histologija z embriologijo vaje Flashcards
1
Q
Kako je zgrajena stena krvnih žil?
A
- t.intima (interna)
- t. media
- t, adventitia (externa)
2
Q
Kaj sestavlja t. intimo?
A
- plast endotelijskih celic
- bazalna membrana
- subendotelijsko vezivo
- notranja elastična membrana (m. elastica interna)
3
Q
Kaj sestavlja t. medio?
A
- gladkomišične celice ter kolagena, retikularna in elastična vlakna
- zunanja elastična membrana (m. elastica externa)
4
Q
Kaj sestavlja t. adventitio?
A
- rahlo vezivo, živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema (nervi vasorum) in manjše krvne žile (vasa vasorum)
5
Q
opiši arterijo mišičnega tipa
A
• t.intima
plast endotelijskih celic se dobro vidi
BM se ne vidi, razen če obarvamo s PAS
membrana elastica interna :
je eozinofilno obarvana
zasveti se
je nagubana
• t.media
gladko mišične celice
kolagena in elastična vlakna vidimo če jih obarvamo z orceinom
membrano elastico externo lahko vidimo, vendar ni tako opazna
t.adventitia
6
Q
Opiši veno
A
VENA
post mortum kolaborira ( spremeni obliko)
ne vidimo izrazite membrane elastice externe
zaklope so iz duplikature tunice intime
t.media je manjša
t.adventitia pa večja
t.intima se slabo vid
v venah vidimo več eritrocitov kot v arterijah
v limfnih žilah ni eritrocitov
7
Q
Kaj se zgodi z veno postmortum?
A
kolaborira
8
Q
Kaj ima vena kar večina arterij nima?
A
zaklopke
9
Q
Iz česa so zaklopke pri veni
A
iz duplikature tunice intime.
10
Q
Kje vidimo več eritrocitov v veni ali arteriji?
A
v veni.
11
Q
kje ni eritrocitov?
A
v limfnih žilah
12
Q
Opiši elastični tip arterije.
A
- debelejša tunica intima
- t.adventitia je bistevno tanjša
- glavni del je tunica media
13
Q
Kako se z orceinom barvajo arterije elastičnega in kako arterije mišičnega tipa?
A
- mišični tip arterije: obarva samo membrano elastico interno,externo
- elastični tip: bolj obarvano, ker je več elastičnih vlaken
14
Q
Naštej žile manjšega kalibra
A
- manjše arterije
- arteriole
- manjše vene
- kapilare
15
Q
Opiši manjšo arterijo
A
- v t.intimi 3-6 palsti gladko mišičnih celic
- endotelijske celice se skrčijo in postavijo pokonci, štrlijo v lumen
- lepo se vidi membrana elastica interna
16
Q
Opiši arteriolo.
A
- samo 2 plasti gladko mišičnih celic v t.intimi
- premer 100 mikrometrov
- pazit je treba na vzdolžni prerez arteriole –> lahko zamenjaš z enoskladnim enostavnim epitelijem
17
Q
opiši manjše vene
A
- manj gladko mišičnih celic v tunici medii
- ni notranje elastične membrane
- jedra endotelijskih celic vzporedno z lumnom in ne pokončno kot pri mali arteriji
18
Q
Opiši kapilare
A
- malo večje kot eritrociti
- ena endotelijska celica ki tvori lumen, jedro je ploščato
- pericit predstavlja oporo
- limfne kapilare ponavadi brez pericita
19
Q
Opiši limfno žilo
A
- tanjša stena kot pri kapilari
- zaklopke
- težko razdelimo plasti
- ni eritrocitov
- malo gladko mišičnih celic
20
Q
Kakšne so limfne kapilare?
A
- podobne so kapilaram, le da ni pericitov
21
Q
Kateri tip arterije najdemo v bezgavki in kakšen lumen ima?
A
- najdemo arterijo zapornega tipa
- ima zvezdast lumen
22
Q
Naštej plasti, ki gradijo steno srca
A
- t. intima = endokard
- t. media = miokard
- t. adventita = epikard
23
Q
Opiši endokard srca.
A
- plast endotelijskih celic
- bazalna membrana
- subendotelijsko vezivo z elastičnimi in kolagenimi vlakni
(notranja, vmesna in zunanja ti. subendokardialna plast)
24
Q
Opiši miokard srca.
A
- prečno-progasta srčna mišičnina
- purkinijeve celice
25
opiši epikard srca.
- mezotelij (enoskladen, enostaven ploščat epitelij)
| - submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci)
26
Kdaj je neka stvar žlezA?
- ko je večina parenhima sestavljenega iz endokrinih celic
27
Na katere 3 stvari delimo endokrini sistem?
- endokrine žleze
- skupine endokrinih celic
- razpršeni endokrini sistem
28
Naštej endokrine žleze
- hipofiza
- epifiza
- ščitnica
- obščitnica
- nadledvična žleza
29
naštej skupine endokrinih celic
- nevrosekretorni nevroni v hipotalamusu
- Langerhansovi otočki
- moški in ženski spolni organi
- placenta
- kardialni miociti v preddvoru srca
30
Kaj spada v razpršeni endokrini sistem?
posamezne endokrine celice vrinjene med epitelijske celice gastrointestinalnega in respiratornega sistema
31
Kakšni organi so endokrine žleze?
- niso cevasti organi ampak paranhimatozni, okoli je stroma
- cleice izločajo v kri hormone
- so dobro prekrvavljeni
32
Opiši hipofizo.
- osrednja žleza endokrinega sistema
- z izločki vpliva na ostale žleze v organizmu
- podrejena je živčnemu sistemu
33
Kako je sestavljena hipofiza?
```
-adenohipofiza
pars anterior (distalis)
pars intermedia,
pars tuberalis (infudibularis)
```
- nevrohipofiza
pars posterior (nervosa)
infundibulum (hipofizni pecelj ali lijak)
eminentia mediana
34
Katere tipe celic imamo v pars anterior adeenohipofize
- kromofilne
1. Acidofilne alfa celice - acidofilno obarvana citoplazma, evkromatsko jedro
2. Bazofilne beta celice - temnejša citoplazma
- kromofobne
po vsej verjetnosti deagranulirane kromofilne celice
35
Katere tipe celic imamo v pars intermedia adenohipofize?
-več je kromofobnih celic, beta celice, ni alfa celic, manj krvnih kapilar
36
Opiši hipofizno špranjo
-Med pars anterior in pars intermedia
-KONJ je nima !
namesto tega ima koloidne ciste
37
Opiši pars posterior nevrohipofize.
- nemielizirana živčna vlakna, na koncu se lahko razširijo na herringova telesa --> blizu so kapilaram, temno vijolična
- fenestrirane kapilare
- PITIUCITI: modificirani astrociti
38
Opiši vaskularizacijo adenohipofize
sprednja hipofizna arterija- primarna kapilarna mreža (pecelj/eminentia mediana) - portalne vene - sekundarna kapilarna mreža (pars anterior) - hipofizne vene - kavernozni sinus
39
Opiši vaskularizacijo nevrohipofize
zadnja hipofizna arterija - kapilarna mreža (pars posterior) - hipofizne vene - kavernozni sinus
40
Naštej metode za ugotavljanje vrste celic
- histokemična barvanja
- histofiziološke raziskave
- ultrastruktura (veliksot, oblika in razporeditev sekretornih zrnc)
- imunohistokemične metode
41
Kaj lahko določamo s histokemičnim barvanjem?
- kromofilne (acidofilne, bazofilne) in kromofobne celice
42
Katere acidofilne celice poznaš?
- somatotropne
| - mamotropne
43
katere bazofilne celice poznaš?
- kortikotropne
- triotropne
- gonadotropne
44
opiši pars intermedia adenohipofize
- obdaja nevro hipofizo in je od adenhipofize ločena s hipofizno špranjo
- paranhimatozne celice obdajajo s koloidom napolnjene folikle
- najštevilčnješne so melanotropne celice, zastopanost ostalih celic (predvsem kortikotropnih) je vrstno specifična
45
opiši pars tuberalis adenohipofize
- podaljšek pars distalis adenohipofize
- epitelne celice so razvršene v manjših skupinah, pogostokrat oblikujejo manjše folikle
- ACTH, LH FSH imunopozitivne celice
- izražajo receptor za melatonin - verjetno pomen pri urejanju sezonskega reprodukcijskega ciklusa
46
soamtropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon
produkt: rastni hormon somatotropin
spro. hormon: somatoliberin
zav. hormon: somatostotin
47
mamtropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon
produkt: prolaktin
spro. hormon: sproščevalni hormon prolaktina
zav. hormon: zaviralni hormon prolaktina
48
kortikotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon
- produkt: kortikotropin, melanotropni hormon, melanotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon kortikotropina, sproščevalni hormon melanotropina
- zav.hormon: azviralni hormon melanotropina
49
gonadotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon
- produkt: FSH, LH
- spro.hormon: sproščevalni hormon gonadotropinov
- zav.hormon:
50
triotropne celice - produkt, sproščevalni in zaviralni hormon
- produkt: triotropni hormon, triotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon triotropina
- zav.hormon:
51
Kaj najdemo v pars posterior?
- celice nevroglije (pituiciti)
| - nemielizirana živčna vlakna
52
kaj je naloga pars posterior?
- je skaldiščno mesto za nevrosekret, sintetiziran v supraoptičnem in paraventrikularnem delu hipotalamusa
53
Katere vrste sekret se skaldišči v pars posterior?
- oksitocin
| - vazopresin (antidiuretični hormon)
54
Opiši češeriko oz. epifizo
- pokriva jo pia mater --> v notranjost pošilja pretine -SEPTA
- pretežna populacija so PINEALOCITI
- celice nevroglije
- živčna vlakna
- možganski pesek
- najdemo venule in kapilare
55
Opiši pinealocit.
- je pretežna populacija celic v epifizi
- Okrogla, evkromatična jedra --> 1,2 jedrca
- Rahla bazofilija citoplazme ob jedrni membrani
- Podaljški niso posebej zazanavni
- V njih so sekretorni mešički --> hormon MELATONIN
56
Opiši celice nevroglije v epifizi
* Intersticijske celice
* Podoben astrocitom
* Podolgovata jedra
57
Opiši možganski pesek
* Nastaja s starostjo
* Minerali CaCO3
* Mlade živali ga nimajo
58
opiši parenhim epifize. Kateri hormon se tam nahaja.
- epiteloidni pinealociti
- celice nevroglije
- živčna vlakna
melatonin (zavira razvoj gonad)
59
opiši ščitnico
-kavdalno od grla, na sapniku
-s sapnikom jo povezuje rahlo fibrilarno vezivo
-iz 2 režnjev (lobus sinister, lobus dexter)
Povezuje ju most = zelo dobro je razvit pri PRAŠIČU (žlezno tkivo), GOVEDO: zelo tanek--> le vezivni trakec
-obdaja jo kapsula oz. vezivna ovojnica
-dobro je ožiljena
-folikli oz. režnjiči = osnovna gradbena enota
-rahlo fibrilarno vezivo okoli
-limfne kapilare, kapilare v okolici
-folikli različni premerov 50-200 mikrometrov
-morfološka oblika izraža stanje ščitnice
60
Kaj je osnovna gradbena enota ščitnice?
folikli oz. režnjiči
61
Kater celice najdemo v ščitnici?
- TIROCIT = folikularne celice, ki sestavljajo steno folikla
- Med BM in tirociti so na nekaterih delih vrinjene PARAFOLIKULARNE CELICE (C celice)
• Izločajo KALCITONIN
- Ostale celice izločajo TIROKSIN in TRIJODTIRONIN
62
Opiši koloid v ščitnici
* Rdečkaste barve
| * Lahko so prisotni glikoproteini (dokažemo jih s PAS reakcijo)
63
naštej lastnosti aktivne ščitnice
* Izoprizmatične oz. visokoprizmatične epitelijske celice
* Ščetkast obrobek
* Neenakomerno obarvan koloid, na površini se lahko pojavijo vakuole --> aktiven folikel
64
Naštej lastnosti neaktivne ščitnice
* Nizkoprizmatični epitelij
| * Bolj enakomerno obarvan koloid
65
Kako so organizirane parenhimske celice ščitnice?
- v mešičke (folikle)
66
Katere celice najdemo v steni ščitnice?
- folikularne celice = tirociti
| - paraoflikularne (C) celice
67
Opiši folikularne celice ščitnice
- izločajo tiroglobulin
| - izločajo tiroksin (T4) in trijodtironin (T3) --> pospešita presnovo in rast organizma
68
Opiši parafolikularne celice ščitnice
- izločajo kalcitonin
| zavira dleovanje osteoklastov in povečuje izločanje Ca in fosfatov v ledvicah, zniča nivo Ca v krvi
69
Kaj je najbolj očitna razlika med ščitnico in mlečno žlezo?
Ščitnica ima notranje izločanje, mlečna žleza pa ima izvodilo
70
opiši ščitnico ptiča
- samo TIROCITI
| - parafolikualrne celice se nahajajo v ULTIMOBRAHIALNEM telesu in ne v foliklu
71
Kaj je obščitnica?
- en ali dva para drobnih žlez vklopljenih v vezivno ovojnico ščitnice
72
Katere celice sestavljajo parenhim obščitnice?
- glavne celice
| - oksifilne celice
73
opiši glavne celice obščitnice
- pojavljajo se v svetli (mirujoči) in temni (aktivni) obliki
1. Svetla oblika = mirujoča oblika, na koncu sekretornega ciklusa se nahaja
2. Temen= aktivnejše, tu granule s PARAT HORMONOM --> je antagonist kalcitoninu
74
Opiši oksifilne celice obščitnice
- pojavljajo se posamič ali v skupini
- funkcija ni poznana
- KONJ, GOV, ČLOVEK: po 5 letu starosti
- 27 mikrometrov
- Acidofilna, zrnata citoplazma
- Z starostjo se število teh celic povečuje
75
V kakšni obliki se nahajajo paranhimatozne celice obščitnice?
v obliki trakov
76
Opiši obščitnico
- na preparatu je treba prepoznat da gre zanjo, ne pa tudi njene dele
- vklopljena je v vezivno ovojnico ščitnice
- nastane iz endoderma in 3 in 4 škržnega loka
- ovojnica v notranjost pošlje več pretinov
- dobro ožiljena
- lahko se zamenja z limfnim vozličkom
- na preparatu zraven obščitnice vedno še ščitnice
77
Opiši ultimobrahialno telo.
- Na razcepišču velikih žil 9
- Le ptice
- Zraven je ščitnica in obščitnica
- Tu so parafolikularne celice (ektodermalno poreklo --> 5-6 škržni list
* celice v skupkih in trakovih
78
drži ali ne drži: v času embrionalnega razvoja nadobistnica ni razdeljena na skorjo in sredico.
Drži
79
Kje se vidi nadobistnica na preparatu?
ob ledvici
80
Opiši nadobisnico
- Več plasti
- Parna žleza na kranialnem robu ledvic
- Iz cortexa in medulle
- Ovojnica žleze je prekinjena na mestu kjer vstopajo in izstopajo žleze
81
Kaj sestavlja skorjo nadobisnice?
1. Klobčičast plast
- Najbolj zunaj
- Ni pod vplivom hipotalamusno hipofizne osi
- Ali glomerulosa (pri člo, prež, podgana - izgleda kot klobčič)
- Ali pa arcuata (konj - zgleda kot oboki)
- izloča mineralokotrtikoide
2. Zona intermedia (vmesna plast)
- pri konju, mesojedih, manj pri prežvekovalcih
- Pri podgani, prašiču je ni
3. Zona fasciculata (snopičasta plast)
- izloča glukokortikoide (kortizol)
4. Zona reticularis (mrežasta plast)
- izloča glukokortikoide in spolne hormone (androgene)
82
Kaj sestavlja sredico nadobisnice?
- sestoji iz kromafinih celic, ganglijskih celic in živčnih vlaken
- vezivo
- Sinusoidne kapilare
- Celice, ki izločajo adrenalin in noradrenalin ne ločujemo morfološko, so pa nekoliko ločene med seboj
83
drži ali ne drži.
| pri razvojni obliki nadobisnice ne moramo ločiti med skorjo in sredico.
drži
84
Kaj predstavlja osnovno celično populacijo limfatičnih organov?
- predstavljajo limfociti, ki naseljujejo tkivno mrežo (retikulum)
85
kakšnega porekla je lahko retikulum?
1. mezodermalno poreklo
- limforetikularni organi (bezgavka, vranica)
2. endodermalno poreklo
- limfoepitelijski organi (timus, mandelj, bursa fabricii, limfatični aparat cevastih organov)
86
Kakšno vlogo imajo limfatični organi?
- imajo vlogo obrambnega sistema.
87
Kateri organi spadajo med limfatične organe?
* vranica
* timus
* mandelj
* bezgavka
* bursa fabriici
* limfatični aparat cevastih organov
88
Tkivna mreža delitev:
1. Limforetikularni organ
- Limfociti v retikulumu iz retikularnega veziva
- (bezgavka, vranica)
2. Limfoepitelijski organ
- Limfociti naseljujejo lamino proprio
- (timus, mandelj, bursa fabricii, limfatični aparat cevastih organov)
89
limfatični organi delitev
1. centralni
2. regijski
3. lokalni
90
Kaj spada med centralne limfatične organe?
- timus
- bursa fabriici --> limfociti B
- kostni mozeg --> limfociti B
- vranica
91
Kaj spada med regijske limfaitčne organe?
-bezgavka
92
Kaj spada med lokalne limfatične organe?
- limfatično tkivo cevastih organov = ALT= associated limph tissue (MALT: mucosa , GALT: črevesje , BALT: bronchii)
93
limfatični organi delitev.
```
- primarni
timus
bursa fabrici
kostni mozeg
*celice postanejo imunoimpotentne
```
```
-sekundarni (efektorski)
vranica
bezgavka
tonsila...
*celice izvajajo svojo funkcijo
```
94
Opiši zgradbo cevastih organov
1. t.mucosa
- l.epitelialis mucose
- Lamina propria
- Lamina muscularis mucose
2. t.submucosa
3. t.muscularis
4. t.seroza/t.adventita
95
Kje se nahaja limfatično tkivo?
- v lamini proprii, tik pod epitelijem
96
Kaj je limfocitna infiltracija?
- najenostavnejša oblika limfatičnega tkiva
- limfociti so difuzno razporejeni v lamini proprii sluznice cevastih organov (ni kep, ni vozličev)
- Veliko limfocitov
- Izrazita vijolična obarvanost
97
Na kratko opiši limfocite B in T
* okrogle celice
* centralno položeno jedro
* večji limfociti --> okoli je pas bazofilne citoplazme (10-16 mikrometrov)
* manjši limfociti (5-7 mikrometrov)
98
kaj so limfni vozliči oz. lyphonoduli?
- so v kepo nakopičeni limfociti
- delimo jih na priamrne in sekundarne vozliče
- okrog limfnih vozličov se ponavadi nahaja limfocitna infiltracija
99
Opiši sekundarni limfni vozlič
- Oblikuje se center, kjer so aktivne celice.
| - Okoli so neaktivne, manjše celice
100
Opiši sestavo vozliča
- Vezivno ogrodje oz. stroma (folikularne dendritične celice, limfocit)
a) Niso prišle celice v stik z antigenom
b) Na sredini je reakcijski germinativni center
* tu so različne celice (makrofagi, limfoblasti - predhodnik aktivne celice , plazmatke)
101
Kako se lahko pojavljajo limfni vozliči?
- posamično
(običajno nestalni, izjema vozliči v mandljih)
- v skupini
(ponavadi sekundarni)
(pojavljajo v sluznici teščega in slepega črevesja - PAYERJEVE PLOŠČE)
102
Kakšna je razlika med vozličem in infiltracijo?
- Oblika
- Vozlič: okrogla
- Infiltracija: difuzna razporeditev
103
opiši mandelj oz. tonsila
- Organ kjer najdemo posamezne limf. Vozliče, ki so stalni
- najdemo ga na področju orofarinxa in nasofarinxa
* orofarinx: večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij
* nasofarinx. Enoskalden enostaven visokoprizmatski epitleij z vrčastimi celicami
- Limfatično tkivo obdaja posebna tkivna ovojnica
* ovojnica iz togega fibrilarnega veziva
- Epitelij se deloma ugrezne --> ugreznina oz. kripta
104
Opiši ileum
- Bolj kot gremo proti koncu črevesja, več je vrčastih celic
- Povečana l. propria (vse do t.muscularis)
- Združeni limfni vozliči = payerjeva plošča, kot opora jih obdaja vezivno tkivo (je svetlejše)
- l.muscularis mucose je prekinjena -> zato limfno tkivo sega v submucoso in vdira vse do tunice muscualrin
- Na posameznih delih se epitelij zniža = KUPOLA
- V kupoli se nahajajo celice mukoze (imajo večjo sposobnost sprejemanja črevesne vsebine in aktiviranja _____
105
Razlika med pienalucitom in pituicitom.
PIENALUCIT:
- epifiza
- Evkromatska jedra, jedrca, živčna vlakenca, krvne žile, manjša bazofilija
PITUICIT
- Manj jeder, ovalna jedra, kjer ni jeder so živčna vlakna
106
Opiši timus
- Obdaja ga vezivna ovojnica
- Ogrodje gradijo ERC = EPITELIJSKE RETIKULARNE CELICE --> intermediarni filamenti tvorijo mrežo
- ERC ima okroglo, evkromatsko jedro --> lahko jih ločimo od limfocitov T
- V sredici je manj limfocitov, lažje se vidijo ERC
- V skorji je prisotnih več manjših limfocitov
- V sredici so Hassalova telesca:
107
kaj so hassalova telesca
- nahajajo se v sredici timusa
- večje tvorbe
- vakuolizirane ERC --> lahko kalcificirajo --> acidofilna tvorba
- večja od navadnih celi
- na prvi pogled spominja na eritrocite v kapilari
- pri hassalovem telescu so okoli limfocit in ERC
- pri pticah niso lepo izoblikovane v koncentrične tvorbe --> imenujemo jih retikulumska telesa
108
Kako veš da gre za timus ptiča?
eritrociti v kapilari imajo jedra in so podolgovati
109
Opiši burso fabricii
- pri pticah
- Limfociti B
- Vanjo limfociti B migrirajo od 8-15 dan
- Zgrajena je iz resic
- Resice obdaja epitelij ( 2 vrsti epitelija: enostavni enoskladni in večvrstni enoskladni )
- Lamina propria
- Rahlo fibrilarno vezivo leži pod lamino epithelialis - tu je limfatično tkivo
- Meja med skorjo in sredico : vzdolžno urejene neizdefirencirane epitelijske retikularne celice
110
Iz česa je sestavljena bezgavka
- cortex
- paracortex
- sredica
- hilus
111
Opiši bezgavko.
BEZGAVKA
- Obdaja jo vezivna ovojnica
- Ovojnica v notranjost bezgavke spušča pretine = trabekule
- Ovojnica je svetlejša
- Notranjost je mreža iz retikualrnega veziva
- Matična celica = retikulumska celica (zvezdasti podaljški)
- Retikulumska vlakenca (samo s PAS barvanjem jih vidimo)
- V mrežo so ujeti limfociti B (večina) in limfociti T
- Razporeditev limfocitov : odvisna od pretoka limfe
112
kaj sestavlja skorjo bezgavke?
* limfni vozlički
| * limfocitna filtracija
113
Kaj sestavlja paracortex bezgavke?
*limfociti T (difuzno razporejeni)
114
Kaj sestavlja sredico bezgavke?
*limfociti v obliki medualrnih trakov, vmes je vezivo (vezivni pretini)
115
Kje se nahaja hilus v bezgavki?
na enem delu. sredica?
116
Kako je potek limfe v bezgavki?
- Limfne žile vstopajo skozi vezivno ovojnico, nato zlije pod ovojnico = prazni prostorčki = SUBKAPSULARNI SINUS--> limfa se izliva naprej ob trabekuli proti sredici = TRABEKULARNI (INTERMEDIARNI) SINUS --> mimo paracortexa gre limfa proti sredici --> tu so prazni prostorčki med medualrnimi trakovi in vezivom = MEDULARNI SINUS --> limfa izstopi skozi hilus kot odvodna limfna žila
117
Opiši krvni obtok v bezgavki
V bezgavko skozi hilus vstopi arterija, se razvejiči proti sredici in terminalno razvejiči ob vozličih
V paracortexu so postkapilarne venule --> imajo izoprizmatsko zvišane celice endotelija
118
Opiši bezgavko prašiča.
- inverzni tip bezgavke
- Skorja je bolj tanka
- Medualrni trakovi niso tako izraziti
- Vse je ravno obratno
- Dovodna žila skozi hilus --> področje sredice (večina limfnih vozličov in infiltracij je tu)
- Medularni trakovi so v skorji ki je v notranjosti
- Ovojnica je
- Krvni obtok je enak
- Medularni trakovi:
* posebne oblike retikulumskih celic, neka vrsta pregrade = OBREŽNE CELICE
119
Pri kateri živalski vrsti najdemo hemalni vozel?
pri prežvekovalcih
120
opiši hemalni vozel
- Pri prežvekovalcih
- Kot tvorba v področju hilusa
- razvijejo se med fetalnim razvojem iz primordialnih bezgavk, ki nato izgubijo limfne žile
- Bezgavka, ki se je razvijala, zasnova za bezgavko, v nekem trenutku razvoj izgubi limfne žile in propade
- Ovojnica, ostanki limfnih žil
121
kakšen organ je vranica?
- največji limf. Organ
| - limforetikularni organ
122
Opiši zgradbo vranice.
- zgradba:
* pokriva jo vezivna ovojnica ( 1. rahlo fib. Vezivo, 2. plast gladko mišič. celice)
* ovojnico prekriva mezotelij
* trabekule iz veziva in gladke mišičnine
* mrežasto oz. retikularno vezivo v notranjosti – retikulumske celice, ki tvorijo medceličnino. V medceličnioni so retikulumska vlakna ki jih vidimo le s PAS barvanjem
* protoplazemski tip gladko mišičnih celic (podaljški s katerimi se povezujejo) ( pri MES in KONJU jih nadomeščajo miofibroblasti)
123
Opiši belo pulpo pri vranici
* limf. Tkivo ki obdaja arterije (folikularna arterija, centralna arterija)
* periarterijski limfocitni omot
* a.folikularis
124
Opiši rdečo pulpo
* venpozni sinusi
* čopičaste arteriole
* kapilare (tuličaste,terminalne)
* vranični oz. bilrotovi poveski – tkivo ki ga omejujejo venozni in marginalni sinusi, na meji med rdečo in belo pulpo
125
Katera 2 tipa vranice poznaš?
1. sinusoidalni tip
sinusi zelo podarjeni (pes, človek)
2. ne sinusoidalni tip
prežvekovalci, prašič
126
Opiši potek žil v vranici.
a. lienalis vstopi v hilus bezgalke à potek po trabekulah proti pulpi vranice = trabekularne arterije à a. centralis (obdaja jo limfocitni omot oz. pals – različni limfociti v omot, limfociti T so na notranji strani, Lim B, makrofagi na zunanji strani) à a. centralis vstopi v vranično oz. malphigijevo telesce, takrat se preimenuje v a. folikularis à žile niso več obdane z omotom, stopijo iz telesca = čopičaste arteriole ( najdemo okoli palsa ali okoli vraničnega telesca ali okoli svetlejših tels à tuličaste kapilare ( obda jih omot iz makrofagov (veliki makrofagi PRA, PRE, manjši makrofagi KONJ, PES ) à terminalne kapilare
127
katere žile najdemo v vranici?
- a. lienalis
- trabekularne arterije
- a. centralis
- a. folikularis
- čopičasta arteriola
- tuličasta kapilara
- terminalna kapilara
128
Za kateri tip vranice je značilen odprti tip kapilare?
| kaj pa je značilnost zaprtega sistema?
- sinusoidalen tip vranice
- zaprt sistem: kri iz terminalnih kapilar se zlije v rdečo pulpo in se zbere v pulpinih venah
129
Kaj štejemo k prebavnemu sistmeu?
1. prebavno cev
- ustna votlina
- požiralnik
- želodec
- tanko in debelo črevo
- zadnjik
2. pripadojoče prebavne žleze
- žleze slinavke
- jetra
- trebušna slinavka
130
Opiši zgradbo stene prebavne cevi
1. sluznica (t.mucosa)
- l.epithelialis mucosae
- l. propria mucosae
- l. muscuaris mucosae
2. podsluznica (t. submucosa)
3. mišična plast (t.muscularis)
4. zunanja plast (t.serosa oz. t. adventitia)
- l. epithelialis serosae (mesothelium)
- l.subserosae
131
opiši sluznico stene prebavne cevi
a)l.epithelials muciosae
začetni in končni deli: vecskaladen, ploščat poroženevajoč ali neporeoževajoč
vmes: enoskladen enostaven viso..
b) l. propria mucosae
rahlo fib. Vezivo, limfociti, makrofagi, plazmatke, eozinofilci
požiralnik: togo vezivo
c) l.muscularis mucosae
nimamo čez celoten del prebavil, začne se v požiralniku, konča na linji anorectalis
132
Kaj prevladuje v podsluznici?
žleze
133
opiši t.muscularis stene prebavne cevi
- Sestavljena iz več plasti, ponavadi notranja krožna, zunanja vzdolžna
- lahko tudi več plasti
134
Opiši zunanjo plast stene prebavne cevi
t. seroza: če je v telesni votlini
t. adventiti: izven telesne votline
vezivo, žile, živci, pleteži (meistnerjev, auerbahov)
135
Kdaj je t.seroza?
če je v telesni votlini
136
kdaj je t.adventitia?
če je izven telesne votline
137
Opiši sestavo ustnico
- na desnem delu je ustnica, v ustnem kotu preide v kožo
- ni cevast organ
- l.epetialis mucose
- propria submucosa (vezivo, žleze, dlake, žile, živci)
- t.muscularis
- dermis
- epidermis
- na zarodni plasti epidermisa najdemo melanocite (temnejše kroglice)
138
opiši sestavo jezika
1. t.mucosa
-l.epithelisalis mucosae
večskaldni ploščat poroženevajoč epitelij; ventralna površina običajno neporoženevajoč epitelij)
-l.propria mucosae
-l. muscularis mucosae - manjka
2. t.submucosa
- pod okušalnimi papilami se nahajjo paketi seroznih (Ebnerjevih žlez) in mukoznih žlez
- IZRAZ: PROPRIA SUBMUCOSA
3. t.muscularis
- prepletajoči snopi skeletnih mišičnih vlaken, rahlo vezivo, tolšča, žile, živci in paketi žlez
139
Katere makroskopske papile poznaš'
- okušalne
| - mehanične
140
kje se nahajajo okušalne brbončice (caliculin gastatorii)
- v lamini epithelialis mucosae
141
kater oblike okušalnih pappil poznaš?
- otočkaste (papillae vallate)
- gobaste (papillae fungiformes)
- listaste (papilae folliatae)
142
Opiši jezik v povezavi s papilami
- t.mucosa oblikuje okušalne in mehanične papile
- propria submukoza- tu okušalne papile
- t.muscularis (m.lingualis proprius)
- mehanične papile (jezik konja preparat)
- okušalne papile (jezik mačke)
- okušalne papile imajo okušalne brbončice
143
Opiši otočkaste papile
- nahaja pod ravnjo površine jezika
| - slina iz jezika pride okrog in okrog nje, veže na okušalne brbončice, ki se nahajajo na lat. Straneh papile
144
opiši gobasto papilo
- sega nad površino jezika
| - okušalne brbončice na dorzalni strani
145
opiši listasto papilo
- kot lističi
- okušalne brbončice na lateralni strani papile
- imajo proženele dele ki segajo na površino
146
Opiši okušalne brbončice
- so ovoidne oblike
- segajo od bm do površine epitelija
- pogoste so v bočnih stenah okušalnih papil
- okušalne pore na površini jezika
147
katere celice so v okušalni brbončici?
- senzorične
opremljene z antenami, lovijo substance, tu receptorji za okus, povezava z živc
- podporne
- bazalne (lateralne)
148
oblike mehaničnih papil
- nitaste (papillae filiformes)
| - stožšaste (papilliae conicae)
149
kaj so makroskopske (sekundarne) papile?
- oblikuje jih vezivna l. propria mucosae, ki se zajeda v l. epithelialis mucosae
150
Kako je zgrajen požiralnik?
- l.epithelias mucosae (lahko večskladen ensotaven ploščat poroženevajoč ali neporeoženevajoč- odvisno od vrste)
- togo fib. Vezivo v lamini proprii mucosae, otočki mišičnine --> l.mucularis mucosae
- t. submucose
- t.muscularis
- žlezno izvodilo
151
V kaj prehaja požiralnik in kakšen epitelij je tam?
- prehaja v kardio
| - tu je enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij
152
Opiši razvoj zob
- Na področju oralne plakode v vezivu v notranjost se začenja ugrezat epitelij (embrionalni mehurčast epitelij) v mezenhim
- Oblika zobne letvice se povečuje. Nastane oblika zvona
- Začne navzgor tiščat od zgoraj ležeče vezivo, iz katerega se razvije zobna pulpa
- Povezava z zgoraj ležečim epitelijem se prekine
- Ko nastaja struktura zvonastega emajlskega organa se epitelij razvije na 2 dela: zunanji in notranji epitelij. Vmes je emajlski retikulum
- Notranji emajlski epitelij obkroža vezivo iz katerega nastane zobna pulpa
- Ameloblasti, ki proizvajajo sklenino
- Odontoblasti, ki proizvajajo dentin in predentin
Cementoblasti proizvajajo cement
153
Opiši zvonasti emajlski organ
- Samostojni organ, brez povezave z vezivom
- Eni odprti, eni že zaprti
- Notranji emajlski epitelij : je temneje obarvan
- Ameloblasti so obrnjeni proti emajlskemu retikulumu
- Emajlski retikulum
- Zobna pulpa
- Odontoblasti so usmerjeni proti pulpi
154
Katera 2 tipa zobov poznaš?
- hipserodontni
| - brachidontni
155
opiši hipserodontni tip zoba
- stalno raste
156
opiši brachidontni tip zoba.
* zobna krona, zobni vrat, v zobnicah-alveolah ležeče korenine
* zobna pulpa v notranjosti- rahlo fib vezivo z žilami in živci
* zobno pulpo obdaja dentin
* cement
* sklenina
* šarpejeva vlakna
* gobasta kostnina se bo vidla
* predentin je svetleje obarvan
157
opiši epitelij dlesni
večskalden ploščat neporoženevajoč epitelij
158
Kakšen epitelij ima želodec?
- Enoskladen enostavni visokoprizmatični epitelij (tvori želodčne jamice, in žleze).
- Tak epitelij se nadaljuje v linijo anorectali z izjemo predželodcev
159
delitev želodca.
- enovotlinski
| - večvotlinski
160
kako delimo enovotlinski želodec?
-ensotavni
mesojedi, v lamini propri se nahajajo žleze
-sestavljeni
konj, pra, imamo še kutano sluznico- v lamini propri ni žlez
161
kateri deli sestavljajo enovotlinski želodec?
kardia
pylurus,
fundus
med sabo se razlikujejo glede na žleze
162
kaj sestavlja večvotlinski želodec?
Vamp,
kapica,
prebiralnik,
siriščnik (ustreza po funkcij fundusu želodca)
163
kje se nahajajo specifične in kje nespecifične žleze na enovotlinskem želodcu
- Specifične žleze na področju fundusa
- Nespecifične žleze: pylurus, carida
164
opiši plasti želodca
- L.epitelialis mucuse
- L. propria mucose (ponavadi rahlo fibrilarno vezivo, mesojedi večkrat togo fib. Vezivo, žleze)
- L. subglandularis (pri mesojedih), manj očitna manj razvita pri sesnih živalih in mačkah, bolj očitna pri mlajših živalih.
A) stratum granulosum- tu se nahajajo celice
B) stratum kompaktum (vezivna plast, manj celic)
- L.muscularis mucose ( od požiralnika naprej je vidimo, iz 3 plasti gladke mišičnine: vzdolžna, prečna, krožna
- Podsluznica (rahlo fib vezivo, tolščen celice, pleteži (meistnerjev), mesojedi več togega veziva)
- Mišična plast (2-3 plasti)
- Seroza
165
Opiši kardio želodca
- Nespecifične žleze
- Plitve jamice, žleze
- V žlezah najdemo kroglaste celice s kroglastimi jedri
166
opiši fundus želodca
- Specifične žleze
- Krajše želodčne jamice, dobro izoblikovane
- Dolge, močne fundusne žleze: vrat, telo, dno žleze (bazofilno obarvano)
167
katere celice anjdemo v fundusu želodca?
- mukozne celice
- priložene ali parietalne celice
- glavne ali pepsinogene celice
- enteroendokrine celice
168
opiši mukozne celice fundusa želodca
- izločajo sluz,
- prevladujejo v zg. delu žleze,
- vrat,
- svetle celice,
- zgledajo prazne,
- ploščato jedro
169
Opiši parietalne ali priložene celice fundusa želodca
- svetle, okrogle celice,
- dodane kolonam glavnih celic,
- v vratu, v telesu, v dnu žleze,
- sodelujejo pri izločanju ogljikove kisline,
- rahlo acidofilno se barvajo,
- notri je veliko mitohondrijev- zrnata struktura
170
Opiši glaven oz. pepsinogene celice fundusa želodca
- izločajo pepsinogen,
- vidimo jih v dnu žleze,
- temne, postavljene v stebričkih,
- okroglasto jedro,
- okrog jedra značilna bazofilija, - na apikalnem delu celice se nahajajo cimogena zrnca --> celica zgleda kot čipka
171
opiši enteroendokrine celice fundusa želodca
ne vidimo z HE barvanjem, mogli bi jih specifično obarvat, svoje izločke izločajo v okolje pod vezivo
172
opiši pylurus želodca
- Večje globje želodčne jamice
- Daljše pylorične žleze
- Nespecifične
- Močna l.muscualris mucose
- Jedra celice so izoprizmatične
- Mukozni tip
173
opiši pylurus psa
- Stratum subglandularis: vidi se nežno
- Globoki prerezi: lahko se vidijo celice prizmice
- Enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij
- Žleze
- Vezivo ni izrazito
- Stratum granulosum submucose
- Lamina muscularis mucose (prva plast je vzdolžna-na preparatu se vidi prečno)
- Vezivo (togo)
- Tunica muscularis
- Seroza
174
opiši siriščnik prežvekovalcev
- Iste značilnosti ima kot fundus
- mlajša žival -->, lepo vidne želodčne jamice
- Žleze
- Lamina muscuaris mucose
- Guba permanenti? V siriščniku
- Pod lamino muscularis mucoze je vezivo
- 2 plasti mišičnine (vzdolžno, prečno)
- Del t. seroze
175
Opiši dno žleze v siriščniku
* bazofilne celice kot stebrički, notranji deli svetli: čipkast videz citoplazme =pepsinogene ali glavne celice
* kroglaste acidofilne celice: so večje, zrnavost = priložene celice
* celice veziva, sploščene, endotelijske celice
176
Opipši vrat žleze
* manj glavnih celic
* priložene celice
* celice s sploščenim jedrom, prazen zgornji del = mucinogene celice --> izločajo sluz
177
Opiši vamp prežvekovalca
- Epitelij sluznice je drugače
- Večskladen ploščat poroženevajoč epitelij
- L. epithelialis tvori enostavne vzviške – vampovi stebrički, Manjkajo na zgornjem delu kapice
- Pod epitelijem imamo rahlo fib. Vezivo proprie – je v vzviških
- Togo fib. Vezivo je v delih pod vzviškià opora
- Nimajo l. muscualris Mucose à vezivo prehaja v vezivo submuzeà imamo proprio submucose
- T. muscularis iz 2 plasti
- Seroza
- Nabrekle celice
178
Opiši kapico prežvekovalca
- Predželodec z satasto strukturo
- Vzviški (primarni) se razdelijo v sekundarne vzviške
- Večskalden porož. Ploščat epitelij --> barva acidofilno
- Nabrekle celice: okrogle z pignotičnim jedrom na sredini , celice propadajo
- Manjka l.mucsularis mucose --> imamo proprio submukoz
- Otočki gladke mišičnine , nahajajo se v primarnih vzviških --> naj bi bili nadaljevanje l.muscularis mucose požiralnikovega žleba
- t.muscularis : 2 palsti mišičnine
179
Opiši prebiralnik prežvekovalca
- Najbolj dolgi vzviški = prebiralnikovi listi
- Primarni, sekundarni, terciarni, kvartarni list
- Popolna zgradba sluznica
- Večskaldni Ploščat porož epitelij
- Pod epitelijem je vezivo
- Lamina muscualris mucose
- Podsluznica
- Mišičnina t.msucularis ( sega še v velike vzviške – se prerine notri)
180
kaj sestavlja želodec ptičev?
- žlezovnik
| - mlinček
181
Opiši žlezovnik ptičev
- Epitelij kot pri želodcu živali z enovotlinskim želodcem : enostavni enoskladni visokoprizmatski epitelij mukoidnega tipa
- Površinske žleze, med njimi je veliko limfocitnih infiltracij
- Med žlezami je vezivo proprie ki je bazofilno obarvano (limf. Infiltracija, limfni vozlički)
- L.musc. mucose : raznoliko pri ptičih, eni imajo eni nimajo, eni imajo otočke --> na naših preparatih imamo otočke
- Preplet veziva – vanj so vloženi paketki žlez- globoke žleze ( imajo poseben izoprizmatski epitelij, stikajo se samo v spodnji tretjini celice ), producirajo pepsinogen in solno kislino
- Vmes najdemo žlezna izvodila, ki izločajo svoj izločke k površinskim žlezam
- Med paketi žlez najdemo vezivo, snope mišičnih vlaken
- T. muscularis 3 plasti: vzdolžna, krožna, prečna
- Seroza
182
Opiši globinske žleze v žlezovniku ptiča
- imajo poseben izoprizmatski epitelij
- stikajo samo v spodnji tretjini celice
- producirajo pepsinogen in solno kislino
183
Opiši mlinček ptiča
- Mišični želodec
- Ravne cevkaste žleze iz enostavnega enoskaldenega izoprizmatskega epitelija
- Izločke izločajo v okolje kjer se tudi strdi, oblikuje keratinoidno ploščo, obarva se na preparatih rahlo bazofilno, dodatna zaščita želodca pri procesu prebave trših snovi
- Žleze se nahajajo v epiteliju, ni posebnega izvodila à večcelična intraepitelijska žleza
- Pod l. epithialis se lahko nahaja rudimentarna plast l.proprie mucose
- podsluznica
- Vezivo
- Mišična plast – zelo močna na sredini, bolj ozka manj močna na stranskih robovih
184
Kkašno funkcijo ima tanko črevo?
- digestivna funkcija
| - absorbirna funkcija
185
katere tvorbe sestavljajo črevo
- Krožna guba: nestalna tvorba razen pri prež, tvori l.epithelialis in l. propria
- Črevesne resice: resica se ugrezne in tvori intestinalno žlezo, notri so žile in limfne žile
- Mikrovili na enterocitih
Coan proliferacije
186
Katere celic enajdemo v tankem črevesju?
```
pannetove cleice
( trikotno jedro nad bazo, barvajo se acidofilno)
```
187
naštej plasti stene v tankem čreesju in jih opiši.
LAMINA PROPRIA:
- Rahlo fib. Vezivo, eozinofilci, gladke mišične celice
LAMINA MUSC. MUCOSE
- Pod kriptami
PODSLUZNICA
- rahlo fib vezivo, žile živci,
- pes: togo fib. Vezivo
TUNICA MUSCULARIS
- 2 plasti
SEROZA
188
Opiši duodenum
-Kratke resice,
- Kjer je prehod med resico in kripto: tu so celice ki se hitro delijo
- v epiteliju je veliko enterocitov, manj žlez,
-v podsluznici se nahajajo brunnerjeve žleze:
pri mački so seromukozne budra, pes, prež: mukozne
pra, konj:serozne
189
katera 2 živčna pleteža najdemo v duodenumu?
* meistnerjev pletež leži v submukozi
| * auerbachov pletež leži na meji mišičnine
190
Opiši duodenum ptiča
- dolge resice
- nizke kripte
- ni brunnerjevih žlez
- vidi se l. muscualris mucose, pod njo je malo veziva
- mišičnina
- malo seroze
191
Opišo jejunum
- Doge resice
- globoke kripte
- več vrčastih celic
- Lakteal: prazen prostor okoli je vezivo, se nahaja tudi še drugje
192
Jejunum psa
- Velike in dolge resice
- l.Muscualris mucose (2 plasti)
- V podsluznici je pri PSU togo fibrilarno vezivo
- Auerbachov pletež
193
jejunum tele
- V podsluznici je rahlo fibrilarno vezivo
| - Dobro viden lakteal: prazen venozni prostor
194
opiši ileum
- Več vrčastih celic
- krajše resice,
- ne preveč globoke kripte,
- payerjeve plošče
195
kako izgleda ileum ob bezgavki?
- Med kriptami in limfnimi vozliči je lamina muscularis mukoze (vidni otočki)
- Payerjeve plošče v podsluznici, umes rahlo fibrilarno vezivo
- Togo fib. Vezvo med payerjivimi ploščami
- Vezivo
- t.muscularis
- Seroza
- Ene resice so normalne in nimajo payerjevih plošč
196
Opiši debelo črevo
- Nima resic, so le kripte, polne bodo vrčastih celic, proti koncu jih je vedno več
- Stena iz 2 plasti mišičnine
197
opiši colon
- Ni več resic, le gube
- V notranjost segajo kripte
- Lamina muscularis mucose (2 plastna)
- Podsluznica
- 2 plasti mišičnine
- Seroza
198
Opiši rectum
- Debelejša stena
- Podobna struktura kot colon
- Močnejša lamina muscualris mucose
- t.muscularis je debelejša, močnejši je zunanji del mišičnine, ki je pri colonu tanek. Longitudinalna plast mišičevja je debelejša
- Veliko vrčastih celic
- Več elastičnih vlaken
199
Kaj se zgodi na linei ano rectalis?
- Epitelij odsekano preide iz visoko prizmatskega epitelija v večskladen ploščat proroženevajoč epitelij
- Ni več l.musc.mucose
- V tunici muscularis: ostane le 1 plast mišičnine
200
naštej osnovne razlike med tankim in debelim črevesjem
- Tako črevo ima resice, kripte in intestinalne žleze
- Debelo črevi ima samo kripte in intestinalne žleze
- Duodenum: brunarjeve žleze
- Jejunum: velike kripte, velike žleze, malo več vrčastih celic
- Ileum: Payerjeve plošče (ni pa nujno da so samo tam)
- Analni kanal: spet se spremeni epitelij: večskladen ploščat poroženevajoč epitelij, zgubi se lamina muscularis mucose. T. muscularis imamo samo še eno plast
201
Naštej dele tankega črevesja
- dudoenum
- jejunum
- ileum
202
Na kratko opiši jetra. kaj je osnovna zgradba-
- Največja privesna žleza
| - Osnovna zgradba: klasični jetrni režnjič (pra: dobro vidno vezivo med režnjiči)
203
Kako je zgrajen klasičen jetrni režnjič?
* centralna vena
* iz c. vene žarkasto izhajajo hepatociti = lamina hepatis
* na vsaki strani hepatocitov se nahajajo sinusoide
* moralium simplex (gledali bomo pri prašiču, in pri morskem prašiču)
* ptiči: hepatociti v dveh vrstah = moralium duplex
* morlium multiplex: nahaja pri dvoživkah in plazilcih
* 30% hepatocitov ima lahko 2 jedrià pazi da ne zamenjaš za moralium duplex
* žilni pol hepatocita: del ki je obrnjen proti sinusoidi. Ta del hepatocita ima mikrovile, ki povečajo absorpcijsko površino hepatocita
* perisinusidalni prostor (med sinusoido in hepatocitom) : tu se nahajajo celice skladiščnice lipidov = itto celice
* v sinusoidah najdemo kupferjeve celice = zvezdasti makrofagi
* med hepatocitoma najdemo žolčno kapilaro ( za steno uporablja 2 sosednja hepatocita)
204
katere celice najdemo v jeternem režnjiču?
- itto celice
| - kupferjeve celice
205
Kaj povezuje jetrni acinus?
- dve centralni veni
206
Opiši vaskularizacijo jetr
-hepatična arterija in v.porte. Interlobularne arterije,vene, interlobularni žolčni vodi -->oddajajo veje v režnjič, intralobularne arterije, vene, žolčne vode --> sinusoide
207
Kako potuje žolčni vod?
- začne med hepatociti in nadaljuej pot navzgor
208
Kaj sestavlja jetrni trias? Kje ga najdemo?
- žolčni vod, arterija, vena
| - najdemo ga na periferiji
209
Kakšen epitelij obdaja žolčni vod?
izoprizamtski epitelij
210
Jetra ptic
-moralium duplex: imajo po dva in dva hepatocita skupaj in na vsaki strani sinusoido, sesalci imajo moralium simplex, plazilci in dvoživke imajo pa več vrst
211
Katera dva dela sestavljata pankreas?
- eksokrini del
| - endokrini del
212
Opiši eksokrini del pankreasa
- večinski, temnejši del
- Večcelična žleza, ekstraepitelijska, merokrina žleza, žleza z monoptihim dnom, izločala začnejo v centroacinarnih celicah (ena celica na sredini, okoli nje so celice z acidofilno citoplazmo proti lumnu)
213
opiši endokrini del pankreasa
- manjši svetlejši otočki = Langerhansonovi otočki
- Celice ki izločajo hormone
Celice tipa a oz. alfa (izločajo glukagon)
Celica b oz. beta (izločajo inzulin)
Celice d oz. delta (izločajo somatostotin)
- Morfološko jih na preparatu ne bomo ločevali
214
Drži ali ne drži. Pankreas je razdeljen na režnjie.
drži
215
Katere 3 tipe epitelija imamo v nosni votlini?
- kutnai del
- respiratorni del
- vohalni oz. olfaktorni del.
216
opiši kutani del nosne votline
- večskladen ploščat poroženevajoč, prehaja v neporoženejvajoč.
- Spodaj je vezivo, žile žleze, lojnice
217
Opiši respiratorni del nosne votline.
- enoskladni večvrstni visokoprizmatski respiratorni epitelij.
- Migetalčne celice, bazalne celice, vrčaste celice
218
Opiši vohalni oz. olfaktorni del nsone votline.
- enoskladni večvrstni visokoprizamtski epitelij.
* Oporne celice (širše na apikalnem delu, jedra nahajajo najvišje v epiteliju, imajo mikrovile),
* olfaktorne celice (modificirani nevroni, na eni strani imajo betič, na bazalnem delu so povezane skupaj v file olfaktoij-več vlaken),
* bazalne celice.
-Propria submucoze. Vohalne oz. bowmanove žleze
219
Opiši jakobsonov organ
- Kemoreceptorni organ
- V obliki cevke, nahaja bilateralno na vsaki strani nosnega pretina
- L. epithelialis iz 2 vrsti epitelija. Notranja stran ki je konkavna = vohalni epitelij, zunanja konveksno obrnjena stran epitelija = respiratorni epitelij
Medialno stran obdaja hielini hrustanec v obliki črke J. daje podporo organov
220
opiši respiratorni epitleij jakobsonovega organa
- lepo se vidijo vrčaste celice
- je na lateralni strani
- konveksno obrnjena stran
221
opiši vohalni epitelij jakobsonovega organa.
- leži medialno ob hialinem hrustancu
| - na konkavni strani
222
Kaj gradi grlo
- vestibulum
- glasilo
- poglasilna votlina
223
Opiši grlo
- Večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij--> prehaja v respiratorni epitelij
Propria submucose: žleze, rahlo fib. Vezivo, elastična vlakna, mišičnina
224
Na kaj moramo paziti če na preparatu dobimo grlni žepek?
- večskladni ploščat neporoženevajoč epitelij.
- Zgleda kot cevasta struktura.
- Radi ta del zamenjamo za požiralnik.
- v grlnem žepku je Okrog rahlo fib. Vezivo in žleze v proprii mukoze.
- V požiralniku so žleze v podslunici, in vezivo je togo fibrilarno
225
Opiši sapnik
- Epitelij: enoskladni večvrstni visokoprizmatski z migetalkami in vrčastimi celicami (respiratorni epitelij)
- Rahlo fib. Vezivo, trahealne žleze
- Pred hrustančnimi Obročki vidimo m.trachealis
- Gladka mišičnina
- Želez serozne ali mukozne
- Preparat prašič
226
Kaj sestavlja pljuča?
- lobarni bronhus
- segmentarni bronhus
- bronhiol
- terminalni bronhiol
- respiratorni bronhiol
- alveoalrni hodnik
- alveolarna vrečka
- pljučni mešiček
227
Opiši lobarni bronhus
- enoskladni večvrstni epitelij z vrčastimi celicami. Je tanjši, št. Vračstih celic se zmanjšuje. So migetalke.
- Obročki hielinega hrustanca
- žleze,
- gladke mišč celice
228
opiši segmentarni bronhus
- Ni obročka. Le še otočki hrustanc
- epitelij nižji,
- žlez je manj
229
opiši bronhiol
- Ni vrčastih celic,
- enoskladni visokoprizmatski epitelij, migetalke so,
- žlez ne opažamo več
- Vidimo klara celice (kupulaste celice)
230
opiši terminalni bronhiol
- enoskladni visokoprizmatski epitelij
231
opiši respiratorni bronhiol
enoskladni izoprizmatski epitelij
232
opiši alveolarne hodnike, alveolarne vrečke in pljučne mešičke
- ploščat epitelij
- Pneumociti 1: ovalno ploščato jedro
- Pneumocit 2: okroglo, izbočeno jedro
233
kako zgleda pseudoglandularno obdobje razvoja pljuč?
Pljučno tkivo se razširja v mezenhim. Zgledajo kot žleze.
234
opiši pljuča ptic.
- terciarni bronhus bomo poiskali, vidimo odpiranje atrijev, ki se odpirajo v zračne kapilare. So analogija pljučnih mešičkov pri sesalcih
- ptice iamjo veliko terciarnih bronhusov
235
kaj so zračne kapilare pri pticah?
- so analogja pljučnih mešičkov pri sesalci
236
kaj sestavlja sečila?
- ledvica (parni organ)
| - sečna izvodila
237
Kaj prištevamo med sečna izvodila?
- ledvični meh
- sečevod
- sečni mehur
- sečnica
238
Opiši sečila
- Izvodila se začnejo z ledvični mehom, nadaljujejo v sečevod
- Večinoma imajo prehodni epitelij. Ne najdemo ga od zadnjega dela sečnice naprej (tu večskladni poroženevajoč epitelij)
- L. propria submucose (rahlo.fib. vezico, kolag, vlakna)
- T. muscualris (iz 3 plasti vzdolžne, krožne, vzdolžne)
- T. advetnita je okrog
239
kako je zgrajena ledvicA?
- Različnih oblik
- Ovojnica- capsula fibrosa iz kolagenih vlaken, govedo ima gladko mišične celice spodaj
- Skorja
- Sredica
- Ledvični reženj – ledvične piramide
240
na kaj razdelimo skorjo ledvice?
- ledvični labirint
* tu najdemo ledvična telesca,
* tu najdmeo proksimalne zvite cevke
* tu anjdmeo distalne zvite cevke
- središčni (medularni) trakovi
* tu najdemo prox. ravne cevke
* tu najdemo distalne ravne cevke
* tu najdemo prevodne cevke
* lahko tudi najdemo zbirne cevke
241
opiši ledvični labirint
- sestavljen je iz ledvični telesc in zvitih delov cevk
| - pikčast videz
242
opiši medularne trakove ledvicce
- sestavljeni iz ravnih delov ledvične cevke in zbirnih cevk, ki potekajo pravokotno na površino ledvice
- vzdolžno progast videz
243
Na kaj razdelimo sredico ledvice?
- zunanje področje
* tu anjdmeo vzdolžno prerezane cevke
- notranje podorčje
* tu najdemo zbirne cevke prečno prerezane
244
na kaj se deli zunanje področje sredice ledvice
- zunanji trak
| - notranji trak
245
kaj vsebuje notranje podorčje sredice ledvice?
- vsebuje ledvično bradavico (papilo) oz. greben
246
Katere vrste ledvic na podlagi stopnje spajanja elementov skorje in sredice med embrionalnim razvojem ločimo ?
1. BRAZDASTA, VEČBRADAVIČNA LEDVICA
2. GLADKA, VEČBRADAVIČNA LEDVICA
3. GLADKA, ENOBRADAVIČNA LEDVICA
247
opiši brazdasto, večbradavično ledvico.
- lahko se ji reče tudi multilobarna oz. multipiramidalna
- govedo
- značilna razporeditev režnjev, zunanja razmejitev skorje in segmentacija sredice v pirmaide
- ni ledvičnega meha
248
Opiši gladko, večbradavično ledvico
- tudi multipiramidalna
- človek, prašič
- iz ločenih središčnih piramid
- enotna skorja - iam gladko zunanjo površino
249
opiši gladko enobradavično ledvico
- tudi unipiramidalna
- mesojedi, mali prežvekovalci, konj
- elementi skorje in sredice se zlijejo v eno enoto
- namesto koničastih piramid, oblikujejo linearno zlite piramide ledvični grebe.
250
Kako je zgrajen nefron?
- ledvično telesce
| - ledvična cevka
251
Opiši ledvično telesce.
- klopčič kapilar vstavljen med aferentno in eferentno arteriolo
- klopčič kapilar obdaja glomeluralna kapsula (Bowmanova kapsula)
- mezanglijske celice
252
Katere 2 lista ločimo na Bowmanovi kapsuli?
- notranji (viseralni) - predstavljajo ga podociti
| - zunanji ( parietalni) - sploščena plast
253
Katere dele ledvične cevke poznaš?
- proksimalna zvita cevka
- nefronova (Henlejeva) zanka
- distalna zvita cevka
254
Opiši dele Henlejeve oz. nefronove zanke
- descedentna proksimalna ravna cevka (descedentni široki del nefronove cevke)
- prevodna cevka (ozki del nefronove zanke)
* descedentni
* asecedentni del
- ascedentna distalna ravna cevka (ascedentni široki del nefronove cevke)
255
opiši proksimalno zvito cevko
* izoprizmatski epitelij
* zvezdast majhen lumen --> ker ima močne mikrovile
* acidofilno obarva
256
opiši distalno zvito cevko-
* izoprizmatksi epitelij
* manj mikrovilov --> lumen je večji
* bledo obarvan
* nadaljuje se v prevodno cevko
257
opiši prevodno cevko
Ploščat epitelij
Prerezana večinoma vzdolžno, ker se nahaja v središčnih trakovih
258
opiši zbirno cevko
- Izoprizmatksi epitelij
- Vidne so meje med celicami
- V medularnih trakovih
259
Kaj sestavlja jukstaglomerularni kompleks?
- macula densa
- jukstaglomerularne celice
- ekstraglomerularne mezanglijske celice
260
Kje najdemo jukstaglomerularni kompleks?
najdemo ob polu ledvičnega telesca
261
opiši maculo denso jukstaglomerularnega aparata-
- del distalne cevke
- najdemo ob polu ledvičnega telesca,
- svetla, velik lumen, navpične celice se vzdignejo v vrsti
262
Opiši jukstaglomerularne cleice
- modif. Gladko mišične celice
- izločajo renin,
- takoj pod maculo denso
263
Kako vemo do kdaj smo v skorji ?
- do kamor še segajo ledvična telesca, do tam je skorja.
264
Kaj najdemo v sredici ledvice?
zbirne in prevodne cevke
265
Opiši urinarni pol
- je del ledvičnega telesca
| - urinarni pol je nasproti macule dense. Je začetek proksimalne zavite cevke
266
Iz katerih plasti je zgrajen sečevod?
- l. epithelialis mucosae
- l. propria submucosa
- t. muscularis (tri plastna)
- t. adventitia/ seroza
267
Naštej posebnosti pri sečevodu
mačka:
manjka notranja vzdolžna plast t. muscularis
konj:
mukozne žleze v začetnem delu sečevoda
268
opiši sečevod.
- Zvezdast lumen
- Mehurčast epitelij oz. prehodni
- Vezivo z kolagenimi vlakni v proprii submucose
- Vse tri plasti mišičnine v t. muscularis
- Mačka nima prvega prečnega reza mišičnine ( oz. v resnici je to vzdolžna plast)
269
kako vidimo na preparatu t. muscularis sečevoda ?
- Na preparatu se vidi prečni, vzdolžni, prečni prerez gladke mišičnine --> t. muscularis ( v resnici je to vzdolžna, krožna, vzdolžna gladka mišičnina)
270
Opiši sečni mehur
- Skrčen
- Stegnjen
- L. muscularis mucose je tu – najbolje se vidi pri stegnjenem preparatu –
konj, prež, pra, pes je prisotna, manjka pri mački
- Mišičnina: v snopih, ni ločitve na 3 plasti. M. DETRUSOR, pomaga mehurju pri iztisu vsebine
271
Kakšen epitelij ima skrčen sečni mehur?
prehoden
272
Kakšen epitelij ima stegnjen sečni mehur?
Prehodni enoskladni epitelij, lahko vidimo gor krusto
273
Opiši sečnico.
- Prehodni epitelij ali večskladen ploščat neporoženevajoč epitelij proti koncu
- Kavernozni sinus (eritrociti notri)
- V l. propri submucose so žleze
- Lahko skeletna (v končnih delih je taka) ali gladka mišičnina
274
Opiši ledvica ptic
- Podaljšana
- Iz več režnjev (kranialni, medialni, kavdalni)
- Iz ražnjičev izstopajo sečevodi, nadaljujejo se v urodeum kloake: manjka sečni mehur in sečnica
- Ledvica povečini iz skorje , vmes je intralobularna vena (zapolnjena z eritrociti s podolgovatimi jedri), vmes manjša področja v obliki stožca- področja sredice (tu se nahaja zbirna cevka)
- V skorji imamo zavite distalne in proximalne cevke
- V sredici imamo zbirne cevke
- Nefroni 2 tipov: dolgi (sesalski tip), kratki (plazilski tip)
- Ledvično telo je pri sesalskih tipih večje in daljše kot pri plazilskem
275
katere 2 vrsti ledvičnih teles poznamo pri pticah
- sesalski tip (večja in daljša)
| - plazilski tip
276
Naštej moške sp. organe
- moda
- semenska izvodila
- pomožne spolne žleze
- spolni ud (penis)
277
Kater so pomožne spolne žleze pri m.sp. organih?
- mehurnica (glanfula vesicularis)
- obsečnica ( prostata)
- čebulnica ( gl. bulbourethralis)
278
kAJ SESTAVLJA MODO?
- Rete testis v vezivu v področju mediastiuma
- Semenske cevke, ductuli eferentes, ductus epidydimis, semenovod
- Plexus pampiniformis – arterija spiralis, venska kri
279
opiši zavito semensko cevko in katere celice jo sestavljajo?
- Cevka ima lumen na sredini
- Sartolijeve celice
* Podolgovata jedra
* svetlejše jedro
- Spermatogoniji
* ob bazalni membrani
* med sartolijevimi celicami
* jedro je temnejše
- Primarni spermatociti
* Okrogle, velike
* kondenzirano jedro
* bolj v notranjosti
- Mlade spermatide
* Manjše, okrogle
- Zrele spermatide
* Proti lumnu, bolj podolgovate
- Lydigove cleice
* Acidofilne, rdeče obarvane
* V semenski tekočini
* so v intersticiju
280
kaj najdemo v intersticiju moda?
- leydigove celice
- kapilare
- vene
281
Kaj obdaja modo?
tunica alboginea
282
kakšen epitelij ima ductus epididymis?
visokoprizmatični epitelij s stereocilji, okoli gladka muskulatura
283
Kakšno je modo spolno nezrele živali?
- Semenske cevke so malo drugačne
- Veliko leydigovih celic – izločajo testosteron
- Gonociti v semenskih cevkah
- Leydigove celice: acidofilne, na periferiji, velike, okroglo jedro
- okoli semenskih cevk so sartolijeve celice
284
opiši vitičasti pletež
- Plexus pampiniformis
- A. spiralis
PREHOD ZAVITE SEMENSKE CEVKE V RAVNO CEVKO IN NATO RETE TESTIS
- Sartoliyeve celice
285
opiši ductulli efferentes
- Enoskladen visokoprizmatični epitelij, vidimo tudi večvrstni epitelij
- Migetalke značilen za ta epitelij
- Okoli imamo vezivo in gladko muskulaturo
286
opiši ductus epidiymis
- Večvrsten visokoprizmatski epitelij
| - Celice opremljene s stereocilji
287
Opiši semenovod
- Iz repa nadmodka
- Enoskladni večvrstni epitelij
- Debela mišična stena iz gladke muskulature običajno iz treh plasti, pes 2 - krožna ob lumnu, sledi ji vzdolžna
- Začetni del semenovoda lahko steroecilji, naprej ne več. lumen oblikuje zakotja
- Končni del semenovoda:
* konj: ampulasto razširjen
* ; žleze tubuloalveolarnega tipa
288
kaj ima rep nadmodka?
ima močne vezivne pretine
289
Opiši končni del semenovoda nad prosato
- Lumen, okoli njega je žlezni del, nato sledi debela mišična stena
- Prostata: mišični pretini, žlezni acinus
- Center preparata: sečnica s prehodnim epitelijem, vidi se ena od končnih izvodil
- Infiltracija limfocitov = lahko nakazuje na vnetje prostate
- Vidijo se tudi limfni vozli
- Okoli je kapsula --> pretini segajo v notranjost in razvejičijo režnje
290
Opiši pomožne spolne žleze
- Žleze podobne po strukturi
- Izločajo sekret
- Ph, fruktoza.. v sekretu
- Vezivna mišična kapsula s pretini ki razdeli žlezo na dele
mišična gladka muskulatura – stiskanje sekreta
291
opiši mehurnico
- velika pri merjascu
- vodenast sekret
- veliko fruktoze
292
opiši prostato
- Iz 2 delov: telo z žleznimi enotami, diseminirani del prostate = žlezni del vgrajen v sečnico
- enoskladni izo do visokopriz. Epitelij
293
Kaj sestavlja spolni ud?
- parno brecilo oz. corpus cavernosus
* veliko je votlin, ki se napolnijo s krvjo
- neparno brecilo oz. corpus spongiosus
vanj vpeta sečnica
294
Katere arterije lahko najdemo v spolnem udu?
- a. dorsalis penis, aa. Helicinee
295
os penis - do okostevanje katerega tkiva pride?
do okostenevanje parnega brecila
296
opiši fibroeastični tip penisa
- Večskladni ploščat epitelij
- Vezivno tikivo penis
- Žile: a. dorsalis penis, manjše žile: aa helicinae
- Kavernozno tkivo - togo fibrilarno vezivo . Malo kavern je napolnjenih s krvjo
- Parno brecilo je povezano med seboj (pri psu parno brecilo ni povezano)
- Končni del sečnice: večskaldni epitelij
- Neparno brecilo obdaja sečnico, napolnjen s krvjo v kavernah
297
opiši konico penisa pri budri
- Prepucij
- Špranja med prepucijem in konico penisa
- V sredini je sečnica
- Končni del sečnice je razklan in komunicira s prepucialno votlino
- Os penis je pod sečnico
- Tam kjer je os penis je dorzalni del, v bližini razklanega dela je ventralni del
298
kje najdemo ductuli efferentes? kaj so?
- to so odvodne cevi
- anjdmeo jih v glavi nadmodka
- epitelij je različnih višin
- naguban epitelij
299
naštej ženske spolne organe
- jajčnik
- jajcevod
- maternica
- maternični vrat
- nožnica
- zunanje spolovilo
300
Kkao je zgrajen jajčnik?
- skorja
| - sredica
301
opiši jajčnik
- paranhimatozni organ
| - Oblika odvisna od vrste živali, starost in spolnega ciklusa
302
Kaj se dogaja v jajčniku starem 1 dan
* nastanejo primarni poveski, ki propadejo, intenzivno razmnoževanje oogonijev, profaza 1 mejotične delitve, obda se z folikolarnim epitelijem -- >nastane primordialni folikel
* vidimo skupine oogonijev v večjih skupinah, okoli je vezivno tkivo, na površino enostavni izoprizmatski epitelij
* najdl bomo lahko posamezne primordialne folikle
303
Katere vrste foliklov poznaš v jajčniku
- primordialni folikel
- primarni folikel
- sekundarni folikel
- terciarni folikel
304
OPIŠI ODRASEL JAJČNIK
- Prevladuje periferno področje skorje
| - Folikli različnih razvojnih stopenj
305
opiši primordialni folikel
* sestavlja jih primarni oocit, ki jih obdaja 1 plast sploščenih folikularnih celic
* lahko enakomerno razporejeni po zunanjem področju skorje, ali se nahajajo v skupinah- na našem preparatu v skupini
306
opiši primarni folikel
* primarni oocit, obdaja jih 1 plast izoprizmatskih folikularnih celic, zvišanje epitelija
* večji kor primordialni
307
opiši zgodnji sekundarni folikel
* fsh .--> rast
* proliferacija folikularnih celic, najmanj 2 sklenjeni plasti
* ni razmikov med granulosnimi celicami še
308
opiši pozni sekundarni folikel
* proliferacija celic granulose, nastane obsežnejši stratum granulosum
* položaj primarnega oocita še zmeraj centralen
* vidna cona pelucida pod celicami granulose
* med celicami granulose se pojavijo prostorčki, notri je folikularna tekočina, ni pa še enotnega antruma
* okoli vidimo vretenaste celice teke interne na notranji strani bm
309
Opiši terciarni folikel
* enotna votlina antrum
* ekscentrični položaj oocita, leži na kumulusu granuloznih celic
* corona radiata ,1. plast celic ki obdaja oocit
* krožna urejenost plasti veziva = teka eksterna, bolj kolagena vlakna so tu
310
Kje se vidi callexnerjevo telo?
na terciarnem foliklu
311
Opiši artretičnii folikel
- Zadebeljena zona pelucida v artretičnem foliklu
| - Desintegracija
312
Kaj so intersticijske žleze pri jajčniku mesojedov?
preoblikovan artretični folikel
313
kje najdemo kortikalne tubule
- jajčnik mesojedov
314
Opiši rumeno telo
- velike luteinske celice,
* dobijo lastnosti steroidnih celic,
* imajo evkromatična jedra,
* v citoplazmi imamo lipidne vključke,
* so celice polihedralnih oblik in
* niso enako velike
* diferencirajo se iz granuloznih celice
- okoli je rahlo fibroblastno vezivo, torej fibrociti, je dobro ožiljeno
- male in velike sintetizirajo progesteron
- celice teke interne se vključijo v rumeno telo in preoblikujejo se v male luteinske celice
- večina je velikih luteinskih celic, malih je bolj manj in so na periferiji v skupinah
315
opiši velike luteinske celice
* sestavljajo rumeno telo
* dobijo lastnosti steroidnih celic,
* imajo evkromatična jedra,
* v citoplazmi imamo lipidne vključke,
* so celice polihedralnih oblik in
* niso enako velike
* diferencirajo se iz granuloznih celice
* sintetizirajo progesteron
316
kaj je corpus albicans?
artretičen folikel preraščen z vezivom
317
kaj sestavlja jajcevod?
- infundibulum s fimbrijami
- ampula
- istmus
318
opiši zgradbo cevastega sistema rodil.
- 3 palstna zgradba
| - manjka l. muscualris mucosae
319
opiši jajcevod
- oblika epitelija je vrstno specifična (enoskladni večvrstni visokopriz. Kobila, svinja)
- enotna propria submucoza
- 2 plastna t.muscularis, razslojenost slabša
- t. muscularis obsežnejša v smeri proti maternici
320
kako je zgrajena maternica? naštej plasti
- sluznic/podsluznica = ENDOMETRIUM
* pars functionalis
* pars basalis
- mišična plast = MYOMETRIUM
- zunanja plast = PERIMETRIUM
321
opiši plasti zgradbe maternice.
- 3 plastna zgradba
- Ni l. musc. Mucose
- Sluznica brez ostre meje prehaja v podsluznico
- Endometrium (sluznica in podsluznica): l.epithe muscose: enostavni enoskladni (kobila, mesojedi) ali enoskaldni večvrstni (svinja, prež), migetalčne nemigetalčne celice
a) Pars funcionalis
b) Pars basalis
- Maternične oz. uterine žleze (enostavne razvejane, cevkaste), največja dolžina in izvijuganost žlez ko imamo aktivno rumeno telo pod vplivom estrogena
- Myometrium: notranja krožna, zunanja poševna ali vzdolžna plast- vmes je stratum vasculare
- Perimetrium
322
Opiši amternico svinje
- Uterine žleze po vsem endometriumu, v proprii submucozi
- Izvijugane obsežne žleze
- Enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij
- Veliko žil- dobra prekrvavljenost
- Arterije imajo zadebeljeno tunico intimo- povečana prekrvavitev
- Perimetrij, ne pozabi na, njega na protokolu
323
Opiši amternico prežvekovalca
- Karunklov 4 vrste po 15
- Endometrij: področja kjer ni uterinih žlez
- Stratum vasculare bolj razvit, večje krvne žile
- Področje bogato s fibroblasti = karunkel (fibroblasti imajo ovalna, evkroamtska jedra -> tako ločiš od limfocitov, ki niso biosintetsko aktivni)
- enoskaldni večvrstni epitelij
324
kakšna jedra imajo fibroblasti
- ovalna
- evkromatska
- za razliko od limfocitov so biosintetsko aktivni
325
Po katerih 3 kriterijih klasificiramo palcente?
- izvor ožilja
- odnos plod-mati
- morfološka klasifikacija- kriteriji
326
kalsifikacija placente glede na izvor ožilja:
- omphaloidni tip (tip rumenjakove vrečke)
| - alantoisni tip
327
klasifikacija placente glede an odnos plod-mati
- stopnja zasidranosti fetalnih membran na (v) endometriju:
* nondecidualna
* decidualna
328
morfološka klasifikacija placente.
- oblika
- notranja zgradba
- število plasti v interhemalni barieri
329
Opiši nastanek placente
- Ektoderm ob embr. Ščitu se uviha in oblikuje gubo- amnij
- Rumenjakova vrečka komunicira s srednjim delom intraembrionalnim črevesom
- Alantois se razširi in obda želodec
- Trofoblast je neožiljen, ko nastanejo primarne resice je tudi neožiljen
- Stik rumenjakove vrečke + somatoplevra à izvor ožilja iz rumenjakove vrečke à omphaloidni tip palcente
- Alantoisni tip ožilja – iz alantoisa izvira večina žil
330
odnos plod- mati
- placenta le priložena endometriju maternice – nondicuidalni tip placente
- plodova placenta sidra v endometrij maternice, ko se odstrani je ta del endometirja poškodovan- decidualna
331
opiši placentom
- Mesto kjer se oblikuje posebna stična površina med steno maternice z plodovim mehurjem = chorion frondrosum
- Kjer je placenta fetalis priložena steni maternice = chorion libre
- Difuzni tip placente: kobila (frondrosum na celi površini), prašič (manjka na površini materničnih rogov)
- Kotilidonski tip placente : na materni strani karunkel, na fetalni strani kotilidon, oblikuje se placentom
- Placentom zonarium: fondrosum okoli zarodka na ekvatorju
- Človek: placenta disfuidalis
332
Kakpo se poveča stična površina med placento fetalis in uterina pri posameznih živ. vrstah ?
- Prašič: Stična površina poveča z oblikovanjem gub:
- Kobila, prež: stična površin poveča z obliko resic
- Mesojedi, primati, človek: oblikovanje labirinta
333
število plasti v interhemalni barieri pri posameznih živalskih vrstah
- Placenta fetalis: endotelij, okoljni mezenhim, površinski epitelij
- Palcenta uterina: epitelij, okoljni mezenhim, endotelij
- Kobile svinje, prež: placenta epitheliohorialis, ohranjene vse plasti; prežvekovalci: na določenih mestih imamo dipliokaroiocite ki oblikujejo hibridne celice à syndesmohorialis
- Mesojed: placenta endotelichorialis: na materni strani manjka površinski epitelij, zreducirano vezivo à večji prehod snovi
- Glodavci, človek: placent haemohorialis; zreducirana placenta
334
Opiši placento svinje
- Alantoisni tip placente
- Nondecidualni tip placente
- Difuzni tip placente
- Gubasta placenta
- Epiteliohorialni tip placente
- Areola: mesto kjer se izliva sekret uterinih žlez: na materni strani ni sekundarnih gub, epitelij je nižji, fetalna stran vzvišek v obliki rozete à povišan epitelij
- Placenta fetalis (endotelij fetalis, mezenhim fetalis, trofobblast placente fetalis),
- placenta uterina (kjer je rahlo fibrilarno vezivo, sekundarni vzviški, žile, uterine žleze, miometrij)
335
Opiši placento goveda
- Resasta palcentacija,
- Placentom: interakcija na področju maternice, karunkel, kotiledon na fetalni strani
* ovalne oblike veliki prežvekovalci, ovca bolj okrogle oblike
- Epiteliohorialni tip placente in sindezmohondrozni tip placente
- Primarne resice, resice višjega reda
- Fetalna placenta: visokoprizmatski epitelij
- Uterina placenta: izoprizmatski epitelij, pod epitelijem je zrelo fibrialrno vezivo
- Bazalno področje
- Območje z uterinimi žlezami
- Notranja plast miometruma
- Žilna plast
- Zunanja plast miometruma
- Dvojedrne celice --> diplokariociti (najdejo predvsem na fetalni strani), niso opremljeni z dezmosomi, lahko potujejo na materino stran in se združijo z epitelijsko celico --> dobimo trijedrno celico = triplokariocit oz. hibridna celica
336
kje najdmeo diplokariocite in triplokariocite?
pri placenti goveda
337
opiši placento mesojedov
- Omphaloidni tip v začetku, nato alantoisni
- Decidualna placenta (zasidrana v endometrij maternice)
- Placenta zonaria (oblika horiona fondrosuma – v obliki pasu okoli ekvatorialnega področja)
- Horion fondrosum: stična površina se poveča z labirintom, placenta fetalis se usidra na področju horiona fondrosuma
- Oblikovanje labirinta
- Palcenta endoteliohorialis (na placenti uterini pride do redukcije površinskega epitelija in redukcije veziva endometrija) (stik endotelija in horija na placenti uterini)
- Kjer je prehod horion fondrosum in horion libre je obrobni hematom
- Placenta uterina: Miometri, endometri, propria, kjer horion libre je propria submucose
- ……, vezivna plast, stično področje (lumen razširjenih uterinih žlez; razširjeni deli, ki potem navzgor prehajajo v labirint), navzgor prehaja propria submucoza (vezivo zreducirano, ni več epitelija z materine strani)
- Fetalna stran: površinski epitleij, ki meji na mejo alantoisa, trofoblast - površinski epitelij, mezenhim s krvnimi žilami
- Endotelij v krvni steni matere
- Endotelij okoli krvne žile na fetalni strani
338
Kako zgleda zgraddba placenta psice na preparatu
- površinski epitelij ki meji na votlino alantoisa
- mezenhim
- Krvne žile
- Trofoblast placente fetalis – površinski epitelij
- Stično področje – to so uterine žile
- Nakazana plast veziva (bolj ravno področje)
- Globok gobast del – tu je več uterinih žlez in žil
- Miometrij placente uterine
- Na placenti uterin je gosto fibrilarno vezivo
- Okoli krvnih žil je epitelij,
- uterine žleze imajo v glavnem izoprizmatski epitelij
- Tip placente ki omogoča prehajanje imunoglobulinov
339
naštej sloje kože
- vrhnjica (EPIDERMIS)
- usnjica (DERMIS)
- podusnjica (HIPODERMIS)
340
katerima 2 slojema pravimo koža v ožjem pomenu?
- epidermid
| - dermis
341
zgradba epidermisa
- stratum basale (neposredno an bazalni membrani)
- stratum spinosum
- stratum granulosum
- stratum lucidum
- stratum corneum
342
zgradba dermisa
- STRATUM PAPILARE
| - STRATUM RETICULARE
343
vrhnjica tipi celic
- Keratinociti (ob zarodni plasti, se premikajo navzgor, keratinizirajo, pigemnt se razporedi nad jedrom)
- Melanociti (bazalno področje, imajo podaljške)
- Langerhansove celice (mezodermalno poreklo, na HE jih ne ločimo)
- Merkelove čutne celice (neaktiven melanocit)
344
drži ali ne drži. koža ni čutilni organ
ne drži.
345
opiši puccinijevo lamerano telesce
Končni del ž. Vlakna je zadebeljen, okoli imamo koncentrično razporejene lamele
346
opiši preparat blazinica psa
- Stratum papilare (že del usnjice)
- STRATUM BAZALE
- Stratum spinosum – mostički
- Bazofilna keratohielinska zrnca – stratum granulosum
- Stratum lucidum
- Stratum corneum – rožena plast
347
opiši kožo svinje
- str papilare (rahlo fib. vezivo ki oblikuje vezivne papile, tu se vidijo žile, kapilare, eozinofilni granulociti se vidijo (rdečkasto obarvana zrnca v citoplazmi) (na protokolu boš mogla prepoznat tudi kakšno celico selivko…),lahko bi videli tudi fibroblaste
- str.retikulare– prepleteno togo fib. Vezivo
- Funiculus adiposus
- epidermis- tanjša rožena plast
- meja epidermis in dermis
- Meja kjer se konča str retikulare dermisa in se začne podusnjica (pri PRA ni vezivna ampak je sklenjena plast tolšče = funiculus adiposis)
- STR granulosum je tanek
- Str. Lucidum se ne vidi
- Str corneum
348
katere vrste znojnic poznaš
- prava ali ekrina (voden sekret)
| - apokrina
349
kakšna žleza je lojnica?
mešičkasta, poliptiha, z holikrinim izločanjem, zarodna plast celic, in celice acinusa naložene v več plasti
350
opiši olakano kožo gamsa
- Gledali bomo roženo tvorbo dlake
- Zgradba hipodermisa bo vezivna, ne bo sklanje plasti tolšče
- Odlakana kože
- Kar je rumeno je dlaka (epitelni dlačni mešiček, z njim je funkcionalno povezana lojnica (mešičkasta, poliptiha, z holikrinim izločanjem, zarodna plast celic, in celice acinusa naložene v več plasti). Na vezivni mešiček je vezana mišica ježilka dlake
- Spodaj so manjše znojnice
- Epidermis, tanka rožena plast
- Rahlo vezivo
- Str. Retikulare, togo fib. Vezivo
- Neurejeno vezivo hipodermisa
351
opiši preparat zarožne žleze
- Lepi primeri dlak, ki so zasidrani v dlačnem mešičku
- Lepo vidna zgradba vezivnega in epitelijskega dlačnega mešička
- Barvanje po goldnerju, kolag vlakna barvajo zeleno
- Mišičnina se barva opečnato rdeče
- Vezivna papila, dlačna čebulica okoli
- Notranja epitelna ovojnica ( 2 palsti: huxlejev in henlejev /svetlejši/ sloj, zunanja epit. Ovojnica in vezivni dlačni mešiček (plast krožno urejeenga veziva)
352
iz katerih slojev je zgrajena zarožna žleza?
- medula
- cortex
- notranja epitelijska ovojnica (huxlejev in henlejev sloj)
- zunanja epiteljna ovojnica
- vezivni dlačni mešiček
353
kako nastane dlaka?
- Dlaka nastane tako da pride do proliferacije površinskega epitelija, plakoda, ugrezanje, epitelijski brst, invaginacija na kavd. Delu brsta
- V vezivni papili je matrix, ki spodbudi naselitev celic in proliferacijo navzgor
354
opiši zasnovo za sinusno dlako
- močna običajna dlaka – ima sredico, skorjo in kutikulu,
- modificiran je vezivni dlačni mešiček- v njem so kavernozni prostori,
- Dobra oživčenost veziva, ki obdaja kavernozne sinuse
355
kakšen epitelij je napovršini kjer najdemo zasnove za sinusne dlake in zasnova za dlačno žlezni kompleks
- mehurčast epitelij
356
Kakšna žleza je mlečna žleza?
- je modificirana kožna žleza
- Modificirana znojnica
- Žleza je sestavljena
- Cevkasto mešičkasta
- Ima apokrino sekrecijoà višina žleznega epitelija se spreminja, odvisna glede na fazo.
357
opiši mlečno žlezo
- Iz sekretornega dela žleze (sestavljajo ga režnji v katerih so žlezni acinusi = alveolus)
- Zgradba alveolusa: obdaja ga enoskladen epitelij. Med bm in bazo žlezni celic so mioepitleijske oz. Košaraste celice (najdemo tudi v mlečnih vodih) (pomagajo pri stiskanju mleka). Vezivo okoli alveolusa dobro prekrvavljeno
- Govedo: mlečno izvodilo ima zaliva
- Manjša izvodila: enostavni enoskladen nizkoprizmatičn epitelij
- Večja izvodila: dvoskalden izoprizmatski epitelij
- epitelij žlezni acinus: izoprizmatski
- ostanki mleka so bazofilno obarvani
358
kako poteka sistem izvodil v mlečni žlezi
- Sistem izvodil začne že znotraj = intralobularna izvodila, obdaja jih fibrilarno vezivo, v njem elastična vlakna in lahko so prisotne tudi gmc.
- Nato sistem primarnih in sek. mlečnih vodov, se naprej stekajo v
- mlečno cisterno ->
- seskova cisterna, -->
- odpira s seskovim kanalom
359
opiši zgradbo alveolusa mlečne žleze
- Zgradba alveolusa: obdaja ga enoskladen epitelij. Med bm in bazo žlezni celic so mioepitleijske oz. Košaraste celice (najdemo tudi v mlečnih vodih) (pomagajo pri stiskanju mleka). Vezivo okoli alveolusa dobro prekrvavljeno
360
Opiši presušeno mlečno žlezo
- znižanje žleznega epitelija,
- lumen se zmanjša,
- povečanje vezivnih komponent
- gravidna žival
- na posameznih mestih še ostanki mleka
- Skrčenje sekretornega dela žleze, poveča se vezivo
- Žlezna izvodila ostanejo enaka
361
opiši mlečno žlezo v rzavoju
- Kjer bo bodoči sesek se oblikuje vzvišek
- Če gremo na preparatu globlje: brstenje epitelija, vzraščanje navzdol, primarni brsti, sekundarni brsti
- V mlečni žlezi je tolščno tkivo, ki čuva prostor za mlečno žlezo, ki se bo razvila
362
opiši zgradbo zrkla
- Votla krogla
- Stena zgrajena iz 3 ovojev oz. Open
- Zunanja zrkelna opna: tunica externa s. fibrosi bulbi
- Srednja zrk. Opna: tunica media s. vasculosa bulbi ali uvea
- Notranja: tunica interna, mrežnica, retina
363
Kkao je zgrajeno oko
- čutilo vida sestavljeno je iz:
- čutni organ – oko, ki ga oblikuje zrklo
- Vidni živec
- Centralne vidne proge
- Vidni center
364
opiši lečo
- Obdaja jo homogena kapsula
- Na sprednji strani ima epitelij
- Glavnina leče je iz vlaken
- Fibre zonulares, z njimi je vpet
365
opiši steklovino
- Iz vode, nekaj hiluronske kisline, kolagena, glikogeni
- Je corpus vitreum
366
opiši vidni živec
- Interokularni del (vlakna brez mielinske ovojnice)
- Orbitalni del: ima mielinsko ovojnico à na prehodu skozi canalis optikus preide v intrakranialni del in se končuje na križišču vidnikov
- Obdaja ga vezivna opna iz možganskih ovojnic
367
Kaj sestavlja zunanjo zrklno opno. opiši tudi.
- čvrste elastične konsistence
- Zrklu daje obliko in trdoto
- iz 2 delov
1. beločnice oz. sklere (neprozorna) in iz
2. prozorne roženice oz. corne. ( iz 5 plasti)
- Ena v drugo prehajata na sulcus sclere
368
opiši beločnico
- Beločnica zgrajena iz snopičev kolag. Vlaken,
- čvrsta vezivna konsistenca, prisotna so elastična vlakna.
- Če so prisotne pigmentne celice ima rahlo sivkast videz.
- Čvrsto fibr. Vezivo,
- slabo ožiljena
- v ventrotemporalnem kvadrantu je beločnica preluknjana – tu prehajajo vlakna živcev, žile
- Ptiči: beločnica dodatno okrepljena s hialinim hrustancem
- Ptič: v beločnični plošči imamo koščice oz. osikule. Hielini hrustanec se konča in začnejo se osikole na beločnični plošči
369
kaj so posebnosti beločnice ptičev
- hialini hrustanec
| - osikule v beločnični plošči
370
opiši roženico
- Cornea je prosojna,
- normalno je neožiljena.
- Čvrsta elastična opna.
- Epitelij na sprednji površini večskalden, ploščat , neporoženevajoč
- Pod njim je lastna plast. Najobsežnejša. Substancia propria cornee – iz vzporednih lamel iz kolagenskih vlaken
- Epitelij na zadnji površini (enoskladen, enostaven, sploščen) – endotelij sprednje očesne komore
- Na roženici imamo 2 mejni membrani: lamina limitans anterior (slabo vidna) in lamina limitans posterior (opna bolj steklastega videza, je debelejša)
- Med epite. Celicami na sprednji površni so številni živčni končiči (refleks zapiranja veke), Zgornja plast je opremljena z mikrovili, nam zadržuje solze.
371
iz česa je sestavljena srednja zrklna opna
- Iz žilnice oz. horoide,
- ciliarnika ( obešalni aparat za lečo),
- šarenica oz. iris (prosti konci šarenice omejuje očesno punčico oz. zenico)
372
kaj je naloga srednje zrklne opne?
- prehrana zrkla
| - regulacija oblike leče in velikosti zenice
373
opiši žilnico
- Žilnica se nahaja pod vidnim delom mrežnice
- Žilnica je sestavljena iz več plasti. Ne rabiš vedet
- V žilnici različna količina pigmenta, glede na to lahko prosevajo žile
374
opiši ciliarnik
- CiliarniK in iris pod slepim delom mrežnice
- Ciliarnik predstavlja nadaljevanje žilnice. Deluje kot obešalna naprava za lečo. Imamo osnovno ploščo ciliarnika na kateri so podaljški, ki se pripenjajo na lečo. Mišičnina iz gmc pri sesalcih na osnovni plošči, mišičnina ni opremljena z zevnimi stičnicami. PTIČI: mišičnina je skeletna
375
opiši šarenico
- podaljšanje osnovne plošče ciliarnika. Oblikuje distalni konec srednje očesne opne
376
katera 2 dela mrežnice poznaš?
- optični dle mrežnice
| - slepi dle mrežnice
377
opiši vidni del mrežnice
* pigmentni epitelij (1 plast od žilnice proti steklovini ) à sintetizirajo melanin
* fotoreceptorne celice (paličnice, čepnice) à ločimo zunanji in notranji segment in perikarion in nevrit. Celice so opremljene z membranskim receptorjem
* bipolarne celice in asociacijski nevroni à dendrite v zunanjem mrežastem skladu,
* ganglijske celice vidnega živca – velike, multipolarne, manj številne celice
* oporne milerjeve celice oz. radialni gliociti – segajo skozi celotno globino vidnega dela mrežnice. Oblikujejo tesne stike z nevroreceptornimi celicami ter zunanjim jedrnim sklado. Na ta način dobimo zunanjo mejno membrano oz. zunanji mejni sklad (oblikuje se med plastjo plaičnic in čepkom in zunanjim jedrnim sklad)
* milerjeve celice proti steklovini oblikujejo notranji mejni sklad
378
opiši slepi del mrežnice
- je neobčutljiv na svetlobo
| - leži pod ciliarnikom in šarenico
379
naštej 10 plasti mrežnice
- Ločimo 10 plasti
- pigmentni sklad (kjer so pigmenti)
- plast paličnic in čepkov (nevroepitelijski sklad)
- Zunanji mejni sklad (milerjeve cleice)
- Zunanji jedrni sklad
- Zunanji mrežasti sklad
- Notranji jedrni sklad
- Notranji mrežasti sklad
- Ganglijski sklad (perikarioni ganglijev)
- Sklad živčnih vlaken (nevrti ganglijev)
- Notranji mejni sklad
380
Kaj je drugače pri plasteh mrežnice sesalcev kot pri pticah
- pri sesalcih je zunanji jedrni sklad obsežnejši.
| - Tanjši notranji jedrni sklad.
381
kaj se dogaja v zgodnjem embronalnem razvoju? (miš 4-8 dni)
- Maternični rog 4,5 dni miš: stena, ostanek materničnega lumna, faza blastociste. Celice trofoblasta, obkrožajo blastocel. Embronalni vozlič
- Zarodek 6 dni: nato sledi gastrulacija, oblikovanje kličnih listov, preamnijev kanal, videti bi se moral 3 plastni embrio
- Miš 8 dni plod: amnij
382
Opiši razvito popkovnico
- površinski amnijev sloj
- epitelij amnija je zunanja plast --> lahko da se na preparatu vidi lahko pa da tudi ne
- osnova iz mezenhima (zreli pretežno prevladuje)
- *umbilikalne vene (ena lahko zakrni, če sta obe se združita)
- urahus (povezuje alantois s sečnim mehurjem – to je prav, na predavanjih sem napisala da se povezuje s sečnico kar je narobe)
- umbilikalne arterija, spiralast potek običajno
- stena arterije debelejša, elastična vlakna
- na naših preparatih, če imaš podgano je lahko možno da urahus ni viden, je že zaprt
- vena je tam kjer je tanjša t. media
- okoli žile je zreli mezenhim
