima koloidne ciste

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Opiši pars posterior nevrohipofize.

A
  • nemielizirana živčna vlakna, na koncu se lahko razširijo na herringova telesa –> blizu so kapilaram, temno vijolična
  • fenestrirane kapilare
  • PITIUCITI: modificirani astrociti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Opiši vaskularizacijo adenohipofize

A

sprednja hipofizna arterija- primarna kapilarna mreža (pecelj/eminentia mediana) - portalne vene - sekundarna kapilarna mreža (pars anterior) - hipofizne vene - kavernozni sinus

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Opiši vaskularizacijo nevrohipofize

A

zadnja hipofizna arterija - kapilarna mreža (pars posterior) - hipofizne vene - kavernozni sinus

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Naštej metode za ugotavljanje vrste celic

A
  • histokemična barvanja
  • histofiziološke raziskave
  • ultrastruktura (veliksot, oblika in razporeditev sekretornih zrnc)
  • imunohistokemične metode
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kaj lahko določamo s histokemičnim barvanjem?

A
  • kromofilne (acidofilne, bazofilne) in kromofobne celice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Katere acidofilne celice poznaš?

A
  • somatotropne

- mamotropne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

katere bazofilne celice poznaš?

A
  • kortikotropne
  • triotropne
  • gonadotropne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

opiši pars intermedia adenohipofize

A
  • obdaja nevro hipofizo in je od adenhipofize ločena s hipofizno špranjo
  • paranhimatozne celice obdajajo s koloidom napolnjene folikle
  • najštevilčnješne so melanotropne celice, zastopanost ostalih celic (predvsem kortikotropnih) je vrstno specifična
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

opiši pars tuberalis adenohipofize

A
  • podaljšek pars distalis adenohipofize
  • epitelne celice so razvršene v manjših skupinah, pogostokrat oblikujejo manjše folikle
  • ACTH, LH FSH imunopozitivne celice
  • izražajo receptor za melatonin - verjetno pomen pri urejanju sezonskega reprodukcijskega ciklusa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

soamtropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon

A

produkt: rastni hormon somatotropin
spro. hormon: somatoliberin
zav. hormon: somatostotin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

mamtropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon

A

produkt: prolaktin
spro. hormon: sproščevalni hormon prolaktina
zav. hormon: zaviralni hormon prolaktina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kortikotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon

A
  • produkt: kortikotropin, melanotropni hormon, melanotropin
  • spro.hormon: sproščevalni hormon kortikotropina, sproščevalni hormon melanotropina
  • zav.hormon: azviralni hormon melanotropina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

gonadotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon

A
  • produkt: FSH, LH
  • spro.hormon: sproščevalni hormon gonadotropinov
  • zav.hormon:
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

triotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon

A
  • produkt: triotropni hormon, triotropin
  • spro.hormon: sproščevalni hormon triotropina
  • zav.hormon:
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Kaj najdemo v pars posterior?

A
  • celice nevroglije (pituiciti)

- nemielizirana živčna vlakna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kaj je naloga pars posterior?

A
  • je skaldiščno mesto za nevrosekret, sintetiziran v supraoptičnem in paraventrikularnem delu hipotalamusa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Katere vrste sekret se skaldišči v pars posterior?

A
  • oksitocin

- vazopresin (antidiuretični hormon)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Opiši češeriko oz. epifizo

A
  • pokriva jo pia mater –> v notranjost pošilja pretine -SEPTA
  • pretežna populacija so PINEALOCITI
  • celice nevroglije
  • živčna vlakna
  • možganski pesek
  • najdemo venule in kapilare
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Opiši pinealocit.

A
  • je pretežna populacija celic v epifizi
  • Okrogla, evkromatična jedra –> 1,2 jedrca
  • Rahla bazofilija citoplazme ob jedrni membrani
  • Podaljški niso posebej zazanavni
  • V njih so sekretorni mešički –> hormon MELATONIN
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Opiši celice nevroglije v epifizi

A
  • Intersticijske celice
    • Podoben astrocitom
    • Podolgovata jedra
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Opiši možganski pesek

A
  • Nastaja s starostjo
    • Minerali CaCO3
    • Mlade živali ga nimajo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

opiši parenhim epifize. Kateri hormon se tam nahaja.

A
  • epiteloidni pinealociti
  • celice nevroglije
  • živčna vlakna

melatonin (zavira razvoj gonad)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

opiši ščitnico

A

-kavdalno od grla, na sapniku
-s sapnikom jo povezuje rahlo fibrilarno vezivo
-iz 2 režnjev (lobus sinister, lobus dexter)
Povezuje ju most = zelo dobro je razvit pri PRAŠIČU (žlezno tkivo), GOVEDO: zelo tanek–> le vezivni trakec
-obdaja jo kapsula oz. vezivna ovojnica
-dobro je ožiljena
-folikli oz. režnjiči = osnovna gradbena enota
-rahlo fibrilarno vezivo okoli
-limfne kapilare, kapilare v okolici
-folikli različni premerov 50-200 mikrometrov
-morfološka oblika izraža stanje ščitnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Kaj je osnovna gradbena enota ščitnice?

A

folikli oz. režnjiči

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Kater celice najdemo v ščitnici?

A
  • TIROCIT = folikularne celice, ki sestavljajo steno folikla
  • Med BM in tirociti so na nekaterih delih vrinjene PARAFOLIKULARNE CELICE (C celice)
    • Izločajo KALCITONIN
  • Ostale celice izločajo TIROKSIN in TRIJODTIRONIN
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Opiši koloid v ščitnici

A
  • Rdečkaste barve

* Lahko so prisotni glikoproteini (dokažemo jih s PAS reakcijo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

naštej lastnosti aktivne ščitnice

A
  • Izoprizmatične oz. visokoprizmatične epitelijske celice
  • Ščetkast obrobek
  • Neenakomerno obarvan koloid, na površini se lahko pojavijo vakuole –> aktiven folikel
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Naštej lastnosti neaktivne ščitnice

A
  • Nizkoprizmatični epitelij

* Bolj enakomerno obarvan koloid

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

Kako so organizirane parenhimske celice ščitnice?

A
  • v mešičke (folikle)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

Katere celice najdemo v steni ščitnice?

A
  • folikularne celice = tirociti

- paraoflikularne (C) celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

Opiši folikularne celice ščitnice

A
  • izločajo tiroglobulin

- izločajo tiroksin (T4) in trijodtironin (T3) –> pospešita presnovo in rast organizma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

Opiši parafolikularne celice ščitnice

A
  • izločajo kalcitonin

zavira dleovanje osteoklastov in povečuje izločanje Ca in fosfatov v ledvicah, zniča nivo Ca v krvi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

Kaj je najbolj očitna razlika med ščitnico in mlečno žlezo?

A

Ščitnica ima notranje izločanje, mlečna žleza pa ima izvodilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

opiši ščitnico ptiča

A
  • samo TIROCITI

- parafolikualrne celice se nahajajo v ULTIMOBRAHIALNEM telesu in ne v foliklu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Kaj je obščitnica?

A
  • en ali dva para drobnih žlez vklopljenih v vezivno ovojnico ščitnice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

Katere celice sestavljajo parenhim obščitnice?

A
  • glavne celice

- oksifilne celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

opiši glavne celice obščitnice

A
  • pojavljajo se v svetli (mirujoči) in temni (aktivni) obliki
    1. Svetla oblika = mirujoča oblika, na koncu sekretornega ciklusa se nahaja
    2. Temen= aktivnejše, tu granule s PARAT HORMONOM –> je antagonist kalcitoninu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Opiši oksifilne celice obščitnice

A
  • pojavljajo se posamič ali v skupini
  • funkcija ni poznana
  • KONJ, GOV, ČLOVEK: po 5 letu starosti
  • 27 mikrometrov
  • Acidofilna, zrnata citoplazma
  • Z starostjo se število teh celic povečuje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

V kakšni obliki se nahajajo paranhimatozne celice obščitnice?

A

v obliki trakov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Opiši obščitnico

A
  • na preparatu je treba prepoznat da gre zanjo, ne pa tudi njene dele
  • vklopljena je v vezivno ovojnico ščitnice
  • nastane iz endoderma in 3 in 4 škržnega loka
  • ovojnica v notranjost pošlje več pretinov
  • dobro ožiljena
  • lahko se zamenja z limfnim vozličkom
  • na preparatu zraven obščitnice vedno še ščitnice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

Opiši ultimobrahialno telo.

A
  • Na razcepišču velikih žil 9
  • Le ptice
  • Zraven je ščitnica in obščitnica
  • Tu so parafolikularne celice (ektodermalno poreklo –> 5-6 škržni list
    • celice v skupkih in trakovih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

drži ali ne drži: v času embrionalnega razvoja nadobistnica ni razdeljena na skorjo in sredico.

A

Drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

Kje se vidi nadobistnica na preparatu?

A

ob ledvici

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

Opiši nadobisnico

A
  • Več plasti
  • Parna žleza na kranialnem robu ledvic
  • Iz cortexa in medulle
  • Ovojnica žleze je prekinjena na mestu kjer vstopajo in izstopajo žleze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

Kaj sestavlja skorjo nadobisnice?

A
  1. Klobčičast plast
    - Najbolj zunaj
    - Ni pod vplivom hipotalamusno hipofizne osi
    - Ali glomerulosa (pri člo, prež, podgana - izgleda kot klobčič)
    - Ali pa arcuata (konj - zgleda kot oboki)
    - izloča mineralokotrtikoide
  2. Zona intermedia (vmesna plast)
    - pri konju, mesojedih, manj pri prežvekovalcih
    - Pri podgani, prašiču je ni
  3. Zona fasciculata (snopičasta plast)
    - izloča glukokortikoide (kortizol)
  4. Zona reticularis (mrežasta plast)
    - izloča glukokortikoide in spolne hormone (androgene)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

Kaj sestavlja sredico nadobisnice?

A
  • sestoji iz kromafinih celic, ganglijskih celic in živčnih vlaken
  • vezivo
  • Sinusoidne kapilare
  • Celice, ki izločajo adrenalin in noradrenalin ne ločujemo morfološko, so pa nekoliko ločene med seboj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

drži ali ne drži.

pri razvojni obliki nadobisnice ne moramo ločiti med skorjo in sredico.

A

drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

Kaj predstavlja osnovno celično populacijo limfatičnih organov?

A
  • predstavljajo limfociti, ki naseljujejo tkivno mrežo (retikulum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

kakšnega porekla je lahko retikulum?

A
  1. mezodermalno poreklo
    - limforetikularni organi (bezgavka, vranica)
  2. endodermalno poreklo
    - limfoepitelijski organi (timus, mandelj, bursa fabricii, limfatični aparat cevastih organov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

Kakšno vlogo imajo limfatični organi?

A
  • imajo vlogo obrambnega sistema.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

Kateri organi spadajo med limfatične organe?

A
  • vranica
    • timus
    • mandelj
    • bezgavka
      • bursa fabriici
      • limfatični aparat cevastih organov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

Tkivna mreža delitev:

A
  1. Limforetikularni organ
    - Limfociti v retikulumu iz retikularnega veziva
    - (bezgavka, vranica)
  2. Limfoepitelijski organ
    - Limfociti naseljujejo lamino proprio
    - (timus, mandelj, bursa fabricii, limfatični aparat cevastih organov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

limfatični organi delitev

A
  1. centralni
  2. regijski
  3. lokalni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

Kaj spada med centralne limfatične organe?

A
  • timus
  • bursa fabriici –> limfociti B
  • kostni mozeg –> limfociti B
  • vranica
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

Kaj spada med regijske limfaitčne organe?

A

-bezgavka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

Kaj spada med lokalne limfatične organe?

A
  • limfatično tkivo cevastih organov = ALT= associated limph tissue (MALT: mucosa , GALT: črevesje , BALT: bronchii)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

limfatični organi delitev.

A 
- primarni 
timus
bursa fabrici
kostni mozeg
*celice postanejo imunoimpotentne
-sekundarni (efektorski)
vranica
bezgavka
tonsila...
*celice izvajajo svojo funkcijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

Opiši zgradbo cevastih organov

A
  1. t.mucosa
    • l.epitelialis mucose
    • Lamina propria
    • Lamina muscularis mucose
  2. t.submucosa
  3. t.muscularis
  4. t.seroza/t.adventita
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

Kje se nahaja limfatično tkivo?

A
  • v lamini proprii, tik pod epitelijem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

Kaj je limfocitna infiltracija?

A
  • najenostavnejša oblika limfatičnega tkiva
  • limfociti so difuzno razporejeni v lamini proprii sluznice cevastih organov (ni kep, ni vozličev)
  • Veliko limfocitov
  • Izrazita vijolična obarvanost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

Na kratko opiši limfocite B in T

A
  • okrogle celice
  • centralno položeno jedro
  • večji limfociti –> okoli je pas bazofilne citoplazme (10-16 mikrometrov)
  • manjši limfociti (5-7 mikrometrov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kaj so limfni vozliči oz. lyphonoduli?

A
  • so v kepo nakopičeni limfociti
  • delimo jih na priamrne in sekundarne vozliče
  • okrog limfnih vozličov se ponavadi nahaja limfocitna infiltracija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

Opiši sekundarni limfni vozlič

A
  • Oblikuje se center, kjer so aktivne celice.

- Okoli so neaktivne, manjše celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

Opiši sestavo vozliča

A
  • Vezivno ogrodje oz. stroma (folikularne dendritične celice, limfocit)
    a) Niso prišle celice v stik z antigenom
    b) Na sredini je reakcijski germinativni center
    • tu so različne celice (makrofagi, limfoblasti - predhodnik aktivne celice , plazmatke)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

Kako se lahko pojavljajo limfni vozliči?

A
  • posamično
    (običajno nestalni, izjema vozliči v mandljih)
  • v skupini
    (ponavadi sekundarni)
    (pojavljajo v sluznici teščega in slepega črevesja - PAYERJEVE PLOŠČE)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

Kakšna je razlika med vozličem in infiltracijo?

A
  • Oblika
  • Vozlič: okrogla
  • Infiltracija: difuzna razporeditev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

opiši mandelj oz. tonsila

A
  • Organ kjer najdemo posamezne limf. Vozliče, ki so stalni
  • najdemo ga na področju orofarinxa in nasofarinxa
    • orofarinx: večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij
    • nasofarinx. Enoskalden enostaven visokoprizmatski epitleij z vrčastimi celicami
  • Limfatično tkivo obdaja posebna tkivna ovojnica
    • ovojnica iz togega fibrilarnega veziva
  • Epitelij se deloma ugrezne –> ugreznina oz. kripta
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

Opiši ileum

A
  • Bolj kot gremo proti koncu črevesja, več je vrčastih celic
  • Povečana l. propria (vse do t.muscularis)
  • Združeni limfni vozliči = payerjeva plošča, kot opora jih obdaja vezivno tkivo (je svetlejše)
  • l.muscularis mucose je prekinjena -> zato limfno tkivo sega v submucoso in vdira vse do tunice muscualrin
  • Na posameznih delih se epitelij zniža = KUPOLA
  • V kupoli se nahajajo celice mukoze (imajo večjo sposobnost sprejemanja črevesne vsebine in aktiviranja _____
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

Razlika med pienalucitom in pituicitom.

A

PIENALUCIT:

  • epifiza
  • Evkromatska jedra, jedrca, živčna vlakenca, krvne žile, manjša bazofilija

PITUICIT
- Manj jeder, ovalna jedra, kjer ni jeder so živčna vlakna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

Opiši timus

A
  • Obdaja ga vezivna ovojnica
  • Ogrodje gradijo ERC = EPITELIJSKE RETIKULARNE CELICE –> intermediarni filamenti tvorijo mrežo
  • ERC ima okroglo, evkromatsko jedro –> lahko jih ločimo od limfocitov T
  • V sredici je manj limfocitov, lažje se vidijo ERC
  • V skorji je prisotnih več manjših limfocitov
  • V sredici so Hassalova telesca:
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

kaj so hassalova telesca

A
  • nahajajo se v sredici timusa
  • večje tvorbe
  • vakuolizirane ERC –> lahko kalcificirajo –> acidofilna tvorba
  • večja od navadnih celi
  • na prvi pogled spominja na eritrocite v kapilari
  • pri hassalovem telescu so okoli limfocit in ERC
  • pri pticah niso lepo izoblikovane v koncentrične tvorbe –> imenujemo jih retikulumska telesa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

Kako veš da gre za timus ptiča?

A

eritrociti v kapilari imajo jedra in so podolgovati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

Opiši burso fabricii

A
  • pri pticah
  • Limfociti B
  • Vanjo limfociti B migrirajo od 8-15 dan
  • Zgrajena je iz resic
  • Resice obdaja epitelij ( 2 vrsti epitelija: enostavni enoskladni in večvrstni enoskladni )
  • Lamina propria
  • Rahlo fibrilarno vezivo leži pod lamino epithelialis - tu je limfatično tkivo
  • Meja med skorjo in sredico : vzdolžno urejene neizdefirencirane epitelijske retikularne celice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

Iz česa je sestavljena bezgavka

A
  • cortex
  • paracortex
  • sredica
  • hilus
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

Opiši bezgavko.

A

BEZGAVKA

  • Obdaja jo vezivna ovojnica
  • Ovojnica v notranjost bezgavke spušča pretine = trabekule
  • Ovojnica je svetlejša
  • Notranjost je mreža iz retikualrnega veziva
  • Matična celica = retikulumska celica (zvezdasti podaljški)
  • Retikulumska vlakenca (samo s PAS barvanjem jih vidimo)
  • V mrežo so ujeti limfociti B (večina) in limfociti T
  • Razporeditev limfocitov : odvisna od pretoka limfe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
112
Q

kaj sestavlja skorjo bezgavke?

A
  • limfni vozlički

* limfocitna filtracija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
113
Q

Kaj sestavlja paracortex bezgavke?

A

*limfociti T (difuzno razporejeni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
114
Q

Kaj sestavlja sredico bezgavke?

A

*limfociti v obliki medualrnih trakov, vmes je vezivo (vezivni pretini)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
115
Q

Kje se nahaja hilus v bezgavki?

A

na enem delu. sredica?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
116
Q

Kako je potek limfe v bezgavki?

A
  • Limfne žile vstopajo skozi vezivno ovojnico, nato zlije pod ovojnico = prazni prostorčki = SUBKAPSULARNI SINUS–> limfa se izliva naprej ob trabekuli proti sredici = TRABEKULARNI (INTERMEDIARNI) SINUS –> mimo paracortexa gre limfa proti sredici –> tu so prazni prostorčki med medualrnimi trakovi in vezivom = MEDULARNI SINUS –> limfa izstopi skozi hilus kot odvodna limfna žila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
117
Q

Opiši krvni obtok v bezgavki

A

V bezgavko skozi hilus vstopi arterija, se razvejiči proti sredici in terminalno razvejiči ob vozličih
V paracortexu so postkapilarne venule –> imajo izoprizmatsko zvišane celice endotelija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
118
Q

Opiši bezgavko prašiča.

A
  • inverzni tip bezgavke
  • Skorja je bolj tanka
  • Medualrni trakovi niso tako izraziti
  • Vse je ravno obratno
  • Dovodna žila skozi hilus –> področje sredice (večina limfnih vozličov in infiltracij je tu)
  • Medularni trakovi so v skorji ki je v notranjosti
  • Ovojnica je
  • Krvni obtok je enak
  • Medularni trakovi:
    • posebne oblike retikulumskih celic, neka vrsta pregrade = OBREŽNE CELICE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
119
Q

Pri kateri živalski vrsti najdemo hemalni vozel?

A

pri prežvekovalcih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
120
Q

opiši hemalni vozel

A
  • Pri prežvekovalcih
  • Kot tvorba v področju hilusa
  • razvijejo se med fetalnim razvojem iz primordialnih bezgavk, ki nato izgubijo limfne žile
  • Bezgavka, ki se je razvijala, zasnova za bezgavko, v nekem trenutku razvoj izgubi limfne žile in propade
  • Ovojnica, ostanki limfnih žil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
121
Q

kakšen organ je vranica?

A
  • največji limf. Organ

- limforetikularni organ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
122
Q

Opiši zgradbo vranice.

A
  • zgradba:
  • pokriva jo vezivna ovojnica ( 1. rahlo fib. Vezivo, 2. plast gladko mišič. celice)
  • ovojnico prekriva mezotelij
  • trabekule iz veziva in gladke mišičnine
  • mrežasto oz. retikularno vezivo v notranjosti – retikulumske celice, ki tvorijo medceličnino. V medceličnioni so retikulumska vlakna ki jih vidimo le s PAS barvanjem
  • protoplazemski tip gladko mišičnih celic (podaljški s katerimi se povezujejo) ( pri MES in KONJU jih nadomeščajo miofibroblasti)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
123
Q

Opiši belo pulpo pri vranici

A
  • limf. Tkivo ki obdaja arterije (folikularna arterija, centralna arterija)
  • periarterijski limfocitni omot
  • a.folikularis
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
124
Q

Opiši rdečo pulpo

A
  • venpozni sinusi
  • čopičaste arteriole
  • kapilare (tuličaste,terminalne)
  • vranični oz. bilrotovi poveski – tkivo ki ga omejujejo venozni in marginalni sinusi, na meji med rdečo in belo pulpo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
125
Q

Katera 2 tipa vranice poznaš?

A
  1. sinusoidalni tip
    sinusi zelo podarjeni (pes, človek)
  2. ne sinusoidalni tip
    prežvekovalci, prašič
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
126
Q

Opiši potek žil v vranici.

A

a. lienalis vstopi v hilus bezgalke à potek po trabekulah proti pulpi vranice = trabekularne arterije à a. centralis (obdaja jo limfocitni omot oz. pals – različni limfociti v omot, limfociti T so na notranji strani, Lim B, makrofagi na zunanji strani) à a. centralis vstopi v vranično oz. malphigijevo telesce, takrat se preimenuje v a. folikularis à žile niso več obdane z omotom, stopijo iz telesca = čopičaste arteriole ( najdemo okoli palsa ali okoli vraničnega telesca ali okoli svetlejših tels à tuličaste kapilare ( obda jih omot iz makrofagov (veliki makrofagi PRA, PRE, manjši makrofagi KONJ, PES ) à terminalne kapilare

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
127
Q

katere žile najdemo v vranici?

A
  • a. lienalis
  • trabekularne arterije
  • a. centralis
  • a. folikularis
  • čopičasta arteriola
  • tuličasta kapilara
  • terminalna kapilara
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
128
Q

Za kateri tip vranice je značilen odprti tip kapilare?

kaj pa je značilnost zaprtega sistema?

A
  • sinusoidalen tip vranice
  • zaprt sistem: kri iz terminalnih kapilar se zlije v rdečo pulpo in se zbere v pulpinih venah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
129
Q

Kaj štejemo k prebavnemu sistmeu?

A
  1. prebavno cev
    - ustna votlina
    - požiralnik
    - želodec
    - tanko in debelo črevo
    - zadnjik
  2. pripadojoče prebavne žleze
    - žleze slinavke
    - jetra
    - trebušna slinavka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
130
Q

Opiši zgradbo stene prebavne cevi

A
  1. sluznica (t.mucosa)
    - l.epithelialis mucosae
    - l. propria mucosae
    - l. muscuaris mucosae
  2. podsluznica (t. submucosa)
  3. mišična plast (t.muscularis)
  4. zunanja plast (t.serosa oz. t. adventitia)
    - l. epithelialis serosae (mesothelium)
    - l.subserosae
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
131
Q

opiši sluznico stene prebavne cevi

A

a)l.epithelials muciosae
začetni in končni deli: vecskaladen, ploščat poroženevajoč ali neporeoževajoč
vmes: enoskladen enostaven viso..
b) l. propria mucosae
rahlo fib. Vezivo, limfociti, makrofagi, plazmatke, eozinofilci
požiralnik: togo vezivo
c) l.muscularis mucosae
nimamo čez celoten del prebavil, začne se v požiralniku, konča na linji anorectalis

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
132
Q

Kaj prevladuje v podsluznici?

A

žleze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
133
Q

opiši t.muscularis stene prebavne cevi

A
  • Sestavljena iz več plasti, ponavadi notranja krožna, zunanja vzdolžna
  • lahko tudi več plasti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
134
Q

Opiši zunanjo plast stene prebavne cevi

A

t. seroza: če je v telesni votlini
t. adventiti: izven telesne votline

vezivo, žile, živci, pleteži (meistnerjev, auerbahov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
135
Q

Kdaj je t.seroza?

A

če je v telesni votlini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
136
Q

kdaj je t.adventitia?

A

če je izven telesne votline

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
137
Q

Opiši sestavo ustnico

A
  • na desnem delu je ustnica, v ustnem kotu preide v kožo
  • ni cevast organ
  • l.epetialis mucose
  • propria submucosa (vezivo, žleze, dlake, žile, živci)
  • t.muscularis
  • dermis
  • epidermis
  • na zarodni plasti epidermisa najdemo melanocite (temnejše kroglice)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
138
Q

opiši sestavo jezika

A
  1. t.mucosa
    -l.epithelisalis mucosae
    večskaldni ploščat poroženevajoč epitelij; ventralna površina običajno neporoženevajoč epitelij)
    -l.propria mucosae
    -l. muscularis mucosae - manjka
  2. t.submucosa
    - pod okušalnimi papilami se nahajjo paketi seroznih (Ebnerjevih žlez) in mukoznih žlez
    - IZRAZ: PROPRIA SUBMUCOSA
  3. t.muscularis
    - prepletajoči snopi skeletnih mišičnih vlaken, rahlo vezivo, tolšča, žile, živci in paketi žlez
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
139
Q

Katere makroskopske papile poznaš’

A
  • okušalne

- mehanične

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
140
Q

kje se nahajajo okušalne brbončice (caliculin gastatorii)

A
  • v lamini epithelialis mucosae
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
141
Q

kater oblike okušalnih pappil poznaš?

A
  • otočkaste (papillae vallate)
  • gobaste (papillae fungiformes)
  • listaste (papilae folliatae)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
142
Q

Opiši jezik v povezavi s papilami

A
  • t.mucosa oblikuje okušalne in mehanične papile
  • propria submukoza- tu okušalne papile
  • t.muscularis (m.lingualis proprius)
  • mehanične papile (jezik konja preparat)
  • okušalne papile (jezik mačke)
  • okušalne papile imajo okušalne brbončice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
143
Q

Opiši otočkaste papile

A
  • nahaja pod ravnjo površine jezika

- slina iz jezika pride okrog in okrog nje, veže na okušalne brbončice, ki se nahajajo na lat. Straneh papile

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
144
Q

opiši gobasto papilo

A
  • sega nad površino jezika

- okušalne brbončice na dorzalni strani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
145
Q

opiši listasto papilo

A
  • kot lističi
  • okušalne brbončice na lateralni strani papile
  • imajo proženele dele ki segajo na površino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
146
Q

Opiši okušalne brbončice

A
  • so ovoidne oblike
  • segajo od bm do površine epitelija
  • pogoste so v bočnih stenah okušalnih papil
  • okušalne pore na površini jezika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
147
Q

katere celice so v okušalni brbončici?

A
  • senzorične
    opremljene z antenami, lovijo substance, tu receptorji za okus, povezava z živc
  • podporne
  • bazalne (lateralne)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
148
Q

oblike mehaničnih papil

A
  • nitaste (papillae filiformes)

- stožšaste (papilliae conicae)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
149
Q

kaj so makroskopske (sekundarne) papile?

A
  • oblikuje jih vezivna l. propria mucosae, ki se zajeda v l. epithelialis mucosae
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
150
Q

Kako je zgrajen požiralnik?

A
  • l.epithelias mucosae (lahko večskladen ensotaven ploščat poroženevajoč ali neporeoženevajoč- odvisno od vrste)
  • togo fib. Vezivo v lamini proprii mucosae, otočki mišičnine –> l.mucularis mucosae
  • t. submucose
  • t.muscularis
  • žlezno izvodilo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
151
Q

V kaj prehaja požiralnik in kakšen epitelij je tam?

A
  • prehaja v kardio

- tu je enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
152
Q

Opiši razvoj zob

A
  • Na področju oralne plakode v vezivu v notranjost se začenja ugrezat epitelij (embrionalni mehurčast epitelij) v mezenhim
  • Oblika zobne letvice se povečuje. Nastane oblika zvona
  • Začne navzgor tiščat od zgoraj ležeče vezivo, iz katerega se razvije zobna pulpa
  • Povezava z zgoraj ležečim epitelijem se prekine
  • Ko nastaja struktura zvonastega emajlskega organa se epitelij razvije na 2 dela: zunanji in notranji epitelij. Vmes je emajlski retikulum
  • Notranji emajlski epitelij obkroža vezivo iz katerega nastane zobna pulpa
  • Ameloblasti, ki proizvajajo sklenino
  • Odontoblasti, ki proizvajajo dentin in predentin

Cementoblasti proizvajajo cement

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
153
Q

Opiši zvonasti emajlski organ

A
  • Samostojni organ, brez povezave z vezivom
  • Eni odprti, eni že zaprti
  • Notranji emajlski epitelij : je temneje obarvan
  • Ameloblasti so obrnjeni proti emajlskemu retikulumu
  • Emajlski retikulum
  • Zobna pulpa
  • Odontoblasti so usmerjeni proti pulpi
154
Q

Katera 2 tipa zobov poznaš?

A
  • hipserodontni

- brachidontni

155
Q

opiši hipserodontni tip zoba

A
  • stalno raste
156
Q

opiši brachidontni tip zoba.

A
  • zobna krona, zobni vrat, v zobnicah-alveolah ležeče korenine
  • zobna pulpa v notranjosti- rahlo fib vezivo z žilami in živci
  • zobno pulpo obdaja dentin
  • cement
  • sklenina
  • šarpejeva vlakna
  • gobasta kostnina se bo vidla
  • predentin je svetleje obarvan
157
Q

opiši epitelij dlesni

A

večskalden ploščat neporoženevajoč epitelij

158
Q

Kakšen epitelij ima želodec?

A
  • Enoskladen enostavni visokoprizmatični epitelij (tvori želodčne jamice, in žleze).
  • Tak epitelij se nadaljuje v linijo anorectali z izjemo predželodcev
159
Q

delitev želodca.

A
  • enovotlinski

- večvotlinski

160
Q

kako delimo enovotlinski želodec?

A

-ensotavni
mesojedi, v lamini propri se nahajajo žleze

-sestavljeni
konj, pra, imamo še kutano sluznico- v lamini propri ni žlez

161
Q

kateri deli sestavljajo enovotlinski želodec?

A

kardia
pylurus,
fundus

med sabo se razlikujejo glede na žleze

162
Q

kaj sestavlja večvotlinski želodec?

A

Vamp,
kapica,
prebiralnik,
siriščnik (ustreza po funkcij fundusu želodca)

163
Q

kje se nahajajo specifične in kje nespecifične žleze na enovotlinskem želodcu

A
  • Specifične žleze na področju fundusa
  • Nespecifične žleze: pylurus, carida
164
Q

opiši plasti želodca

A
  • L.epitelialis mucuse
  • L. propria mucose (ponavadi rahlo fibrilarno vezivo, mesojedi večkrat togo fib. Vezivo, žleze)
  • L. subglandularis (pri mesojedih), manj očitna manj razvita pri sesnih živalih in mačkah, bolj očitna pri mlajših živalih.
    A) stratum granulosum- tu se nahajajo celice
    B) stratum kompaktum (vezivna plast, manj celic)
  • L.muscularis mucose ( od požiralnika naprej je vidimo, iz 3 plasti gladke mišičnine: vzdolžna, prečna, krožna
  • Podsluznica (rahlo fib vezivo, tolščen celice, pleteži (meistnerjev), mesojedi več togega veziva)
  • Mišična plast (2-3 plasti)
  • Seroza
165
Q

Opiši kardio želodca

A
  • Nespecifične žleze
  • Plitve jamice, žleze
  • V žlezah najdemo kroglaste celice s kroglastimi jedri
166
Q

opiši fundus želodca

A
  • Specifične žleze
  • Krajše želodčne jamice, dobro izoblikovane
  • Dolge, močne fundusne žleze: vrat, telo, dno žleze (bazofilno obarvano)
167
Q

katere celice anjdemo v fundusu želodca?

A
  • mukozne celice
  • priložene ali parietalne celice
  • glavne ali pepsinogene celice
  • enteroendokrine celice
168
Q

opiši mukozne celice fundusa želodca

A
  • izločajo sluz,
  • prevladujejo v zg. delu žleze,
  • vrat,
  • svetle celice,
  • zgledajo prazne,
  • ploščato jedro
169
Q

Opiši parietalne ali priložene celice fundusa želodca

A
  • svetle, okrogle celice,
  • dodane kolonam glavnih celic,
  • v vratu, v telesu, v dnu žleze,
  • sodelujejo pri izločanju ogljikove kisline,
  • rahlo acidofilno se barvajo,
  • notri je veliko mitohondrijev- zrnata struktura
170
Q

Opiši glaven oz. pepsinogene celice fundusa želodca

A
  • izločajo pepsinogen,
  • vidimo jih v dnu žleze,
  • temne, postavljene v stebričkih,
  • okroglasto jedro,
  • okrog jedra značilna bazofilija, - na apikalnem delu celice se nahajajo cimogena zrnca –> celica zgleda kot čipka
171
Q

opiši enteroendokrine celice fundusa želodca

A

ne vidimo z HE barvanjem, mogli bi jih specifično obarvat, svoje izločke izločajo v okolje pod vezivo

172
Q

opiši pylurus želodca

A
  • Večje globje želodčne jamice
  • Daljše pylorične žleze
  • Nespecifične
  • Močna l.muscualris mucose
  • Jedra celice so izoprizmatične
  • Mukozni tip
173
Q

opiši pylurus psa

A
  • Stratum subglandularis: vidi se nežno
  • Globoki prerezi: lahko se vidijo celice prizmice
  • Enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij
  • Žleze
  • Vezivo ni izrazito
  • Stratum granulosum submucose
  • Lamina muscularis mucose (prva plast je vzdolžna-na preparatu se vidi prečno)
  • Vezivo (togo)
  • Tunica muscularis
  • Seroza
174
Q

opiši siriščnik prežvekovalcev

A
  • Iste značilnosti ima kot fundus
  • mlajša žival –>, lepo vidne želodčne jamice
  • Žleze
  • Lamina muscuaris mucose
  • Guba permanenti? V siriščniku
  • Pod lamino muscularis mucoze je vezivo
  • 2 plasti mišičnine (vzdolžno, prečno)
  • Del t. seroze
175
Q

Opiši dno žleze v siriščniku

A
  • bazofilne celice kot stebrički, notranji deli svetli: čipkast videz citoplazme =pepsinogene ali glavne celice
  • kroglaste acidofilne celice: so večje, zrnavost = priložene celice
  • celice veziva, sploščene, endotelijske celice
176
Q

Opipši vrat žleze

A
  • manj glavnih celic
  • priložene celice
  • celice s sploščenim jedrom, prazen zgornji del = mucinogene celice –> izločajo sluz
177
Q

Opiši vamp prežvekovalca

A
  • Epitelij sluznice je drugače
  • Večskladen ploščat poroženevajoč epitelij
  • L. epithelialis tvori enostavne vzviške – vampovi stebrički, Manjkajo na zgornjem delu kapice
  • Pod epitelijem imamo rahlo fib. Vezivo proprie – je v vzviških
  • Togo fib. Vezivo je v delih pod vzviškià opora
  • Nimajo l. muscualris Mucose à vezivo prehaja v vezivo submuzeà imamo proprio submucose
  • T. muscularis iz 2 plasti
  • Seroza
  • Nabrekle celice
178
Q

Opiši kapico prežvekovalca

A
  • Predželodec z satasto strukturo
  • Vzviški (primarni) se razdelijo v sekundarne vzviške
  • Večskalden porož. Ploščat epitelij –> barva acidofilno
  • Nabrekle celice: okrogle z pignotičnim jedrom na sredini , celice propadajo
  • Manjka l.mucsularis mucose –> imamo proprio submukoz
  • Otočki gladke mišičnine , nahajajo se v primarnih vzviških –> naj bi bili nadaljevanje l.muscularis mucose požiralnikovega žleba
  • t.muscularis : 2 palsti mišičnine
179
Q

Opiši prebiralnik prežvekovalca

A
  • Najbolj dolgi vzviški = prebiralnikovi listi
  • Primarni, sekundarni, terciarni, kvartarni list
  • Popolna zgradba sluznica
  • Večskaldni Ploščat porož epitelij
  • Pod epitelijem je vezivo
  • Lamina muscualris mucose
  • Podsluznica
  • Mišičnina t.msucularis ( sega še v velike vzviške – se prerine notri)
180
Q

kaj sestavlja želodec ptičev?

A
  • žlezovnik

- mlinček

181
Q

Opiši žlezovnik ptičev

A
  • Epitelij kot pri želodcu živali z enovotlinskim želodcem : enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij mukoidnega tipa
  • Površinske žleze, med njimi je veliko limfocitnih infiltracij
  • Med žlezami je vezivo proprie ki je bazofilno obarvano (limf. Infiltracija, limfni vozlički)
  • L.musc. mucose : raznoliko pri ptičih, eni imajo eni nimajo, eni imajo otočke –> na naših preparatih imamo otočke
  • Preplet veziva – vanj so vloženi paketki žlez- globoke žleze ( imajo poseben izoprizmatski epitelij, stikajo se samo v spodnji tretjini celice ), producirajo pepsinogen in solno kislino
  • Vmes najdemo žlezna izvodila, ki izločajo svoj izločke k površinskim žlezam
  • Med paketi žlez najdemo vezivo, snope mišičnih vlaken
  • T. muscularis 3 plasti: vzdolžna, krožna, prečna
  • Seroza
182
Q

Opiši globinske žleze v žlezovniku ptiča

A
  • imajo poseben izoprizmatski epitelij
  • stikajo samo v spodnji tretjini celice
  • producirajo pepsinogen in solno kislino
183
Q

Opiši mlinček ptiča

A
  • Mišični želodec
  • Ravne cevkaste žleze iz enostavnega enoskaldenega izoprizmatskega epitelija
  • Izločke izločajo v okolje kjer se tudi strdi, oblikuje keratinoidno ploščo, obarva se na preparatih rahlo bazofilno, dodatna zaščita želodca pri procesu prebave trših snovi
  • Žleze se nahajajo v epiteliju, ni posebnega izvodila à večcelična intraepitelijska žleza
  • Pod l. epithialis se lahko nahaja rudimentarna plast l.proprie mucose
  • podsluznica
  • Vezivo
  • Mišična plast – zelo močna na sredini, bolj ozka manj močna na stranskih robovih
184
Q

Kkašno funkcijo ima tanko črevo?

A
  • digestivna funkcija

- absorbirna funkcija

185
Q

katere tvorbe sestavljajo črevo

A
  • Krožna guba: nestalna tvorba razen pri prež, tvori l.epithelialis in l. propria
  • Črevesne resice: resica se ugrezne in tvori intestinalno žlezo, notri so žile in limfne žile
  • Mikrovili na enterocitih

Coan proliferacije

186
Q

Katere celic enajdemo v tankem črevesju?

A 
pannetove cleice
( trikotno jedro nad bazo, barvajo se acidofilno)
187
Q

naštej plasti stene v tankem čreesju in jih opiši.

A

LAMINA PROPRIA:
- Rahlo fib. Vezivo, eozinofilci, gladke mišične celice

LAMINA MUSC. MUCOSE
- Pod kriptami

PODSLUZNICA

  • rahlo fib vezivo, žile živci,
  • pes: togo fib. Vezivo

TUNICA MUSCULARIS
- 2 plasti

SEROZA

188
Q

Opiši duodenum

A

-Kratke resice,
- Kjer je prehod med resico in kripto: tu so celice ki se hitro delijo
- v epiteliju je veliko enterocitov, manj žlez,
-v podsluznici se nahajajo brunnerjeve žleze:
pri mački so seromukozne budra, pes, prež: mukozne
pra, konj:serozne

189
Q

katera 2 živčna pleteža najdemo v duodenumu?

A
  • meistnerjev pletež leži v submukozi

* auerbachov pletež leži na meji mišičnine

190
Q

Opiši duodenum ptiča

A
  • dolge resice
  • nizke kripte
  • ni brunnerjevih žlez
  • vidi se l. muscualris mucose, pod njo je malo veziva
  • mišičnina
  • malo seroze
191
Q

Opišo jejunum

A
  • Doge resice
  • globoke kripte
  • več vrčastih celic
  • Lakteal: prazen prostor okoli je vezivo, se nahaja tudi še drugje
192
Q

Jejunum psa

A
  • Velike in dolge resice
  • l.Muscualris mucose (2 plasti)
  • V podsluznici je pri PSU togo fibrilarno vezivo
  • Auerbachov pletež
193
Q

jejunum tele

A
  • V podsluznici je rahlo fibrilarno vezivo

- Dobro viden lakteal: prazen venozni prostor

194
Q

opiši ileum

A
  • Več vrčastih celic
  • krajše resice,
  • ne preveč globoke kripte,
  • payerjeve plošče
195
Q

kako izgleda ileum ob bezgavki?

A
  • Med kriptami in limfnimi vozliči je lamina muscularis mukoze (vidni otočki)
  • Payerjeve plošče v podsluznici, umes rahlo fibrilarno vezivo
  • Togo fib. Vezvo med payerjivimi ploščami
  • Vezivo
  • t.muscularis
  • Seroza
  • Ene resice so normalne in nimajo payerjevih plošč
196
Q

Opiši debelo črevo

A
  • Nima resic, so le kripte, polne bodo vrčastih celic, proti koncu jih je vedno več
  • Stena iz 2 plasti mišičnine
197
Q

opiši colon

A
  • Ni več resic, le gube
  • V notranjost segajo kripte
  • Lamina muscularis mucose (2 plastna)
  • Podsluznica
  • 2 plasti mišičnine
  • Seroza
198
Q

Opiši rectum

A
  • Debelejša stena
  • Podobna struktura kot colon
  • Močnejša lamina muscualris mucose
  • t.muscularis je debelejša, močnejši je zunanji del mišičnine, ki je pri colonu tanek. Longitudinalna plast mišičevja je debelejša
  • Veliko vrčastih celic
  • Več elastičnih vlaken
199
Q

Kaj se zgodi na linei ano rectalis?

A
  • Epitelij odsekano preide iz visoko prizmatskega epitelija v večskladen ploščat proroženevajoč epitelij
  • Ni več l.musc.mucose
  • V tunici muscularis: ostane le 1 plast mišičnine
200
Q

naštej osnovne razlike med tankim in debelim črevesjem

A
  • Tako črevo ima resice, kripte in intestinalne žleze
  • Debelo črevi ima samo kripte in intestinalne žleze
  • Duodenum: brunarjeve žleze
  • Jejunum: velike kripte, velike žleze, malo več vrčastih celic
  • Ileum: Payerjeve plošče (ni pa nujno da so samo tam)
  • Analni kanal: spet se spremeni epitelij: večskladen ploščat poroženevajoč epitelij, zgubi se lamina muscularis mucose. T. muscularis imamo samo še eno plast
201
Q

Naštej dele tankega črevesja

A
  • dudoenum
  • jejunum
  • ileum
202
Q

Na kratko opiši jetra. kaj je osnovna zgradba-

A
  • Največja privesna žleza

- Osnovna zgradba: klasični jetrni režnjič (pra: dobro vidno vezivo med režnjiči)

203
Q

Kako je zgrajen klasičen jetrni režnjič?

A
  • centralna vena
  • iz c. vene žarkasto izhajajo hepatociti = lamina hepatis
  • na vsaki strani hepatocitov se nahajajo sinusoide
  • moralium simplex (gledali bomo pri prašiču, in pri morskem prašiču)
  • ptiči: hepatociti v dveh vrstah = moralium duplex
  • morlium multiplex: nahaja pri dvoživkah in plazilcih
  • 30% hepatocitov ima lahko 2 jedrià pazi da ne zamenjaš za moralium duplex
  • žilni pol hepatocita: del ki je obrnjen proti sinusoidi. Ta del hepatocita ima mikrovile, ki povečajo absorpcijsko površino hepatocita
  • perisinusidalni prostor (med sinusoido in hepatocitom) : tu se nahajajo celice skladiščnice lipidov = itto celice
  • v sinusoidah najdemo kupferjeve celice = zvezdasti makrofagi
  • med hepatocitoma najdemo žolčno kapilaro ( za steno uporablja 2 sosednja hepatocita)
204
Q

katere celice najdemo v jeternem režnjiču?

A
  • itto celice

- kupferjeve celice

205
Q

Kaj povezuje jetrni acinus?

A
  • dve centralni veni
206
Q

Opiši vaskularizacijo jetr

A

-hepatična arterija in v.porte. Interlobularne arterije,vene, interlobularni žolčni vodi –>oddajajo veje v režnjič, intralobularne arterije, vene, žolčne vode –> sinusoide

207
Q

Kako potuje žolčni vod?

A
  • začne med hepatociti in nadaljuej pot navzgor
208
Q

Kaj sestavlja jetrni trias? Kje ga najdemo?

A
  • žolčni vod, arterija, vena

- najdemo ga na periferiji

209
Q

Kakšen epitelij obdaja žolčni vod?

A

izoprizamtski epitelij

210
Q

Jetra ptic

A

-moralium duplex: imajo po dva in dva hepatocita skupaj in na vsaki strani sinusoido, sesalci imajo moralium simplex, plazilci in dvoživke imajo pa več vrst

211
Q

Katera dva dela sestavljata pankreas?

A
  • eksokrini del

- endokrini del

212
Q

Opiši eksokrini del pankreasa

A
  • večinski, temnejši del
  • Večcelična žleza, ekstraepitelijska, merokrina žleza, žleza z monoptihim dnom, izločala začnejo v centroacinarnih celicah (ena celica na sredini, okoli nje so celice z acidofilno citoplazmo proti lumnu)
213
Q

opiši endokrini del pankreasa

A
  • manjši svetlejši otočki = Langerhansonovi otočki
  • Celice ki izločajo hormone
    Celice tipa a oz. alfa (izločajo glukagon)
    Celica b oz. beta (izločajo inzulin)
    Celice d oz. delta (izločajo somatostotin)
  • Morfološko jih na preparatu ne bomo ločevali
214
Q

Drži ali ne drži. Pankreas je razdeljen na režnjie.

A

drži

215
Q

Katere 3 tipe epitelija imamo v nosni votlini?

A
  • kutnai del
  • respiratorni del
  • vohalni oz. olfaktorni del.
216
Q

opiši kutani del nosne votline

A
  • večskladen ploščat poroženevajoč, prehaja v neporoženejvajoč.
  • Spodaj je vezivo, žile žleze, lojnice
217
Q

Opiši respiratorni del nosne votline.

A
  • enoskladni večvrstni visokoprizmatski respiratorni epitelij.
  • Migetalčne celice, bazalne celice, vrčaste celice
218
Q

Opiši vohalni oz. olfaktorni del nsone votline.

A
  • enoskladni večvrstni visokoprizamtski epitelij.
  • Oporne celice (širše na apikalnem delu, jedra nahajajo najvišje v epiteliju, imajo mikrovile),
  • olfaktorne celice (modificirani nevroni, na eni strani imajo betič, na bazalnem delu so povezane skupaj v file olfaktoij-več vlaken),
  • bazalne celice.

-Propria submucoze. Vohalne oz. bowmanove žleze

219
Q

Opiši jakobsonov organ

A
  • Kemoreceptorni organ
  • V obliki cevke, nahaja bilateralno na vsaki strani nosnega pretina
  • L. epithelialis iz 2 vrsti epitelija. Notranja stran ki je konkavna = vohalni epitelij, zunanja konveksno obrnjena stran epitelija = respiratorni epitelij

Medialno stran obdaja hielini hrustanec v obliki črke J. daje podporo organov

220
Q

opiši respiratorni epitleij jakobsonovega organa

A
  • lepo se vidijo vrčaste celice
  • je na lateralni strani
  • konveksno obrnjena stran
221
Q

opiši vohalni epitelij jakobsonovega organa.

A
  • leži medialno ob hialinem hrustancu

- na konkavni strani

222
Q

Kaj gradi grlo

A
  • vestibulum
  • glasilo
  • poglasilna votlina
223
Q

Opiši grlo

A
  • Večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij–> prehaja v respiratorni epitelij

Propria submucose: žleze, rahlo fib. Vezivo, elastična vlakna, mišičnina

224
Q

Na kaj moramo paziti če na preparatu dobimo grlni žepek?

A
  • večskladni ploščat neporoženevajoč epitelij.
  • Zgleda kot cevasta struktura.
  • Radi ta del zamenjamo za požiralnik.
  • v grlnem žepku je Okrog rahlo fib. Vezivo in žleze v proprii mukoze.
  • V požiralniku so žleze v podslunici, in vezivo je togo fibrilarno
225
Q

Opiši sapnik

A
  • Epitelij: enoskladni večvrstni visokoprizmatski z migetalkami in vrčastimi celicami (respiratorni epitelij)
  • Rahlo fib. Vezivo, trahealne žleze
  • Pred hrustančnimi Obročki vidimo m.trachealis
  • Gladka mišičnina
  • Želez serozne ali mukozne
  • Preparat prašič
226
Q

Kaj sestavlja pljuča?

A
  • lobarni bronhus
  • segmentarni bronhus
  • bronhiol
  • terminalni bronhiol
  • respiratorni bronhiol
  • alveoalrni hodnik
  • alveolarna vrečka
  • pljučni mešiček
227
Q

Opiši lobarni bronhus

A
  • enoskladni večvrstni epitelij z vrčastimi celicami. Je tanjši, št. Vračstih celic se zmanjšuje. So migetalke.
  • Obročki hielinega hrustanca
  • žleze,
  • gladke mišč celice
228
Q

opiši segmentarni bronhus

A
  • Ni obročka. Le še otočki hrustanc
  • epitelij nižji,
  • žlez je manj
229
Q

opiši bronhiol

A
  • Ni vrčastih celic,
  • enoskladni visokoprizmatski epitelij, migetalke so,
  • žlez ne opažamo več
  • Vidimo klara celice (kupulaste celice)
230
Q

opiši terminalni bronhiol

A
  • enoskladni visokoprizmatski epitelij
231
Q

opiši respiratorni bronhiol

A

enoskladni izoprizmatski epitelij

232
Q

opiši alveolarne hodnike, alveolarne vrečke in pljučne mešičke

A
  • ploščat epitelij
  • Pneumociti 1: ovalno ploščato jedro
  • Pneumocit 2: okroglo, izbočeno jedro
233
Q

kako zgleda pseudoglandularno obdobje razvoja pljuč?

A

Pljučno tkivo se razširja v mezenhim. Zgledajo kot žleze.

234
Q

opiši pljuča ptic.

A
  • terciarni bronhus bomo poiskali, vidimo odpiranje atrijev, ki se odpirajo v zračne kapilare. So analogija pljučnih mešičkov pri sesalcih
  • ptice iamjo veliko terciarnih bronhusov
235
Q

kaj so zračne kapilare pri pticah?

A
  • so analogja pljučnih mešičkov pri sesalci
236
Q

kaj sestavlja sečila?

A
  • ledvica (parni organ)

- sečna izvodila

237
Q

Kaj prištevamo med sečna izvodila?

A
  • ledvični meh
  • sečevod
  • sečni mehur
  • sečnica
238
Q

Opiši sečila

A
  • Izvodila se začnejo z ledvični mehom, nadaljujejo v sečevod
  • Večinoma imajo prehodni epitelij. Ne najdemo ga od zadnjega dela sečnice naprej (tu večskladni poroženevajoč epitelij)
  • L. propria submucose (rahlo.fib. vezico, kolag, vlakna)
  • T. muscualris (iz 3 plasti vzdolžne, krožne, vzdolžne)
  • T. advetnita je okrog
239
Q

kako je zgrajena ledvicA?

A
  • Različnih oblik
  • Ovojnica- capsula fibrosa iz kolagenih vlaken, govedo ima gladko mišične celice spodaj
  • Skorja
  • Sredica
  • Ledvični reženj – ledvične piramide
240
Q

na kaj razdelimo skorjo ledvice?

A
  • ledvični labirint
  • tu najdemo ledvična telesca,
  • tu najdmeo proksimalne zvite cevke
  • tu anjdmeo distalne zvite cevke
  • središčni (medularni) trakovi
  • tu najdemo prox. ravne cevke
  • tu najdemo distalne ravne cevke
  • tu najdemo prevodne cevke
  • lahko tudi najdemo zbirne cevke
241
Q

opiši ledvični labirint

A
  • sestavljen je iz ledvični telesc in zvitih delov cevk

- pikčast videz

242
Q

opiši medularne trakove ledvicce

A
  • sestavljeni iz ravnih delov ledvične cevke in zbirnih cevk, ki potekajo pravokotno na površino ledvice
  • vzdolžno progast videz
243
Q

Na kaj razdelimo sredico ledvice?

A
  • zunanje področje
  • tu anjdmeo vzdolžno prerezane cevke
  • notranje podorčje
  • tu najdemo zbirne cevke prečno prerezane
244
Q

na kaj se deli zunanje področje sredice ledvice

A
  • zunanji trak

- notranji trak

245
Q

kaj vsebuje notranje podorčje sredice ledvice?

A
  • vsebuje ledvično bradavico (papilo) oz. greben
246
Q

Katere vrste ledvic na podlagi stopnje spajanja elementov skorje in sredice med embrionalnim razvojem ločimo ?

A
  1. BRAZDASTA, VEČBRADAVIČNA LEDVICA
  2. GLADKA, VEČBRADAVIČNA LEDVICA
  3. GLADKA, ENOBRADAVIČNA LEDVICA
247
Q

opiši brazdasto, večbradavično ledvico.

A
  • lahko se ji reče tudi multilobarna oz. multipiramidalna
  • govedo
  • značilna razporeditev režnjev, zunanja razmejitev skorje in segmentacija sredice v pirmaide
  • ni ledvičnega meha
248
Q

Opiši gladko, večbradavično ledvico

A
  • tudi multipiramidalna
  • človek, prašič
  • iz ločenih središčnih piramid
  • enotna skorja - iam gladko zunanjo površino
249
Q

opiši gladko enobradavično ledvico

A
  • tudi unipiramidalna
  • mesojedi, mali prežvekovalci, konj
  • elementi skorje in sredice se zlijejo v eno enoto
  • namesto koničastih piramid, oblikujejo linearno zlite piramide ledvični grebe.
250
Q

Kako je zgrajen nefron?

A
  • ledvično telesce

- ledvična cevka

251
Q

Opiši ledvično telesce.

A
  • klopčič kapilar vstavljen med aferentno in eferentno arteriolo
  • klopčič kapilar obdaja glomeluralna kapsula (Bowmanova kapsula)
  • mezanglijske celice
252
Q

Katere 2 lista ločimo na Bowmanovi kapsuli?

A
  • notranji (viseralni) - predstavljajo ga podociti

- zunanji ( parietalni) - sploščena plast

253
Q

Katere dele ledvične cevke poznaš?

A
  • proksimalna zvita cevka
  • nefronova (Henlejeva) zanka
  • distalna zvita cevka
254
Q

Opiši dele Henlejeve oz. nefronove zanke

A
  • descedentna proksimalna ravna cevka (descedentni široki del nefronove cevke)
  • prevodna cevka (ozki del nefronove zanke)
  • descedentni
  • asecedentni del
  • ascedentna distalna ravna cevka (ascedentni široki del nefronove cevke)
255
Q

opiši proksimalno zvito cevko

A
  • izoprizmatski epitelij
  • zvezdast majhen lumen –> ker ima močne mikrovile
  • acidofilno obarva
256
Q

opiši distalno zvito cevko-

A
  • izoprizmatksi epitelij
  • manj mikrovilov –> lumen je večji
  • bledo obarvan
  • nadaljuje se v prevodno cevko
257
Q

opiši prevodno cevko

A

Ploščat epitelij
Prerezana večinoma vzdolžno, ker se nahaja v središčnih trakovih

258
Q

opiši zbirno cevko

A
  • Izoprizmatksi epitelij
  • Vidne so meje med celicami
  • V medularnih trakovih
259
Q

Kaj sestavlja jukstaglomerularni kompleks?

A
  • macula densa
  • jukstaglomerularne celice
  • ekstraglomerularne mezanglijske celice
260
Q

Kje najdemo jukstaglomerularni kompleks?

A

najdemo ob polu ledvičnega telesca

261
Q

opiši maculo denso jukstaglomerularnega aparata-

A
  • del distalne cevke
  • najdemo ob polu ledvičnega telesca,
  • svetla, velik lumen, navpične celice se vzdignejo v vrsti
262
Q

Opiši jukstaglomerularne cleice

A
  • modif. Gladko mišične celice
  • izločajo renin,
  • takoj pod maculo denso
263
Q

Kako vemo do kdaj smo v skorji ?

A
  • do kamor še segajo ledvična telesca, do tam je skorja.
264
Q

Kaj najdemo v sredici ledvice?

A

zbirne in prevodne cevke

265
Q

Opiši urinarni pol

A
  • je del ledvičnega telesca

- urinarni pol je nasproti macule dense. Je začetek proksimalne zavite cevke

266
Q

Iz katerih plasti je zgrajen sečevod?

A
  • l. epithelialis mucosae
  • l. propria submucosa
  • t. muscularis (tri plastna)
  • t. adventitia/ seroza
267
Q

Naštej posebnosti pri sečevodu

A

mačka:
manjka notranja vzdolžna plast t. muscularis

konj:
mukozne žleze v začetnem delu sečevoda

268
Q

opiši sečevod.

A
  • Zvezdast lumen
  • Mehurčast epitelij oz. prehodni
  • Vezivo z kolagenimi vlakni v proprii submucose
  • Vse tri plasti mišičnine v t. muscularis
  • Mačka nima prvega prečnega reza mišičnine ( oz. v resnici je to vzdolžna plast)
269
Q

kako vidimo na preparatu t. muscularis sečevoda ?

A
  • Na preparatu se vidi prečni, vzdolžni, prečni prerez gladke mišičnine –> t. muscularis ( v resnici je to vzdolžna, krožna, vzdolžna gladka mišičnina)
270
Q

Opiši sečni mehur

A
  • Skrčen
  • Stegnjen
  • L. muscularis mucose je tu – najbolje se vidi pri stegnjenem preparatu –
    konj, prež, pra, pes je prisotna, manjka pri mački
  • Mišičnina: v snopih, ni ločitve na 3 plasti. M. DETRUSOR, pomaga mehurju pri iztisu vsebine
271
Q

Kakšen epitelij ima skrčen sečni mehur?

A

prehoden

272
Q

Kakšen epitelij ima stegnjen sečni mehur?

A

Prehodni enoskladni epitelij, lahko vidimo gor krusto

273
Q

Opiši sečnico.

A
  • Prehodni epitelij ali večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij proti koncu
  • Kavernozni sinus (eritrociti notri)
  • V l. propri submucose so žleze
  • Lahko skeletna (v končnih delih je taka) ali gladka mišičnina
274
Q

Opiši ledvica ptic

A
  • Podaljšana
  • Iz več režnjev (kranialni, medialni, kavdalni)
  • Iz ražnjičev izstopajo sečevodi, nadaljujejo se v urodeum kloake: manjka sečni mehur in sečnica
  • Ledvica povečini iz skorje , vmes je intralobularna vena (zapolnjena z eritrociti s podolgovatimi jedri), vmes manjša področja v obliki stožca- področja sredice (tu se nahaja zbirna cevka)
  • V skorji imamo zavite distalne in proximalne cevke
  • V sredici imamo zbirne cevke
  • Nefroni 2 tipov: dolgi (sesalski tip), kratki (plazilski tip)
  • Ledvično telo je pri sesalskih tipih večje in daljše kot pri plazilskem
275
Q

katere 2 vrsti ledvičnih teles poznamo pri pticah

A
  • sesalski tip (večja in daljša)

- plazilski tip

276
Q

Naštej moške sp. organe

A
  • moda
  • semenska izvodila
  • pomožne spolne žleze
  • spolni ud (penis)
277
Q

Kater so pomožne spolne žleze pri m.sp. organih?

A
  • mehurnica (glanfula vesicularis)
  • obsečnica ( prostata)
  • čebulnica ( gl. bulbourethralis)
278
Q

kAJ SESTAVLJA MODO?

A
  • Rete testis v vezivu v področju mediastiuma
  • Semenske cevke, ductuli eferentes, ductus epidydimis, semenovod
  • Plexus pampiniformis – arterija spiralis, venska kri
279
Q

opiši zavito semensko cevko in katere celice jo sestavljajo?

A
  • Cevka ima lumen na sredini
  • Sartolijeve celice
    • Podolgovata jedra
      • svetlejše jedro
  • Spermatogoniji
    • ob bazalni membrani
      • med sartolijevimi celicami
      • jedro je temnejše
  • Primarni spermatociti
    • Okrogle, velike
      * kondenzirano jedro
      * bolj v notranjosti
  • Mlade spermatide
    • Manjše, okrogle
  • Zrele spermatide
    • Proti lumnu, bolj podolgovate
  • Lydigove cleice
    • Acidofilne, rdeče obarvane
    • V semenski tekočini
      • so v intersticiju
280
Q

kaj najdemo v intersticiju moda?

A
  • leydigove celice
  • kapilare
  • vene
281
Q

Kaj obdaja modo?

A

tunica alboginea

282
Q

kakšen epitelij ima ductus epididymis?

A

visokoprizmatični epitelij s stereocilji, okoli gladka muskulatura

283
Q

Kakšno je modo spolno nezrele živali?

A
  • Semenske cevke so malo drugačne
  • Veliko leydigovih celic – izločajo testosteron
  • Gonociti v semenskih cevkah
  • Leydigove celice: acidofilne, na periferiji, velike, okroglo jedro
  • okoli semenskih cevk so sartolijeve celice
284
Q

opiši vitičasti pletež

A
  • Plexus pampiniformis
  • A. spiralis
    PREHOD ZAVITE SEMENSKE CEVKE V RAVNO CEVKO IN NATO RETE TESTIS
  • Sartoliyeve celice
285
Q

opiši ductulli efferentes

A
  • Enoskladen visokoprizmatični epitelij, vidimo tudi večvrstni epitelij
  • Migetalke značilen za ta epitelij
  • Okoli imamo vezivo in gladko muskulaturo
286
Q

opiši ductus epidiymis

A
  • Večvrsten visokoprizmatski epitelij

- Celice opremljene s stereocilji

287
Q

Opiši semenovod

A
  • Iz repa nadmodka
  • Enoskladni večvrstni epitelij
  • Debela mišična stena iz gladke muskulature običajno iz treh plasti, pes 2 - krožna ob lumnu, sledi ji vzdolžna
  • Začetni del semenovoda lahko steroecilji, naprej ne več. lumen oblikuje zakotja
  • Končni del semenovoda:
  • konj: ampulasto razširjen
  • ; žleze tubuloalveolarnega tipa
288
Q

kaj ima rep nadmodka?

A

ima močne vezivne pretine

289
Q

Opiši končni del semenovoda nad prosato

A
  • Lumen, okoli njega je žlezni del, nato sledi debela mišična stena
  • Prostata: mišični pretini, žlezni acinus
  • Center preparata: sečnica s prehodnim epitelijem, vidi se ena od končnih izvodil
  • Infiltracija limfocitov = lahko nakazuje na vnetje prostate
  • Vidijo se tudi limfni vozli
  • Okoli je kapsula –> pretini segajo v notranjost in razvejičijo režnje
290
Q

Opiši pomožne spolne žleze

A
  • Žleze podobne po strukturi
  • Izločajo sekret
  • Ph, fruktoza.. v sekretu
  • Vezivna mišična kapsula s pretini ki razdeli žlezo na dele

mišična gladka muskulatura – stiskanje sekreta

291
Q

opiši mehurnico

A
  • velika pri merjascu
  • vodenast sekret
  • veliko fruktoze
292
Q

opiši prostato

A
  • Iz 2 delov: telo z žleznimi enotami, diseminirani del prostate = žlezni del vgrajen v sečnico
  • enoskladni izo do visokopriz. Epitelij
293
Q

Kaj sestavlja spolni ud?

A
  • parno brecilo oz. corpus cavernosus
  • veliko je votlin, ki se napolnijo s krvjo
  • neparno brecilo oz. corpus spongiosus
    vanj vpeta sečnica
294
Q

Katere arterije lahko najdemo v spolnem udu?

A
  • a. dorsalis penis, aa. Helicinee
295
Q

os penis - do okostevanje katerega tkiva pride?

A

do okostenevanje parnega brecila

296
Q

opiši fibroeastični tip penisa

A
  • Večskladni ploščat epitelij
  • Vezivno tikivo penis
  • Žile: a. dorsalis penis, manjše žile: aa helicinae
  • Kavernozno tkivo - togo fibrilarno vezivo . Malo kavern je napolnjenih s krvjo
  • Parno brecilo je povezano med seboj (pri psu parno brecilo ni povezano)
  • Končni del sečnice: večskaldni epitelij
  • Neparno brecilo obdaja sečnico, napolnjen s krvjo v kavernah
297
Q

opiši konico penisa pri budri

A
  • Prepucij
  • Špranja med prepucijem in konico penisa
  • V sredini je sečnica
  • Končni del sečnice je razklan in komunicira s prepucialno votlino
  • Os penis je pod sečnico
  • Tam kjer je os penis je dorzalni del, v bližini razklanega dela je ventralni del
298
Q

kje najdemo ductuli efferentes? kaj so?

A
  • to so odvodne cevi
  • anjdmeo jih v glavi nadmodka
  • epitelij je različnih višin
  • naguban epitelij
299
Q

naštej ženske spolne organe

A
  • jajčnik
  • jajcevod
  • maternica
  • maternični vrat
  • nožnica
  • zunanje spolovilo
300
Q

Kkao je zgrajen jajčnik?

A
  • skorja

- sredica

301
Q

opiši jajčnik

A
  • paranhimatozni organ

- Oblika odvisna od vrste živali, starost in spolnega ciklusa

302
Q

Kaj se dogaja v jajčniku starem 1 dan

A
  • nastanejo primarni poveski, ki propadejo, intenzivno razmnoževanje oogonijev, profaza 1 mejotične delitve, obda se z folikolarnim epitelijem – >nastane primordialni folikel
    • vidimo skupine oogonijev v večjih skupinah, okoli je vezivno tkivo, na površino enostavni izoprizmatski epitelij
    • najdl bomo lahko posamezne primordialne folikle
303
Q

Katere vrste foliklov poznaš v jajčniku

A
  • primordialni folikel
  • primarni folikel
  • sekundarni folikel
  • terciarni folikel
304
Q

OPIŠI ODRASEL JAJČNIK

A
  • Prevladuje periferno področje skorje

- Folikli različnih razvojnih stopenj

305
Q

opiši primordialni folikel

A
  • sestavlja jih primarni oocit, ki jih obdaja 1 plast sploščenih folikularnih celic
  • lahko enakomerno razporejeni po zunanjem področju skorje, ali se nahajajo v skupinah- na našem preparatu v skupini
306
Q

opiši primarni folikel

A
  • primarni oocit, obdaja jih 1 plast izoprizmatskih folikularnih celic, zvišanje epitelija
  • večji kor primordialni
307
Q

opiši zgodnji sekundarni folikel

A
  • fsh .–> rast
  • proliferacija folikularnih celic, najmanj 2 sklenjeni plasti
  • ni razmikov med granulosnimi celicami še
308
Q

opiši pozni sekundarni folikel

A
  • proliferacija celic granulose, nastane obsežnejši stratum granulosum
  • položaj primarnega oocita še zmeraj centralen
  • vidna cona pelucida pod celicami granulose
  • med celicami granulose se pojavijo prostorčki, notri je folikularna tekočina, ni pa še enotnega antruma
  • okoli vidimo vretenaste celice teke interne na notranji strani bm
309
Q

Opiši terciarni folikel

A
  • enotna votlina antrum
  • ekscentrični položaj oocita, leži na kumulusu granuloznih celic
  • corona radiata ,1. plast celic ki obdaja oocit
  • krožna urejenost plasti veziva = teka eksterna, bolj kolagena vlakna so tu
310
Q

Kje se vidi callexnerjevo telo?

A

na terciarnem foliklu

311
Q

Opiši artretičnii folikel

A
  • Zadebeljena zona pelucida v artretičnem foliklu

- Desintegracija

312
Q

Kaj so intersticijske žleze pri jajčniku mesojedov?

A

preoblikovan artretični folikel

313
Q

kje najdemo kortikalne tubule

A
  • jajčnik mesojedov
314
Q

Opiši rumeno telo

A
  • velike luteinske celice,
  • dobijo lastnosti steroidnih celic,
  • imajo evkromatična jedra,
  • v citoplazmi imamo lipidne vključke,
  • so celice polihedralnih oblik in
  • niso enako velike
  • diferencirajo se iz granuloznih celice
  • okoli je rahlo fibroblastno vezivo, torej fibrociti, je dobro ožiljeno
  • male in velike sintetizirajo progesteron
  • celice teke interne se vključijo v rumeno telo in preoblikujejo se v male luteinske celice
  • večina je velikih luteinskih celic, malih je bolj manj in so na periferiji v skupinah
315
Q

opiši velike luteinske celice

A
  • sestavljajo rumeno telo
  • dobijo lastnosti steroidnih celic,
  • imajo evkromatična jedra,
  • v citoplazmi imamo lipidne vključke,
  • so celice polihedralnih oblik in
  • niso enako velike
  • diferencirajo se iz granuloznih celice
  • sintetizirajo progesteron
316
Q

kaj je corpus albicans?

A

artretičen folikel preraščen z vezivom

317
Q

kaj sestavlja jajcevod?

A
  • infundibulum s fimbrijami
  • ampula
  • istmus
318
Q

opiši zgradbo cevastega sistema rodil.

A
  • 3 palstna zgradba

- manjka l. muscualris mucosae

319
Q

opiši jajcevod

A
  • oblika epitelija je vrstno specifična (enoskladni večvrstni visokopriz. Kobila, svinja)
  • enotna propria submucoza
  • 2 plastna t.muscularis, razslojenost slabša
  • t. muscularis obsežnejša v smeri proti maternici
320
Q

kako je zgrajena maternica? naštej plasti

A
  • sluznic/podsluznica = ENDOMETRIUM
    • pars functionalis
    • pars basalis
  • mišična plast = MYOMETRIUM
  • zunanja plast = PERIMETRIUM
321
Q

opiši plasti zgradbe maternice.

A
  • 3 plastna zgradba
  • Ni l. musc. Mucose
  • Sluznica brez ostre meje prehaja v podsluznico
  • Endometrium (sluznica in podsluznica): l.epithe muscose: enostavni enoskladni (kobila, mesojedi) ali enoskaldni večvrstni (svinja, prež), migetalčne nemigetalčne celice
    a) Pars funcionalis
    b) Pars basalis
  • Maternične oz. uterine žleze (enostavne razvejane, cevkaste), največja dolžina in izvijuganost žlez ko imamo aktivno rumeno telo pod vplivom estrogena
  • Myometrium: notranja krožna, zunanja poševna ali vzdolžna plast- vmes je stratum vasculare
  • Perimetrium
322
Q

Opiši amternico svinje

A
  • Uterine žleze po vsem endometriumu, v proprii submucozi
  • Izvijugane obsežne žleze
  • Enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij
  • Veliko žil- dobra prekrvavljenost
  • Arterije imajo zadebeljeno tunico intimo- povečana prekrvavitev
  • Perimetrij, ne pozabi na, njega na protokolu
323
Q

Opiši amternico prežvekovalca

A
  • Karunklov 4 vrste po 15
  • Endometrij: področja kjer ni uterinih žlez
  • Stratum vasculare bolj razvit, večje krvne žile
  • Področje bogato s fibroblasti = karunkel (fibroblasti imajo ovalna, evkroamtska jedra -> tako ločiš od limfocitov, ki niso biosintetsko aktivni)
  • enoskaldni večvrstni epitelij
324
Q

kakšna jedra imajo fibroblasti

A
  • ovalna
  • evkromatska
  • za razliko od limfocitov so biosintetsko aktivni
325
Q

Po katerih 3 kriterijih klasificiramo palcente?

A
  • izvor ožilja
  • odnos plod-mati
  • morfološka klasifikacija- kriteriji
326
Q

kalsifikacija placente glede na izvor ožilja:

A
  • omphaloidni tip (tip rumenjakove vrečke)

- alantoisni tip

327
Q

klasifikacija placente glede an odnos plod-mati

A
  • stopnja zasidranosti fetalnih membran na (v) endometriju:
    • nondecidualna
    • decidualna
328
Q

morfološka klasifikacija placente.

A
  • oblika
  • notranja zgradba
  • število plasti v interhemalni barieri
329
Q

Opiši nastanek placente

A
  • Ektoderm ob embr. Ščitu se uviha in oblikuje gubo- amnij
  • Rumenjakova vrečka komunicira s srednjim delom intraembrionalnim črevesom
  • Alantois se razširi in obda želodec
  • Trofoblast je neožiljen, ko nastanejo primarne resice je tudi neožiljen
  • Stik rumenjakove vrečke + somatoplevra à izvor ožilja iz rumenjakove vrečke à omphaloidni tip palcente
  • Alantoisni tip ožilja – iz alantoisa izvira večina žil
330
Q

odnos plod- mati

A
  • placenta le priložena endometriju maternice – nondicuidalni tip placente
  • plodova placenta sidra v endometrij maternice, ko se odstrani je ta del endometirja poškodovan- decidualna
331
Q

opiši placentom

A
  • Mesto kjer se oblikuje posebna stična površina med steno maternice z plodovim mehurjem = chorion frondrosum
  • Kjer je placenta fetalis priložena steni maternice = chorion libre
  • Difuzni tip placente: kobila (frondrosum na celi površini), prašič (manjka na površini materničnih rogov)
  • Kotilidonski tip placente : na materni strani karunkel, na fetalni strani kotilidon, oblikuje se placentom
  • Placentom zonarium: fondrosum okoli zarodka na ekvatorju
  • Človek: placenta disfuidalis
332
Q

Kakpo se poveča stična površina med placento fetalis in uterina pri posameznih živ. vrstah ?

A
  • Prašič: Stična površina poveča z oblikovanjem gub:
  • Kobila, prež: stična površin poveča z obliko resic
  • Mesojedi, primati, človek: oblikovanje labirinta
333
Q

število plasti v interhemalni barieri pri posameznih živalskih vrstah

A
  • Placenta fetalis: endotelij, okoljni mezenhim, površinski epitelij
  • Palcenta uterina: epitelij, okoljni mezenhim, endotelij
  • Kobile svinje, prež: placenta epitheliohorialis, ohranjene vse plasti; prežvekovalci: na določenih mestih imamo dipliokaroiocite ki oblikujejo hibridne celice à syndesmohorialis
  • Mesojed: placenta endotelichorialis: na materni strani manjka površinski epitelij, zreducirano vezivo à večji prehod snovi
  • Glodavci, človek: placent haemohorialis; zreducirana placenta
334
Q

Opiši placento svinje

A
  • Alantoisni tip placente
  • Nondecidualni tip placente
  • Difuzni tip placente
  • Gubasta placenta
  • Epiteliohorialni tip placente
  • Areola: mesto kjer se izliva sekret uterinih žlez: na materni strani ni sekundarnih gub, epitelij je nižji, fetalna stran vzvišek v obliki rozete à povišan epitelij
  • Placenta fetalis (endotelij fetalis, mezenhim fetalis, trofobblast placente fetalis),
  • placenta uterina (kjer je rahlo fibrilarno vezivo, sekundarni vzviški, žile, uterine žleze, miometrij)
335
Q

Opiši placento goveda

A
  • Resasta palcentacija,
  • Placentom: interakcija na področju maternice, karunkel, kotiledon na fetalni strani
  • ovalne oblike veliki prežvekovalci, ovca bolj okrogle oblike
  • Epiteliohorialni tip placente in sindezmohondrozni tip placente
  • Primarne resice, resice višjega reda
  • Fetalna placenta: visokoprizmatski epitelij
  • Uterina placenta: izoprizmatski epitelij, pod epitelijem je zrelo fibrialrno vezivo
  • Bazalno področje
  • Območje z uterinimi žlezami
  • Notranja plast miometruma
  • Žilna plast
  • Zunanja plast miometruma
  • Dvojedrne celice –> diplokariociti (najdejo predvsem na fetalni strani), niso opremljeni z dezmosomi, lahko potujejo na materino stran in se združijo z epitelijsko celico –> dobimo trijedrno celico = triplokariocit oz. hibridna celica
336
Q

kje najdmeo diplokariocite in triplokariocite?

A

pri placenti goveda

337
Q

opiši placento mesojedov

A
  • Omphaloidni tip v začetku, nato alantoisni
  • Decidualna placenta (zasidrana v endometrij maternice)
  • Placenta zonaria (oblika horiona fondrosuma – v obliki pasu okoli ekvatorialnega področja)
  • Horion fondrosum: stična površina se poveča z labirintom, placenta fetalis se usidra na področju horiona fondrosuma
  • Oblikovanje labirinta
  • Palcenta endoteliohorialis (na placenti uterini pride do redukcije površinskega epitelija in redukcije veziva endometrija) (stik endotelija in horija na placenti uterini)
  • Kjer je prehod horion fondrosum in horion libre je obrobni hematom
  • Placenta uterina: Miometri, endometri, propria, kjer horion libre je propria submucose
  • ……, vezivna plast, stično področje (lumen razširjenih uterinih žlez; razširjeni deli, ki potem navzgor prehajajo v labirint), navzgor prehaja propria submucoza (vezivo zreducirano, ni več epitelija z materine strani)
  • Fetalna stran: površinski epitleij, ki meji na mejo alantoisa, trofoblast - površinski epitelij, mezenhim s krvnimi žilami
  • Endotelij v krvni steni matere
  • Endotelij okoli krvne žile na fetalni strani
338
Q

Kako zgleda zgraddba placenta psice na preparatu

A
  • površinski epitelij ki meji na votlino alantoisa
  • mezenhim
  • Krvne žile
  • Trofoblast placente fetalis – površinski epitelij
  • Stično področje – to so uterine žile
  • Nakazana plast veziva (bolj ravno področje)
  • Globok gobast del – tu je več uterinih žlez in žil
  • Miometrij placente uterine
  • Na placenti uterin je gosto fibrilarno vezivo
  • Okoli krvnih žil je epitelij,
  • uterine žleze imajo v glavnem izoprizmatski epitelij
  • Tip placente ki omogoča prehajanje imunoglobulinov
339
Q

naštej sloje kože

A
  • vrhnjica (EPIDERMIS)
  • usnjica (DERMIS)
  • podusnjica (HIPODERMIS)
340
Q

katerima 2 slojema pravimo koža v ožjem pomenu?

A
  • epidermid

- dermis

341
Q

zgradba epidermisa

A
  • stratum basale (neposredno an bazalni membrani)
  • stratum spinosum
  • stratum granulosum
  • stratum lucidum
  • stratum corneum
342
Q

zgradba dermisa

A
  • STRATUM PAPILARE

- STRATUM RETICULARE

343
Q

vrhnjica tipi celic

A
  • Keratinociti (ob zarodni plasti, se premikajo navzgor, keratinizirajo, pigemnt se razporedi nad jedrom)
  • Melanociti (bazalno področje, imajo podaljške)
  • Langerhansove celice (mezodermalno poreklo, na HE jih ne ločimo)
  • Merkelove čutne celice (neaktiven melanocit)
344
Q

drži ali ne drži. koža ni čutilni organ

A

ne drži.

345
Q

opiši puccinijevo lamerano telesce

A

Končni del ž. Vlakna je zadebeljen, okoli imamo koncentrično razporejene lamele

346
Q

opiši preparat blazinica psa

A
  • Stratum papilare (že del usnjice)
  • STRATUM BAZALE
  • Stratum spinosum – mostički
  • Bazofilna keratohielinska zrnca – stratum granulosum
  • Stratum lucidum
  • Stratum corneum – rožena plast
347
Q

opiši kožo svinje

A
  • str papilare (rahlo fib. vezivo ki oblikuje vezivne papile, tu se vidijo žile, kapilare, eozinofilni granulociti se vidijo (rdečkasto obarvana zrnca v citoplazmi) (na protokolu boš mogla prepoznat tudi kakšno celico selivko…),lahko bi videli tudi fibroblaste
  • str.retikulare– prepleteno togo fib. Vezivo
  • Funiculus adiposus
  • epidermis- tanjša rožena plast
  • meja epidermis in dermis
  • Meja kjer se konča str retikulare dermisa in se začne podusnjica (pri PRA ni vezivna ampak je sklenjena plast tolšče = funiculus adiposis)
  • STR granulosum je tanek
  • Str. Lucidum se ne vidi
  • Str corneum
348
Q

katere vrste znojnic poznaš

A
  • prava ali ekrina (voden sekret)

- apokrina

349
Q

kakšna žleza je lojnica?

A

mešičkasta, poliptiha, z holikrinim izločanjem, zarodna plast celic, in celice acinusa naložene v več plasti

350
Q

opiši olakano kožo gamsa

A
  • Gledali bomo roženo tvorbo dlake
  • Zgradba hipodermisa bo vezivna, ne bo sklanje plasti tolšče
  • Odlakana kože
  • Kar je rumeno je dlaka (epitelni dlačni mešiček, z njim je funkcionalno povezana lojnica (mešičkasta, poliptiha, z holikrinim izločanjem, zarodna plast celic, in celice acinusa naložene v več plasti). Na vezivni mešiček je vezana mišica ježilka dlake
  • Spodaj so manjše znojnice
  • Epidermis, tanka rožena plast
  • Rahlo vezivo
  • Str. Retikulare, togo fib. Vezivo
  • Neurejeno vezivo hipodermisa
351
Q

opiši preparat zarožne žleze

A
  • Lepi primeri dlak, ki so zasidrani v dlačnem mešičku
  • Lepo vidna zgradba vezivnega in epitelijskega dlačnega mešička
  • Barvanje po goldnerju, kolag vlakna barvajo zeleno
  • Mišičnina se barva opečnato rdeče
  • Vezivna papila, dlačna čebulica okoli
  • Notranja epitelna ovojnica ( 2 palsti: huxlejev in henlejev /svetlejši/ sloj, zunanja epit. Ovojnica in vezivni dlačni mešiček (plast krožno urejeenga veziva)
352
Q

iz katerih slojev je zgrajena zarožna žleza?

A
  • medula
  • cortex
  • notranja epitelijska ovojnica (huxlejev in henlejev sloj)
  • zunanja epiteljna ovojnica
  • vezivni dlačni mešiček
353
Q

kako nastane dlaka?

A
  • Dlaka nastane tako da pride do proliferacije površinskega epitelija, plakoda, ugrezanje, epitelijski brst, invaginacija na kavd. Delu brsta
  • V vezivni papili je matrix, ki spodbudi naselitev celic in proliferacijo navzgor
354
Q

opiši zasnovo za sinusno dlako

A
  • močna običajna dlaka – ima sredico, skorjo in kutikulu,
  • modificiran je vezivni dlačni mešiček- v njem so kavernozni prostori,
  • Dobra oživčenost veziva, ki obdaja kavernozne sinuse
355
Q

kakšen epitelij je napovršini kjer najdemo zasnove za sinusne dlake in zasnova za dlačno žlezni kompleks

A
  • mehurčast epitelij
356
Q

Kakšna žleza je mlečna žleza?

A
  • je modificirana kožna žleza
  • Modificirana znojnica
  • Žleza je sestavljena
  • Cevkasto mešičkasta
  • Ima apokrino sekrecijoà višina žleznega epitelija se spreminja, odvisna glede na fazo.
357
Q

opiši mlečno žlezo

A
  • Iz sekretornega dela žleze (sestavljajo ga režnji v katerih so žlezni acinusi = alveolus)
  • Zgradba alveolusa: obdaja ga enoskladen epitelij. Med bm in bazo žlezni celic so mioepitleijske oz. Košaraste celice (najdemo tudi v mlečnih vodih) (pomagajo pri stiskanju mleka). Vezivo okoli alveolusa dobro prekrvavljeno
  • Govedo: mlečno izvodilo ima zaliva
  • Manjša izvodila: enostavni enoskladen nizkoprizmatičn epitelij
  • Večja izvodila: dvoskalden izoprizmatski epitelij
  • epitelij žlezni acinus: izoprizmatski
  • ostanki mleka so bazofilno obarvani
358
Q

kako poteka sistem izvodil v mlečni žlezi

A
  • Sistem izvodil začne že znotraj = intralobularna izvodila, obdaja jih fibrilarno vezivo, v njem elastična vlakna in lahko so prisotne tudi gmc.
  • Nato sistem primarnih in sek. mlečnih vodov, se naprej stekajo v
  • mlečno cisterno ->
  • seskova cisterna, –>
  • odpira s seskovim kanalom
359
Q

opiši zgradbo alveolusa mlečne žleze

A
  • Zgradba alveolusa: obdaja ga enoskladen epitelij. Med bm in bazo žlezni celic so mioepitleijske oz. Košaraste celice (najdemo tudi v mlečnih vodih) (pomagajo pri stiskanju mleka). Vezivo okoli alveolusa dobro prekrvavljeno
360
Q

Opiši presušeno mlečno žlezo

A
  • znižanje žleznega epitelija,
  • lumen se zmanjša,
  • povečanje vezivnih komponent
  • gravidna žival
  • na posameznih mestih še ostanki mleka
  • Skrčenje sekretornega dela žleze, poveča se vezivo
  • Žlezna izvodila ostanejo enaka
361
Q

opiši mlečno žlezo v rzavoju

A
  • Kjer bo bodoči sesek se oblikuje vzvišek
  • Če gremo na preparatu globlje: brstenje epitelija, vzraščanje navzdol, primarni brsti, sekundarni brsti
  • V mlečni žlezi je tolščno tkivo, ki čuva prostor za mlečno žlezo, ki se bo razvila
362
Q

opiši zgradbo zrkla

A
  • Votla krogla
  • Stena zgrajena iz 3 ovojev oz. Open
  • Zunanja zrkelna opna: tunica externa s. fibrosi bulbi
  • Srednja zrk. Opna: tunica media s. vasculosa bulbi ali uvea
  • Notranja: tunica interna, mrežnica, retina
363
Q

Kkao je zgrajeno oko

A
  • čutilo vida sestavljeno je iz:
  • čutni organ – oko, ki ga oblikuje zrklo
  • Vidni živec
  • Centralne vidne proge
  • Vidni center
364
Q

opiši lečo

A
  • Obdaja jo homogena kapsula
  • Na sprednji strani ima epitelij
  • Glavnina leče je iz vlaken
  • Fibre zonulares, z njimi je vpet
365
Q

opiši steklovino

A
  • Iz vode, nekaj hiluronske kisline, kolagena, glikogeni
  • Je corpus vitreum
366
Q

opiši vidni živec

A
  • Interokularni del (vlakna brez mielinske ovojnice)
  • Orbitalni del: ima mielinsko ovojnico à na prehodu skozi canalis optikus preide v intrakranialni del in se končuje na križišču vidnikov
  • Obdaja ga vezivna opna iz možganskih ovojnic
367
Q

Kaj sestavlja zunanjo zrklno opno. opiši tudi.

A
  • čvrste elastične konsistence
  • Zrklu daje obliko in trdoto
  • iz 2 delov
    1. beločnice oz. sklere (neprozorna) in iz
    2. prozorne roženice oz. corne. ( iz 5 plasti)
  • Ena v drugo prehajata na sulcus sclere
368
Q

opiši beločnico

A
  • Beločnica zgrajena iz snopičev kolag. Vlaken,
  • čvrsta vezivna konsistenca, prisotna so elastična vlakna.
  • Če so prisotne pigmentne celice ima rahlo sivkast videz.
  • Čvrsto fibr. Vezivo,
  • slabo ožiljena
  • v ventrotemporalnem kvadrantu je beločnica preluknjana – tu prehajajo vlakna živcev, žile
  • Ptiči: beločnica dodatno okrepljena s hialinim hrustancem
  • Ptič: v beločnični plošči imamo koščice oz. osikule. Hielini hrustanec se konča in začnejo se osikole na beločnični plošči
369
Q

kaj so posebnosti beločnice ptičev

A
  • hialini hrustanec

- osikule v beločnični plošči

370
Q

opiši roženico

A
  • Cornea je prosojna,
  • normalno je neožiljena.
  • Čvrsta elastična opna.
  • Epitelij na sprednji površini večskalden, ploščat , neporoženevajoč
  • Pod njim je lastna plast. Najobsežnejša. Substancia propria cornee – iz vzporednih lamel iz kolagenskih vlaken
  • Epitelij na zadnji površini (enoskladen, enostaven, sploščen) – endotelij sprednje očesne komore
  • Na roženici imamo 2 mejni membrani: lamina limitans anterior (slabo vidna) in lamina limitans posterior (opna bolj steklastega videza, je debelejša)
  • Med epite. Celicami na sprednji površni so številni živčni končiči (refleks zapiranja veke), Zgornja plast je opremljena z mikrovili, nam zadržuje solze.
371
Q

iz česa je sestavljena srednja zrklna opna

A
  • Iz žilnice oz. horoide,
  • ciliarnika ( obešalni aparat za lečo),
  • šarenica oz. iris (prosti konci šarenice omejuje očesno punčico oz. zenico)
372
Q

kaj je naloga srednje zrklne opne?

A
  • prehrana zrkla

- regulacija oblike leče in velikosti zenice

373
Q

opiši žilnico

A
  • Žilnica se nahaja pod vidnim delom mrežnice
  • Žilnica je sestavljena iz več plasti. Ne rabiš vedet
  • V žilnici različna količina pigmenta, glede na to lahko prosevajo žile
374
Q

opiši ciliarnik

A
  • CiliarniK in iris pod slepim delom mrežnice
  • Ciliarnik predstavlja nadaljevanje žilnice. Deluje kot obešalna naprava za lečo. Imamo osnovno ploščo ciliarnika na kateri so podaljški, ki se pripenjajo na lečo. Mišičnina iz gmc pri sesalcih na osnovni plošči, mišičnina ni opremljena z zevnimi stičnicami. PTIČI: mišičnina je skeletna
375
Q

opiši šarenico

A
  • podaljšanje osnovne plošče ciliarnika. Oblikuje distalni konec srednje očesne opne
376
Q

katera 2 dela mrežnice poznaš?

A
  • optični dle mrežnice

- slepi dle mrežnice

377
Q

opiši vidni del mrežnice

A
  • pigmentni epitelij (1 plast od žilnice proti steklovini ) à sintetizirajo melanin
    • fotoreceptorne celice (paličnice, čepnice) à ločimo zunanji in notranji segment in perikarion in nevrit. Celice so opremljene z membranskim receptorjem
    • bipolarne celice in asociacijski nevroni à dendrite v zunanjem mrežastem skladu,
    • ganglijske celice vidnega živca – velike, multipolarne, manj številne celice
    • oporne milerjeve celice oz. radialni gliociti – segajo skozi celotno globino vidnega dela mrežnice. Oblikujejo tesne stike z nevroreceptornimi celicami ter zunanjim jedrnim sklado. Na ta način dobimo zunanjo mejno membrano oz. zunanji mejni sklad (oblikuje se med plastjo plaičnic in čepkom in zunanjim jedrnim sklad)
      • milerjeve celice proti steklovini oblikujejo notranji mejni sklad
378
Q

opiši slepi del mrežnice

A
  • je neobčutljiv na svetlobo

- leži pod ciliarnikom in šarenico

379
Q

naštej 10 plasti mrežnice

A
  • Ločimo 10 plasti
  • pigmentni sklad (kjer so pigmenti)
  • plast paličnic in čepkov (nevroepitelijski sklad)
  • Zunanji mejni sklad (milerjeve cleice)
  • Zunanji jedrni sklad
  • Zunanji mrežasti sklad
  • Notranji jedrni sklad
  • Notranji mrežasti sklad
  • Ganglijski sklad (perikarioni ganglijev)
  • Sklad živčnih vlaken (nevrti ganglijev)
  • Notranji mejni sklad
380
Q

Kaj je drugače pri plasteh mrežnice sesalcev kot pri pticah

A
  • pri sesalcih je zunanji jedrni sklad obsežnejši.

- Tanjši notranji jedrni sklad.

381
Q

kaj se dogaja v zgodnjem embronalnem razvoju? (miš 4-8 dni)

A
  • Maternični rog 4,5 dni miš: stena, ostanek materničnega lumna, faza blastociste. Celice trofoblasta, obkrožajo blastocel. Embronalni vozlič
  • Zarodek 6 dni: nato sledi gastrulacija, oblikovanje kličnih listov, preamnijev kanal, videti bi se moral 3 plastni embrio
  • Miš 8 dni plod: amnij
382
Q

Opiši razvito popkovnico

A
  • površinski amnijev sloj
  • epitelij amnija je zunanja plast –> lahko da se na preparatu vidi lahko pa da tudi ne
  • osnova iz mezenhima (zreli pretežno prevladuje)
  • *umbilikalne vene (ena lahko zakrni, če sta obe se združita)
  • urahus (povezuje alantois s sečnim mehurjem – to je prav, na predavanjih sem napisala da se povezuje s sečnico kar je narobe)
  • umbilikalne arterija, spiralast potek običajno
  • stena arterije debelejša, elastična vlakna
  • na naših preparatih, če imaš podgano je lahko možno da urahus ni viden, je že zaprt
  • vena je tam kjer je tanjša t. media
  • okoli žile je zreli mezenhim

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions