histologija ustni kratka ponovitev Flashcards
1
Q
opiši obtočilni sistem
A
- votli organi
- srce, krvne žile, limfne žile
2
Q
obtočilni sistem obtoki.
A
VELIKI ali TELESNI OBTOK
-Iz levega prekata po telesu in nazaj v desni preddvor
MALI ali PLJUČNI OBTOK
- iz desnega prekata v levi preddvor
VENSKI in ARTERIJSKI PORTALNI OBTOK
- Venski–> jetrni in hipotalamusno hipofizni portalni sistem
- Venski–> sekundarna kapilarna mreža
- Arterijski –> v ledvičnem telesu v ledvicah, dovodna arteriola, kapilarna mreža, odvodna arteriola
EMBRIONLANI VITELINSKI
EMBRIONALNI UMBILIKALNI
LIMFNI
3
Q
katere tip arterij poznaš?
A
- elasičnega tipa
- mišičnega tipa
- manjše arterije
- arteriole
4
Q
kater tip ven poznaš?
A
- venule
- vene (majhne, srednje, velike)
5
Q
kaj so žile?
A
Sistem cevk ki jih obdaja endotelij ( v notranjosti imamo krvne celice), na določenih odsekih se jim pridruži vezivo, gladka ali srčna mišičnina
6
Q
zgradba stene žil
A
- triplastna
- v sredini je lumen
- t.intima (interna)
- t. media
- t, adventitia (externa)
7
Q
opiši t. intimo
A
- Funkcija: uravnava izmenjavo snovi, tekočin in plinov skozi žilno steno
- PLAST ENODTELIJSKIH CELIC
- enoskladni enostavni ploščat epitelij (mezodermalno poreklo)
- stičnice (tesne, nexusi, sprimkaste, hemidezmosomi na BM)
- semipermiabilna membrana
- neobloženi pinocitotični mešički (prenos snovi iz apik na BM oz na bazo lateralne površine)
- prehod snovi tudi z difuzijo in endocizozo s klatrinskimi mešički
- funkcija:
- *vzdržujejo ne trombogeno površino
- *spreminjajo pretok krvi in rezistenco žilne stene
- *Regulirajo in modulirajo imunski sistem (limfociti-endo celice)
- *sinteza hormonov
- *izločanje interlevkinov 1,6,8
- *modifikacija lipoproteinov - oksidacija
- BAZALNA MEMBRANA
- kolagen tipa 4
- PAS
- SUBENDOTELISJKO VEZIVO
- lahko tudi gmc, makrofagi, elastična vlakna, kolag. vlakna
- MEMBRANA ELASTICA INTERNA
8
Q
opiši t. medio. -plasti
A
- funkcija: potiskanje krvi po obtočilih
- Gladko mišične celice ter kolagena, retikularna in elastična vlakna
- membrana elastica externa
9
Q
opiši t. externo
A
- funkcija: povezuje krvne žile z zunanjostjo
- funkcija. prehranjevanje zunanji del žuil
- rahlo vezivo,
- živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema (nervivasorum)
- in manjše krvne žile (vasavasorum)
10
Q
opiši arterije elastičnega tipa
A
- velike žile v bližini srca
- stena žile se more razširit (ko sprejme kri) in nato vrnit v prvotni položaj ter poslat kri naprej po telesu.
TUNICA INTIMA
- debelejša kot pri ostalih vrstah arterij (na račun subendotelisjke plasti - kolag, nežna elastična vlakna, gmc, amorfna medceličnina)
- membrana elastica interna neizrazita
TUNICA MEDIA
- najobsežnejša plast
- gmc (zapolnjujejo prostote med lamelami) (omogočijo krčenje) in vezivne komponente
- elastične lamele - so oknjičaste, razširjanje omogočajo
- kolag. vlakna (preprečijo pretirano raztezanje)
- amoefna medceličnina
- neizrazita membrana elastica externa
TUNICA EXTERNA
- razemroma tanka
- snopi koalg. vlaken vzdolžno
- nežna elastičan vlakna
- živna vlakna
- vasa vasorum
- fibroblasti,makrofagi
POVZETEK:
- debelejša tunica intima
- t.adventitia je bistevno tanjša
- glavni del je tunica media
11
Q
kje je nenaden prehod iz elastične v mišično arterijo?
A
a.reanlis (mišični) izstopa iz a.abdominalis (elastični)
12
Q
opiši mišični tip arterije
A
- funkcija: razdelitev krvi po telesu, ritmično krčenje
- v t.medii mora biti 3 ali več plasti skelnjenih gmc
TUNICA INTIMA
- ni obsežna
- ni gmc
- palst enodetlisjkih celic dobro viden
- izrazita membrana elastica interna
- skromno subendo. vezivo
TUNICA MEDIA
- Od 3-40 sklenjenih plasti gmc
- prevladujejo gmc nad vezivnimi komponentami
- vidna membrana elastika externa, vendar manj izrazita od interne
TUNICA EXTERNA
- obsežnejša kot pri a. elastičenga tipa
- fibroblasti, žile, živčna vlakna
13
Q
opiši manjšo arterijo
A
- 3-6 plasti sklenjenih gmc v t.medi
- endotelijske celice se skrčijo in postavijo pokonci, štrlijo v lumen
- vidna memb. elastic. interna
14
Q
opiši arteriolo
A
- v t.medii le še 1-2 plasti skelnjenih gmc
- endotelij, bm
- tanka subenodtelijska plast (retik. in elasti. vlakna)
- membr elastica interna tanka, externa se ne vidi
- funkcija. pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka
15
Q
opiši meta arteriole:
A
- redukciaj t. medie - le še posamezen gmc, ni sklenjene plasti
- povezava arteriol in venul
- na iztopiščih metarteriole so gladko mišični predkapilarni sfinktri
16
Q
opiši klapilare, naštej vrste
A
- 5-8 mikrometrov
- sploščen endotelij
- t.media manjka
- zunanji steni kapilare prilega PERICIT (citoplazemski podaljši, objame kapilaro)
- pericit lahko spremeni v fibroblast ali gmc
- kapilare se vejičijo, izmenjujeo, oblikujejo kapilarno mrežo
- KONTINUIRANA KAPILARA
- FENESTRIRANA KAPILARA
- DISKONTINUIRANA ali SINUSOIDNA KAPIALRA
17
Q
opiši kontinuirano kapilaro
A
- najmanjši prehod snovi iz lumna v okolno tkivo
- Najdemo v mišičju, v osrednjem živčevju, v skorji timusa
- skelnjena bm
- sklenjen endotelij
- jedro pericita
18
Q
opiši fenestrirano KAPILARO
A
- visceralne kapilare
- črevo, ledvica, endokrine žleze
- večja prepustnost
- med endo. celicami so fenestra, okenca (50-80nm) , prekrita so z diafragmo, le v ledvičnem telescu niso
- skelnjena bm
19
Q
opiši diskontinuirano kapilaro
A
- največji prehod snovi
- kostni mozeg, jetra, vranica
- pore v steni endo. celic
- bm prekinjena ali manjka
- večji premer kot 5-7mikrometrov
- Nepravilne oblike
20
Q
opiši vene
A
- večji premer od arterij
- številčnejše od arterij
- stena ven tanjša od arterij
delitev:
- velike vene
- vene srednjega kalibra
- vene majhnega kalibra
- venule
- postkapialrne
- pericitne
- mišične
- psoebni tipi ven
21
Q
naštej vrste venul
A
- postkapilarne
- pericitne
- mišične
22
Q
opiši postkapilarne vneule
A
- premer večji od kapialr (10-30 mikrometrov)
- podoben kapialrnm po zgradbi
- kotinuiran, delno fenestriran endotelij
- Tanka subendoteliska plast iz vzdolžnih kolag. Vlaken
- endo celic so dovzetne za serotonin in histamin (tkivni bazofilec izloča) –>inducirano prepuščanje snovi
23
Q
opiši pericitne venule
A
- periciti oblikuejjo sklenjeno plast
- popolno t.media
- popolna triplastna zgradba
- vezivo, kolag vlakna ki oblikujejo tanko tunico externo
- izmenjave snovi med žilnim prostorom in veznim tkivom
- 30-50 mikrometrov
24
Q
opiši mišične venule:
A
- ni pericitov v t.medii - nadomesti jih sklenjena plast gmc
- 50-100 mikrometrov
25
opiši vene majhenga kalibra
- t. emdia 2-4 plasti krožno urejneih sklenjenih gmc
- ni membrane elastice interne
- jedra endotelijskih celic vzporedno z lumnom in ne pokončno kot pri mali arteriji
- t.intima, t.adventitia
26
opiši vnee srednjega kalibra
T.INTIMA
- enpdtelijska plast
- subendotelijska plast (kolagena vlakna)
- zaklopke (predvsem na okončinah) =duplikature t. intime
T.MEDIA
- cceč plasti gmc
- vezivo (kolag in elast. vlakna)
T.EXTERNA
- je obsežna,
- vezivna,
- pretežno z žilami, živci,
- posamezne gmc
27
opiši velike vene
T.INTIMA
- obsežnejša
- subendot. vezivo - lahko gmc
- izrazit amembrana elastica interna
T.MEDIA
- tanka
- koalg, elastična vlakna
- gmc; več vezivnih komponent kot gmc
T.EXTERNA
- obsežna
- glavni del stene
- vzdolžno in spiralno urejene snope gmc
- kolag, elastična vlakna
- vasa vasorum, nervi vasoru
- skrbi za napetost
28
naštej posebne tipe ven
- ARTERIJSKO VENSKE ANASTAMOZE
- ZAPORNE ARTERIJE
- ZAVORNE VENE
29
Opiši arterijsko venske anastamoze
- direktni prehod krvi iz končnih vej arteriole v venule (izogne kapilarni mreži)
- debela plast gmc
- dobra oživčenost z vaso motornimi živci
- če zaprta kri v kapilarno mrežo
- v koži, ustnicah, nosni sluznici, prebavilih, ž. in m. sp. organi,
funkcija:
- urejanje pretoka krvi - krvni pritisk
- termoregulacija
- erekcija
oblika:
- PREPRSTE,MOSTIČNE
- SESTAVLJENE, KLOBČIČASTE
* v steni modif. gmc epiteloidne oblike
* obdaja jih več plasti krožno urejnih celic t.medie
* več zvitih kanalov
* modif gmc nabreknejo in zaprejo svetlino kanalov, prekine dotok krvi
* konice prstov, zunanje uho
30
opiši zaporne arterije
- Zmanjšujejo dotok krvi v kapilare
- manjše žile
- t. intima - tu je blazinica
- v blazinici vzdolžno urejene epiteloidne gmc - krčijo, blazinica nabrekne --> dotok krvi v kap. mrežo se prepreči
- endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
31
opiši zavorne vene
- za kap'ilarno mrežo
- zavirajo odtok krvi iz kapilar
- V steni imajo vzdolžne in krožne gladko mišične blazinice
- - endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
32
senzorični receptorji
- Sposobni zaznavat spremembe v arterijskem tlaku (baroreceptorji) in spremembe kemične sestave krvi (kemoreceptorji)
- Nahajajo se na področju razcepišča karotidne arterije, aortni lok, levi srčni prekat
- KAROTIDNO TELO
KAROTIDNI SINUS
33
opiši karotidno telo
- obdaja ga vezivna kapsula
- Iz goste mreže sinusoidnih kapilar
- celice tipa 1 (kemoreceptorji)
* zrnca v njih so katiholamini in seratonin
- celice tipa 2
* ni zrnc
* obdajao celice tipa 1
- ko pH in O2 pade s evzdražijo kemoreceptorji -->povzroči dvig krvnega tlaka (poveča se minutni volumen srca, skrčenej žil)
34
opiši akrotidni sinus
- razširjena arterija
- kjer se a. carotis interna odcepi od arterije carotis communis
- baroreceptorji
- tunica externa zadebeljena, media stanjšana
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka --> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil --> padec krvnega tlaka
35
kje se nahajajo baroreceptorji?
- karo0tidni sinus,
- aortni lok
- levi srčni prekat
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka --> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil --> padec krvnega tlaka
36
limfne žile: opis, vrste
- limfne kapilare
- limfne žile
* mahjhne in srednje
* velike limfne žile in limfni vodi
funkcija: odvaja tkivno tekočino v venski sistem
- žile potekajo vzporedno z venskimi
- limfa se prefiltrira v bezgavkah
zgradba:
- tanjša stena kot pri kapialri
- zaklopke
- težko ločimo plasti
- ni eritricitov v lumnu
- malo gmc
- ni pericitov
37
kje se prefiltrira limfa?
V BEZGAVKAH
38
opiši limfne kapilare
- tnaka stena
- pondobna krvni kapialri, večji lumen
- endote. celice povezane z interdigitacijami, lahko so prisotne sprimkaste stičnice
- med endot. celicami so preseldki
- Bm prekinjena ali manjka --> večja permeabilnost kot kapialra (večji delci)
- začenaj se slepo
- največ v rahlem fib. vezivu
- pericitov
- nežna vlakenca na bazalni strani endortelijske stene, , na drugi strani se pripenjajo an elastična in koalgl. vlakna --> lumen fimfne kapialre tako ostane odprt
39
opiši limfne žile
- večje
- v večini tkiv in organov
- kje jih NI:
- CŽS, v očesu, v rdeči pulpi vranice, hrustanec, kostno tkivo, v jeternem režnjiču
- običajno nimajo zaklopk
MAJHNE IN SREDNJE:
- večji premer od limfnih kapilar
- neprekinjena BM
- subendot. palst
- 1-2 plasti gmc
- vlakna
- t. externa ne loči od okoljnega tkiva
VELIKE žile in limfni vodi
- triplastna stena
- subendot. plas (kolag in elastična vlakna)
- t.intima: gmc in kolg in elast vlakna
- externa: vezivo + posamezne gmc
- zaklopke
- densi limfni vod
- ductus thoeracicus
- predno s elimfa vrne v vensko kri se prefiltrira
- tok limfe poačsen
40
kako ej sestavljena zaklopka v veliki limfni žili?
- sestavlaj jo guba endotelja + vmes je vezivo
| - občasno ob zaklopki gmc
41
sestava srčnega skeleta?
kaj ločuje nsrčni skelet?
iz česa je pri osamezni d.živlaih?
- anulifibrosi
- trigonum fibrosum
* vezivo, zapolnjujeo prostor med atriventrikularnimi odprtinami in bazo aorte
- septum mebranaceum
- srčni skelet loči atrija od ventrikula
- pra, mačka: togo fib. neurejeno vezivo
- pes: vezivni hrustanec
- konj: hialini hrustanec
- govedo: os cordis
42
opiši srce
- specializiran del krvnega sistema
- črpalka
- 2 preddvora(atrij) , 2 prekata (ventriculus)
- pretin ločuje L in D polovico
- veliki in mali obtok
43
opiši steno srca na kratko
triplastna zgradba
ENDOKARD
- meji na notranje votline na srcu
- palst endot. celic
- bm
- subend. vezivo s kolag in elast. vlakni
MIOKARD
- prečno-progasta srčna mišičnina
-
EPIKARD
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
44
opiši endokard
```
ENDOKARD
- meji na notranje votline na srcu
-palst endot. celic
- bm
- subend. vezivo s kolag in elast. vlakni *notranja plast
takoj pod endot. celicami
neurejeno fib. vezivo
koalg in elasti vlakna
posamezen gmc
*vmesna
*globoka
kolag in elast vlakna
tolščne celice
krvne in limfne žile
vezivo ki se nadaljuje v miokard
posamezna mesta: locira je prevodni sistem srca (manjka kjer so chordae tendianae in papilarne mišice)
- gube endokarda = zaklopke
*atriventrikularne
D=trikusppidalna
L= bikuspidalna
*semilunarne (aorta+ pljučna zaklopka)
```
45
opiši zaklopke srca. zgradba
endotelij an smeri proti atriju in na smeri proti ventriklu
STRATUM SPONGIOSUM
- ožiljena plast
- rahlo fib. vezoivo
- kolag in elastična vlkan
- mproteoglikani
- funkciaj: dušilec šoka, zmanjšuje vibracije povezane z zaporo
STRATUM FIBROSUM
- osnova zaklopke
- koalg. vlakna prevladuje
- povezuje s fibroznimi obročkom
STRATUM VENTRICULARIS
- v smeri proti ventriklu
- togo fib. vezivo,
- več plasti elast. vlaken
- nadlajuej v chordea tendiane v atrivent. ustju
to je bi opis zaatrioventrikularne in smeilunarne zaklopke
- aortna in pulmunalna zaklopka sta podobni, s tem da stratum spongiosum ni ožiljen
. lahko iamta zadebeljen prosti rob
46
opiši mikoard srca
- prečno-progasta srčna mišičnina
- 2 ločena dela mišipčnine: en v atriju , en v ventriklu --> povezuje ju prevodna srčna mišičnina
- zgradba srčne mišičnine
* enojedrne cleice
* centralen položaj ejdra
* 110 mikrometrov dolžina
* ni stelitskih celic = ni možnsoti regeneracije
* številni mitohondriji
* slabše razvit sarkoplaz. retikulum = diade
* interkalarni diski, zonula adherens, na lateralni strani so nexusi, bočne anastamoze
* debelina mišic v atriju tanjš'a kot v ventriklu
* purkinijeve celice
47
opiši epikard srca
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
- iz 2 listov, vmes je špranja s tekočino
* visceralni
* peritonealni
48
hormoni srca
-ANP
atrijski natriuretični peptid
*povišan krvni tlak
*izločanje ANP -->stimulacija rztezanja atrija in ventrikla
*poveča izločanje natrija in vode v ledvicah --> zmanjša se krvni tlak
- BNP
natriuretični peptid tipa B
*sindrom pešanja srca, takrat se izloča
*izločajo ga srčno mišič. celcie v ventriklih
*nizek srčni tlak - premalo krvi srce črpa po telesu
49
kaj sestavlja prevodni sistem srca
- sinuatrialni (sinusni ) vozel
- atrioventrikularni vozel
- atrioventrikularni (Hisov) snop
* densi krak
* levi krak
* purkinijeva vlakna
50
kako poteka krčenje srca
```
SISTULA = faza krčenja
DIASTULA = fzaa raztezanja
```
1. električno vzdraženje v sinusnem vozlu
2. prenos na srčno mišič. celice atrija
3. prenos s pomočjo internodalni traktusov do atrioventrikularnega vozla
4. iz atriovent. vozla izhaja hissov snop
5. hissov snop razdlei na L in D krak
6. končne veje trako se nahajajo v subendotelijskem prostoru = purkinijeva vlakna
- najprej krčijo, atrij, nato apex, nazadnje ventrikli
51
kakšne celice so v vozlih, snopih?
- modif. srčne mc
- manjše
- posemzne miofibrile
- okroglo jedro
- neobarvano območje okoli jedra
- vidi prečna progavost
- v sins. vozlu razvejane brez interkalanrnih diskov
- v krakih in purkinj vlaknih imajo premer večji od navadnega premera smc
52
vaskualrizacija srčen mišičnine
- smc mora biti dobro prekrvavljena
- iz aorte žile
- L in D coronarna arterija --> v akpialrno mrežo v miokardu se razvijeta
- venule-->vene-->preko coronarnega sinusa ali skozi odprtine v endokardu v desni preddvor (v. carotice minime)
53
limfne žiel v srcu
- Velike
- v srčnih brazdah skupaj z žilami
- limfa se filtrira skozi limfne vozlje do razcepiščev sapnika in loka aorte
54
živci v srcu
- n.vagus
- simpatični živci: povečajo hitrost utripa
- živci regulirajo hitrost krčenja
55
srce ptičev
- 2 ventrikla, 2 atrija
- hitrejše bitje srca, ker metabolne potrebe večje . višja telsna temperatura
- večji volumen srca, glede an amso
- notranje voltine gladke
- enostavne zaklopke
- smc
* manjši premer
* ni prečnih cevk
* ni linije M pri sarkomeri
* dobro razvit sarkoplazemski retikulum
- dodaten densi atrioventrikularni lok
56
kaj sestavlaj endokrini sitem?
- žleze z notranjim izločanjem
- Druga tkiva in organi, endokrine celice v manjšem odstotku, ki z izločki -hormoni- povezujejo delovanje organizma v celoto
1. ENDOKRINE ŽLEZE
2. SKUPINE ENDOKRINIH CELIC
3. RAZPRŠENI ENDOKRINI NSISTEM
57
kaj je paranhimatozni organ?
parenhim + intersticij oz. vezivna stroma
58
kdaj ej neka stvar žleza?
ko večina parenhima sesatvaljajo endokrine celcie
59
razvoj endokrinih žlez
iz epitelijskih celic krovnega epitelija --> epitelijski brstič --> epitelijski pecelj --> izvodilo na površino --> izvodilo s površino se izgubi --> endokrina žleza --> izloček (hormon) gre v okoljne celice
60
opi endokrine žleze
- paranhiamtozni organi
- dobro prekrvavljeni
- v kri izločajo hormone
- hormoni delujejo na različne razdalje
1. ENDOKRINA
- veliak razdalja
- tnajpogosteje po krvi se hormon prenaša do tarčnega mesta
- sproščanje in zaznava hromonov
2. PARAKRINA
- majhan razdalja
- tarčne celice v okolju . hormon jih doseže z difuzijo
- sproščanje in zaznava zunajceličnih sporočil
3. AVTOKRINA
- Celica, ki izloča hormon, ima tudi receptor za zaznavo tega hormona
61
Kaj vse spada med endokrine žleze?
- hipofiza
- epifiza
- ščitnica
- obščitnica
- nadledvična žleza
-večina parenhimske populacije je iz endokrinih celic
62
kaj spada med skupine endokrinih celic?
- nevrosekretornih nevroni v Hipotalamusu
- Langerhansonovi otočki
- m in ž sp. organi
- palcenta
- kardialni miociti v preddvoru srca
- nahajajo se v drugih organih oz. tkivih
- večino organa predstavljajo eksokrine celice, endokrine celice so subpopulacija
63
kaj spada med razpršeni endokrini sistem?
- posamezen endokrine celice vrinjene med epitleijske celice gastrointestinalnega in respiratornega sistema
64
opiši hipofizo
- podrejena živčnemu sistemu
- s hormoni pliva na druge endokrine žleze
- osrednja žleza endokrinega sistema
65
povej lego hipofize
- leži dorzoventralno,
- s pecljem visi med chiasmo opticum in corpusom mamillare na dnu vmesnih možganov
- v fossi hipophysialis turškega sedla
66
opiši zgradbo hipofize
ADENOHIPOFIZA (žlezni del)
- Pars anterior
- pars intermedia
- pars tuberalis (kot rokav obdaja infundibulum)
NEVROHIPOFIZA
- pars posterior (največji del)
- infundibulum (hipofizni pecelj)
- eminentia mediana (povezava z živčnimi vlakni)
hipofizna špranja
- med pars anterrior in pars intermedia
- konj je nima, namesto tega ima folikle
67
opiši vaskularizacijo hipofize
Hipotalamusno hipofizni sistem
- da pridejo v zadostni količini sproščujoče in zaviralne snovi iz HIPOTALMUSA do pars anterior adenohipofize
potek:
ADNEOHIPOFIZA
-sprednja hipofizna arterija -->> primarna kapilarna mreža na področju peclja in eminentia mediana --> portalne vene --> razvejičenje--> sekundarna kapilarna mrež
v pars anterior --> venske žile -->hipofizne vene --> kavernozni sinus
NEVROHIPOFIZA
-zadnaj hipofizna arterija --> kapialrna mreža (pars posterior) --> hipofizne vene --> kavernozni sinus
68
oblike hipozif različne živali
PREŽ: podolžno ovalna
PRA: nepravilno kvadratasta
MES: zavaljena ovalno
konj: ploščato ovalna
69
poreklo hipofize
adenhipofiza: oralni ektoderm
nevrohipofiza: nevroektoderm
70
razvoj in diferenciacija žleze
ADENHOPOFIZA
- izbočenje strehe primitivne ustne votline
- adenohipofiza izgubi povezavo z ustno votlino --> nastane RATHEJEVA VREČA ( celice adenohipofize ki se naslonijo na nevrohipofizo, nastane pars intermedia )
NEVROHIPOFIZA
- Izbočenje dna bodočega diencephalona
- obdrži povezavo z živčnim sistemom
71
metode za ugotavljenaje vrste celic pri hipofizi
- histokemično barvanje
- histofiziološka raziskava
- ultrastruktura
- imunohistokemične metode
72
katere celice so v hipofizi. opiši jih
KROMOFILNE CELICE
- vežejo barvial
- biosintetsko aktivne - evkroamtsko jedro
- acidofilne (citoplazam obarva acidofilno)
- bazofilne
KROMOFOBNE CELICE
- manjša popualcija celic
- citoplazma je neoobarvana
73
katere acidofilne celice poznaš?
- somatotropne
| - mamotropne
74
katere bazofilne celice poznaš
- kortikotropne
- triotropne
- gonadotropne
75
opiši adenohipofizo
- iz 3 delov
- okoli parenhima celic se nahaja nežno vezivo (rahlo fibrilarno in kolag. Vlakna)
- fenestrirane sinusoidne kapilare med nežnim vezivom
- pars anterior je največji
PARS INTERMEDIA
- obdaja nevrohipofizo in je čoćena od pars anterior s hipofizno špranjo
- -slabše prekrvavljen kot pars anterior
- pretežno beta celice
- veliko kromofobnih celic
- direktna nevroendokrina regulacija ( ž.končič konča ob žlezi)
- paranhimatozne celice obdajajo s koloidom napolnjene folikle
- najštevilšnješe so melanotropne celice
PARS TUBERALIS
- -je podaljšek pars anterior
- celice razporejene v trakovih, oblikujejo manjše folikle
- beta celice (kortikotropne in goandatropne)
- ACT, LH, FSH imunopozitivne celice
- receptor za melatonin (izloča ga epifiza) --> celice vključene v sezonsko urejanje reprodukcijskega ciklusa
76
uravnanvanje delovanja adenohipofize
SOMATOTROPNE:
produkt: rastni hormon somatotropin
spro. hormon: somatoliberin
zav. hormon: somatostotin
MAMOTROPNE
produkt: prolaktin
spro. hormon: sproščevalni hormon prolaktina
zav. hormon: zaviralni hormon prolaktina
KORTIKOTROPNE
- produkt: kortikotropin, melanotropni hormon, melanotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon kortikotropina, sproščevalni hormon melanotropina
- zav.hormon: azviralni hormon melanotropina
GONADOTROPNE
- produkt: FSH, LH
- spro.hormon: sproščevalni hormon gonadotropinov
- zav.hormon:
TRIPTROPNE
- produkt: triotropni hormon, triotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon triotropina
- zav.hormon:
77
na kaj delujejo določeni hormoni, ki jih proizvaja hipofiza?
- ACTH deluje na skorjo nadledvične žleze
- FSH (rast foliklov) deluje na sartolijeve celice
- LH (ovulacija) deluje na leydigove celice --> spodbudi izločanje testosterona
- TSH deluj na ščitnico
78
opiši nevrohipofizo
- derivat ventralnega hipotlamusa
- hipotalamusno-nevrohipofizni sistem
1. Supraoptično jedro
2. Paraventrikularno jedro
Obe jedri sta hipotalamusnmi komponenti
- tu se hormoni skaldišičijo in ne sintetizirajo
- telesa nevronov v hipofiznih jedrih
-aksoni hipotalamusa gredo skozi eminentio in pecelj, v pars posterior, kjer se razvejičijo
-2 lastnosti aksonov:
1. Ne končajo se ob nevronu oz. tarčni celici, ampak ob fenestriranih kapilarah v pars posterior
2. Sekretorni mešički v vseh delih nevronov
- živčni končiči se na koncu razširijo - tu ej veliko sekretornih mešičkov - na HERINGOVO TELESCE (razširitev aksona pred končnim terminalnim delom)
-herringovo telo je blizu kapilaram in temno vijolične barve
- -PITIUCITI: modificirani astrociti
-fenestrirane kapialre
79
kaj sestavlaj pars posterior?
- celice nevroglije (pituiciti)
* oporna vloga
* intermediarni filamenti
* ovalna, okrogla,e vkromatična jedra
* nepravilnih oblik
* številni podaljški
- nemielizirana živčna vlakna
- fenestrirane kapialre
- pericit v steni kapialr
- histocit (tkivni makrofag)
- fibroblast
- mastocit (tkivni bazofilec)
80
funkcija pars posterior?
- je skaldiščno mesto za nevrosekret (skalsišči se v sekundarnih mešičkih) , ki se sintetizira v supraoptičnem in paraventrikularnem jedru hipotalmusa
nevrosekret:
OKSITOCIN
VAZOPRESIN (antidiuretičen hormon)
81
katere vrste sekundarnih mešičkov poznaš ?
1. Nevrosekret mešičkov od 10-30 nm v premeru
* oksitocin
* vazopresin
* oba sta majhna peptidna hormona
* Vsak mešiček vsebuje ATP in NEVROPHISIN --> prenašalni protein, ki se na hormon veže z nekovalentno vezjo
2. Nevrosekret nad 30 nm
* acetilholin (sodeluje pri sproščanju mešičkov 10-30nm)
3. Nevrosekret mesšičkov od 50-80 nm
* adrenalin
* noradrenalin
82
opiši vazopresin oz ADH
- hormon
- nadzoruje krvni pritisk
- ko se sprosti v kri deluje an različnih mestih
- vazopresinski receptorji:
1. V2-R (ledvice, distalni del ledvične cevke in zbirnih cevk)
2. V1-R (mišične celice ob manjših arterijah in arteriolah)
3. V3-R (kortikotropne celie)
- ob vezavi poveča permeabilnost vode (akvaporini tipa 2) --> poveča se resorbpciaj vode
- zmanjša se izločanje urina
- ADH se iz hipofize v kri sprosti že ob manjšem povečanju osmolarnsoti v telesu
- Če je ADH v krvi veliko, voda ostaja v telesu in izloča se malo koncentriranega seča.
- Če ADH v krvi ni, pa ledvice izločajo veliko redkega seča --> DIABETES INSPIDUS
- monitoring plazme in volumna krvi
- veliko vazopresina: veže se na V1-R na mišičnih celicah ob manjših arterijah
- V3-R izražajo kortikotropne celice. Ko se veže vasopresin pride do izločanja ACTH-ja, ki lahko deluje tudi na celice v skorji nadledvične žleze (z. glomerulosa à izloča aldosteron)
83
kaj je osmolarnost?
Osmolalnost je merilo, ki izraža število delcev v raztopini
84
opiši okSitocin
- hormon
- promotor stimualcije krčenja gmc
- Veže se na oksitocinski receptor v mioepitelijskih celicah mlečne žleze, mlečni vodi.
- stimulira izločanej mleka
- oksitocin. receptorji tudi v steni amternice -> krčenje (krčenje tudi ob mestri on orgazmu)
- receptorji tudi v možgani
- aktivacija povezana z materinskim obnašanjem
- dražljaji za oskitocin: nevrohormonalini refleksi
85
OPIŠI epifizo
- Nastane kot zadebelitev ependima v steni 3. ventrikla. notri se vključi ožiljen mezenhim
- na prehodu svoda vmesnihin srendjih možganov
- Obdaja jo vezivna ovojnica iz pie matere in arachnoide
- vezivni pretini razdelijo žlezo na nepravilne režnjiče
- dobro ožiljena
- možganski pesek (Ca2PO4 -mineral, CaCO3 - karbonat se odlaga na proteine)
- v parenhimiu epifize se nahaja melatonin - zavira razvoj gonad
- pinealuciti
* zvezdaste oblike
* citoplaz. podaljški
* ovalno veliko evkromatsko jedro
* ob jedrni membrnai rahla bazofilija
* v citoplazmi sek.mešički, lipidne kaplje, zER, GA
* končni deli cit. podaljškov so razširjeni in oblikujejo stike s krvnimi kapilarami in ependimskimi celicami
* bazofilija
* celice v manjših skupinah
- intersticijske glia celice
* manjša jedra,
* jedra bol ovalna, več ehterokromatina
- živčna vlakna
86
epifiza histofiziologija
- občutljiva na svetlobo, info dobiva iz vidnega dela mrežnice
- z razvojom izgubila vlogo čutila in prevzela endokrino funkcijo
- uravnava dnevno/nočni in sezonski bioritem
- krvnomožg. bariera vv epifizi ni učinkovita - prehajanje hormonov v kri
- MELATONIN
* izločajo ga pinaluciti
* inhibitorni vpliv ima na gonadno aktivnost - zmanjša izločanje LH in FSH, inhibir anevrone ki izločajo GnRH (sprošč. hormon gonadotropino)
* izloča se v temnem delu dneva
* glavni stimulator. NORADRENALIN - veže se na adrenergičen receptor in začne se izločat melatonin
- svetloba inhibira adrtenergičen sistem, izloča se SEROTONIN
- Ko ni inhibicije, se poveča konc. cAMP, poveča se aktivnost N-aciltransferaze - serotonin s epretvori v melatonin
- v epifizi anjdemo še dopamin, somatostotin, histamin
87
opiši na splošno ščitnico
- Kavdalno od grla, na sapniku
- L in D reženj, vmes je mostiček
- lahko še lobus piramidalis (človek, osel, pujs, mesojedi, mula)
- razvoj: endodermalno poreklo - izrastek endoderma.
* ductus triglosalis, ki se pojavi na dnu ustne votline ob jeziku --> TIROCITI ali folikularne celice
- razvoj: ektodermalno poreklo: parafolikularne celice - iz nevralne letvice v 5. žrelno vrečko
88
opiši zgradbo ščitnice
- ovojnica
-vezivni pretini - delitev na režnjiče
ščitnični folikli (20-500 mikrometrov) v režnjičih
- med folikli je rahlo fibrilarno vezivo, gosta mreža fenestriranih kapilar in limfne kapilare
- v foliklih je koloid
- ščitnica svoj koloid kot edina endokrina žleza skaldišči ekstracelularno v kolidu
- v steni prevaldujejo:
*tirociti
*parafolikularne celice
med BM in folikularnimi celicami
- Adenotropne celice hipofize izločajo TSH, ki vplivajo na ščitnico
89
opiši folikularne celice oz. tirocite
aktivna žleza
- izo/visokoprizmatske
- mikrovili
- neenakomerno obarvan koloid
- drobne vakuole
neaktivna žleza
- enakomerno obarvan koloid
- nizkoprizmatične celice
90
kako poteka sinteza ščitničnih hormonov?
- 4 faze
1. SINTEZA TIROGLOBULINA
- vpliv TSH-ja, preko zER in GA
- kopičenje zunaj celic v kolidu
2. SPREJEM JODA IZ KRVI
- jod se aktivno transportira v tirocite z ATP odvisno jodovo črpalko
- difuzija joda proti apikalni površini
3. AKTIVIRANJE/OKSIDACIJA JODA
- po oksidaciji se jod sprosti v koloid, kjer je že tiroglobulin
4, JODIRANJE TIROZINSKIH OSTANKOV TIROGLOBULINA
- na tiroglobulinu je tirozin, kamor se veže jod. 1 ali 2 atoma joda. povezava. dobimo trijodtironin (T3), če se 4 povežejo pa T4 (tetrajodtironin - tiroksin)
- sledi reabsorbcija z endocitozo
- Endocitotičen mešiček se zlije z lizosomomo --> fagolizosom , kjer poteče razgradnja
- sprosti se prosti T3 in T4 in se preko BM izločita v okolni ožiljen intersticij
- T4 prouzvajajo le folikularne celice
- T3 lahko nastane iz T4 v jetrih, ledvicah,srcu
91
na kaj vpliva T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin)
- na presnovo, stopnjujeta porabo in sprejem kisika. V celicah povečata število mitohondrijev --> tako se poveča promet z Energijo in produkcija toplote.
- Vplivata na absorpcijo O.H. v tankem črevesju in imata vlogo v pre/zg postnatalnem razvoju --> vključena v razvoj možganov in kosti.
92
opiši parafolikularne celice
- svetla citoplazma
- obsežen GA, slab ER
- v citoplazmi številni sekundanri mešički, ki vsebujejo KALCITONIN
- lahko izločajo tudi somatotropin in seratonin
93
KAKO DELUJE KALCITONIN?
- zavira delovanje osteoklastov,
- pospeši nalaganje Ca v kosti,
- poveča osifikacijo osteoida,
- poveča izločanje Ca in P v urinu
- Zniža nivo kalcija v krvi
- izločanje aklcitonina je regulirano z izločanje Ca v krvi, in je neodvisno od hipotalamus ain hipofize
94
kaj izločajo folikularne in kaj parafolikularne celice?
FOLIKULARNE:
- tiroglobulin
- tiroksin
- trijodtironin
PARAFOLIKLARNE
-kalcitonin
95
kaj je osteokalst? nejgova naloga
- večjedrna celica kosntine, nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih v kostnem mozgu.
- kostnino razgrajujejo in s tem povišujejo krvno koncentracijo kalcija in fosfatov
96
ščitnica ptiš
- smao folikularne celice
| - parafolikularne cleice se anhajajo v ultimobrahialnem telesu
97
naštgej tipe celic obščitnice
```
GLAVNE CELICE
- v sekundarnih zrncih je PARAT HORMON
(antigonist kalcitoninu)
- svetla(mirujoča) obliak
*v citoplazmi manj sekundarnih mešičkov
*so že izločile sekret z eksocitozo
*okroglo jedro
*veliko glikogena
-temna (aktivna oblika)
*številni sek. mešički
*veliko ER, GA, mitohondrijev
```
OKSIFILNE CELICE
- v skupkih ali posamično
- funkcija ni znana
- govedo, konj
- velike
- centralno ležeče heterokromatsko jedro
- acidofilna zrnata citoplazma - mitohondriji
- lizosompi, lipidne kaplje, nekaj glikogena
- anj bi bile degeneracijska obliak celic
PREHODNE CELICE
- *lastnost glavni in oksifilnih celic: številni mitohondriji, obsežen zER, GA, sekundarna zrna
```
RAZPOREDITEV PARENHIMSKIH CELIC
-mali prež:
* na periferiji so svetle glavne celice,
*v centru pa temne glavne celice
* V parenhimu so tudi kolidne ciste
-pes,konj
*parenhimske celice razporejene vzdolžno vzdolž kapilar
-drugi:
naključna razporeditev
```
98
opiši obščitnico
- enodermalno poreklo
- Iz 3. in 4. škržne žrelne vrečke
- 2 para drobnih žlez vključenih v vezivno ovojnico ščitnice
- vojnica iz fibril. veziva
- nežni vezivni pretini v notranjosti
- parenhimske celice v trakovih/sskupkih
99
kaj je parat hormon?
je antigonist kalcitoninu
100
kako deluje parat hormon?
- reguliran s povratno zanko
- Nizka konc. Ca v krvi povzroči sproščanje parat hormona iz glavnih celic obščitnice
- na kostnem tkivu aktivira osteoklaste --> sprošča se Ca in P
- Zmanjša se izločanje Ca z urinom (povečana reabsorpcija Ca v proksimalnem delu ledvične cevke)
- Poveča izločanje P v urinu
- Poveča aktivnost encima 1-alfa-hidroksilaze ( pretvori vit. D3 v aktivno obliko v 1,25 (OH)2-vitD3 )
- Poveča absorpcijo Ca v črevesju
- - Končni rezultat: povečanje Ca v krvi
deluje počasi, kacitonin deluje hitro.
dolgotrajen učinek na homoeastazo
101
opiši nadledvično žlezo
- paranhimatozni endokrini parni organ
- v bližini nsprednjem polu ledvice, povezana z vezivom, maščobo, žilam
- Leži blizu aorte abdominalis in v.cave caudalis
- cortex: mezodermalno poreklo (intermediarni nad urogenitalno ploščo)
- medulla: ektodermalno poreklo - iz področja nevralne letvice
- sredica in skorja se približata nad urogenitalno ploščo -->prvo dobimo fetalni cortex
- fetalni cortex
* celice proizvajajo predhodnike estrogenov
* po rojstvu propade, andomesti ga medulla in cortex
102
nadledvična žleza ptiči:
medula in cortex prepletena
103
oipiši zgradbo nadledvične žleze (na kratko)
- cortex 70%
- sredica 30%
- vezivna ovojnica iz fibrilarnega veziva, občasno tudi gmc prisotne in paranhimatozne celice
- trabekule veziva, do sredice
104
opiši vaskularizacijo nadledvične žleze
- rami suprarenales
- skozi skorjo potekajo arteriole - na področju sredice se razvejiči kapialrna mreža
- središčni venozni sinus
- vene
- ledvična vena ali v vena cava caudalis
105
opiši skorjo nadledvične žleze
DELITEV SKORJA
1. CONA GLOMERULOSA
* (prež, čovek, podgana) (celice so razporejene v klobčiču)
* oz. CONA ARCUATA (ostali - npr. konj, osli, mesojedi, svinje ) (loaksta razporeditev celic)
* majhen del skorje
* okrogla do ovalna, evkromatično, izzrazito jedrce
* dobro razvit gladki ER
* celice podobne tistim ki proizvajajo steroidne hormone
* GA v objedernem področju, posamezna glikogenska zrnca, acidofilna zrnca,
* izloča mineralokortikoide (aldosteron)
2. CONA INTERMEDIA
* konji, mesojedi, manjši meri prež
* Celice so iz amnjših neizdeferienciranih celic
* malo lipidnih kapelj
3. COAN FASCICUALTA
* najobsežnejša
* Celice razporejene žarkasto, v pravilnih vrstah, vzporedno potujejo fenestrirane kapialre
* Velike celice, citoplazma je vakuoalizirana --> celice imenujemo SPONGIOCITI
* delež lipidnih kapelj je večji
* Velika, ovalna, okroglasta celica, jedro je z jedrcem, gladki ER, mitohondriji, prosti ribosomi
* Izloča glukokortikoide (kortizol)
4. CONA RETICULARIS
* Ni več pravilne ureditve celic v vrste
* krajših prepletajočih se trakovih
* celice podobne celicam fascicuate
* delež lipidnih kapelj upada
* Izloča glukokortikoide in spolne hormone (androgene)
106
opiši sredico andledvične žleze
- kromafine celice
* rjavkasto abrvanje s kromovimi solmi
* HE bledo obarvane
* Modificirani postganglionarni simpatični nevroni,
* Polihedralna oblika celic
* Celice so razporejene v trakovih, med njimi je ozka mreža kapilar
1. ADRENALINSKE
* 80%
* manjša afiniteta za kromove soli
* manj elektronsko gosta zrnca
2. NORADRENALINSKE
* 20%
* v citoplazmi so elektronsko gostejša sekretorna zrnca--> se intenzivneje barvajo pri HE
- :konj, krava, mali prežvekovalci, pra: sredica razdeljena na zunanje in notranje podorčje.
- ganglijske celice
- gola živčna vlakna
107
kaj je funkcija nadobistnice
- izloča mineralokortikoide (aldosteron)
* zona glomerulosa
* aldosteron vzdržuje količino elektrolitov v zunajceličnih tekočinah
* izločanje aldosterona kontorlira RENINGO ANGIOTENDINSKI SISTEM --> reabsorbcijo Natrija (se poveča) v zbirnih distalnih cevkah ledvic, v slinskih žlezah, žlezah znojnicah, v črevesju (resorpcija natrija iz levci v kri)
* izloačnje zavira ATRIJSKI NATRIURETIČNI PEPTID (ANP)
- Izloča glukokortikoide
* zona fasciculata, delno z.reticularis
* metabolizmu proteinov, maščob in ogljikovih hidratov
* zmanjšajo število limfocitov in eozinofilcev
* Je pod vplivom hipotalmusno-hipofizne osi, aktivira se v stresu
* ACTH sprošča glukokortikoide
- izloča androgene
* zona reticularis
* bolj pomembni pri ženskah:
* npr. brejost --> povišani androgeni --> Maskulinost, prekomerna poraščenost, policistični ovariji - težje zanosijo
108
hormoni sredice nadledvične žleze
- pod kontrolo acetilholina
- adrenalin in noradrenalin delujeta pod vplivom psihološkega stresa (boj in beg)
- Delujeta na adrenergične receptorje na srcu--> pospešita srčno frekvenco , delujeta na receptorje v krvnih žilah, pljučih, trebušni votlini, koži
- omogočata glikogenezo - poveča se nivo glukoze v krvi
109
kje anstaja acetilholin?
v kortikotropnih celicah prednjega režnja hipofize
110
posebnosti endokrinega sistema ptičev
HIPOFIZA
*manjka pars intermedia
ŠČITNICA
*samo folikularne celice
ULTIMOBRAHIALNO TELO
*tu so parafolikularne celice
*nahaja med a. carotis communis in a. subclavio
*paren organ
*Celice so v trakovih ali v manjših skupinah, s starostjo v njih cistične strukture
NADLEDVIČAN ŽLEZA
*parenhim ni razslojen na skorjo in ledvico
111
opiši sistem ADUP
- endokrine cleice, ki so sposobne sprejemat AMINE in jih dekarbosilirat v procesu sinteze hormonov, ki jih izločajo --> en H atom je zamenjan z alkilno skupino: NH3--> NH2-CH3
* ENDOKRINE CLEICE V SLUNICI DIHAL IN PREBAVIL
* CELICE LANGERHANSONOVIH OTOČKOV V TREBUŠNI SLINAVKI
* KORTIKOTROPNE IN MELANOTROPNE CELICE V ADENOHIPOFIZI
* JUKSTAGLOMERULARNE CELICE V LEDVICAH
- nekatere od teh celic izvirajo iz nevralne cevi --> modificirani nevori = nevroedokirni sistem
* PARAGANGLIJI (kemoreceptorji v akrotidnem telescu)
* PARAFOLIKULARNE CLEICE ŠČITNICE
* ADRENALINSKE IN NORADRENALINSKE CELICE SREDICE NAD. ŽLEZE
112
KAJ JE NALOGA LIMF. SISTEMA?
zavarovati organizem pred tujimi makromolekulami, virusi, bakteirjami, virusno spremenjenimi celicami, paraziti
113
kaj sestavlja limfatični sistem?
- kostni mozeg
- limfatični organi obdani z vezivno ovojnico
* bezgavka
* timus
* vranica
* mandlji
- difuzno limfatično tkivo v organskih sistemih
- celice limfatičnega sistema
114
kaj predstavlaj osnovno populacijo limfatičnega sistema?
limfociti, ki naseljujejo tkivno mrežo
115
kateri 2 vrsti imunosti poznamo?
- naravna (prirojena, nespecifična)
| - pridobljena
116
opiši naravno imunost
- Stalno prisotna v organizmu
- Je podedovana
- Varuje nas pred vdorom katerihkoli organizmov
- Mehanizmi se odzovejo takoj
- epitelijska bariera
- fagociti (makrofagi, nevtrofilni granulociti)
- naravne celice ubijalke (uničijo tumurske celice in celice z virusi)
- makromolekule, imenovane komplement
117
opiši pridobljeno imunost
- Odpornost proti povzročitelju ki je sprožil njen nastanek
- Mehanizem se izoblikuje šele ob prvem stiku z boleznijo
- Lahko je kratkotrajna, večletna, doživljenjska
- 2 obliki:
*AKTIVNA
izpostavitev antigena po preboljeni bolezni
*PASIVNA
pridobljena s serumom ali limfociti drugega osebka
```
HUMORALNA IMUNOST
- limf. B
- proizvajajo protitelesa
- nahajajo se v krvi
CELIČNA IMUNOST
- limfociti T
-antigen predstavitvene celice
```
118
kaj je antigen?
- specifična molekul, ki se pojavi kot imunski odgovor
| - spodbudoi nastanke imunosti in generacijo protitles
119
na kaj se odziva imunski sistem?
-na polisaharide in beljakovine patogenih orgnizmov
120
naštej celice imunskega sistema
- limfociti B
- limfociti T
- naravne celice ubijalke
- antigen predstavitvene celice
- celice strome
121
opiši limfocite
- mala heterokromatska jedra
- ozek pas bazofilne citoplazme
- mali limfociti: 5-7mikrometrov
- srednji limfociti: : 8 mikrometrov
- veliki limfociti: 16 mikrometrov
- najdemo jih v krvi, limf, limfatičnem tkivu, telesne tekočine
LIMFOCITI B
- Pri sesalcih dozorevajo v kostnem mozgu iz prekurzorske celice, limfoidna zarodna celica
- Pri pticah dozorevajo v bursi fabriciji
- dve vrsti limfocitov B:
* PLAZMATKA
* SPOMINSKI LIMFOCIT B
- Aktivirani se preoblikujejo v plazmatko ob predstavitvi antigena
- Vsak limfocit B v kostnem mozgu gradi svojo specifično vrsto IMUNOGLOBULINOV --> kot receptor ga izpostavi na svoji površini --> limfociti se v efektorskih organih srečajo z antigeni --> če se prilega antigen na izpostavljen receptor na membrani, pride do namnožitve --> limfocit B se intenzivno proliferira --> nastane klon celic, ki proizvajajo isto protitelo
- Protitelesa niso membransko vezana ampak se sprostijo --> plazmatka --> je zelo sekrecijsko aktivna,
LIMFOCITI T
- zarodne celice potujejo v timus in v skorji dozorijo
122
opiši plazmatko
- ovalno, ekscentrično jedro
- kolesasta razporeditev heteorkromatina
- bazofilna citoplazma
- v citoplazmi tudi acidofilna nisslova telesa
- najdmeo jih v fibrilarnem vezivu (gastrointestinalni trak, bezgavke, žleza slinavka, homopoetsko tkivo)
- omojena sposobnost migracije
123
kako je zgrajeno protitelo?
- 4 polipeptidne verige -2 lahki in 2 težki
- disulfidne vezi - povezava verig
- FAB REGIJA: oblikuje vezno mesto za antigen, del težke in del lahke verige; variabilni del
- FC REGIJA: eden od 5 konstantnih delov težkih verig, ki jih lahko sintetizira limfocit: imunoglobulin M, D, G, A, E
- del FC: povezava limfocita z receptorjem
124
razredi protiteles:
```
IgM
IgD
IgG
IgA
IgE
```
125
opiši IgM
- Proizvajajo jih nezreli limfociti B,
- Ko limfocit B zapusti kostni mozeg na svoji membrani izraža membransko vezan imunoglobulin D in mimunoglobulin M
- ko pride do prvega stika z antigenom začne izločat sekrecijsko obliko IgM
- Če pride do stika ob drugem sekundarnem odzivu na isti antigen, plazmatka izloči IgG
126
opiši IgG
- lahko prehaja preko placente - epiteliohorialna: prehod ni možen (pomemben kolostrum)
- 75% v telesu
- sodelovanje pri aktivaciji naravnih celic ubijalk
- Makrofagom olajšajo fagocitozo mikroorganizmov
127
opiši IgA
- Sintetizirajo jih plazmatke
- Reagirajo z izločki v dihalni, črevesni sluznic, v spolovilih, v mleku
- Varujejo novorojene živali s pasivno imunostjo
- Eozinofilcem v krvi pomagajo uničit parazite
128
opiši IgE
- Veže na receptor Fc na površini mastocitov --> pride do deagranualcije --> iz zrnc se sprosti HEPARIN, HISTAMIN (poveča permeabilnost stene krvnih žil, omogoča boljši dostop levkocitov),
129
razvojne oblike limfocita B
kostni mozeg:
- limfoidna zarodba celica
- pro-B-celica
- nezreli limfocit B - nanj je vezan membraniski IgM
v krvi, bezgavkah, pred stikom z antigenom
- zreli limfocit B - nanj vezan membranski IgM in IgD
1. odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgM
2. odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgG
130
kaj so spominske B celice
- daljša živ. doba
- so manj dleavne
- ko se antigen odstrani iz organizma večina limfocitov B propade, nekaj jih ostane - to so spominske B celice
- Če se antigen vrne, preživele celice omogočajo sekundarni imunski sistem, ki je hitrejši in burnejši
131
kaj so značilnosti celičnega imunskega sistema?
- specifičen odziv na telesu tuje moelkule
- limfociti T delujejo na kratke razdalje, ob direktnem stiku z okuženo celico
- antigen prepozna le če mu ga predstavi celica lastnega organizma z molekulo poglavitnega histokompaktibilnega kompleksa
- T celice najprej anstanejo v kostnem mozgu, nato potujejo v skorjo timusa, tu dozorijo , postanejo imunkompetentni in na celični membrani razvijejo posebne receptorje za antigene ( T celični receptor)
- Limfocit T ima še pridružne proteine (poleg T cel. Receptorja) = kompleks CD = prevaja signale po vezavi antigena na receptor
132
podtipi limfocitov T
- citotoksični limfocit T
- ceice T pomagalke
- celice T zaviralke
- spominski limfocit T
133
opiši citotoksični limfocit T
- Izražajo T celični receptor in CD8
- Okuženo celico usmeri v apoptopsko smrt
- pomaga pri preprečevanju širjenja antigenov patogenov
- napad apredvsem z virusom okužene celice
134
opiši celice T pomagalke
- t. celični receptor in CD4 izražajo
- ne napadajo tujkov
- izločajo citokine --> določajo imunski odgovor drugih celic
- več podtipov:
*TH1
aktivaciaj z antigenom (virus, bakterija)
izloča interlevkin 2
interferon 3
*TH2
interlevkin 4,5,10,11
Sodelujejo pri odgovoru organizma na imunglobuline E in A
- tolerančni odziv
* toleranca na patogene se pojavi
* diferenciacija T celic pomagalk v regulatorne celice ki izločajo zaviralni interlevkin 10 (zavira imunski odziv)
135
opiši T celice zaviralke
- T celični receptor in CD8
| - Zavirnaje imunskega odziva na telesu lastne molekule in pri kroničnih infekcijah
136
opiši spominski limfociti T
- T celični receptor in CD8
- Po stiku z antigenom se celice razmnožujejo --> Del celic se razvije v efektorske celice, drug del v mirujoče spominske celice --> če pride do ponovnega stika z antigenom, pride do hitrejšega odziva, imunski sistem se ojača
137
kdaj prepoznajo citotoksični limfociti T in T cleice pomagalke antigen?
- le če se ga ustrezno predstavi
| - Pri tem sodelujejo proteini POGLAVITNEGA IMUNOHISTOKEMIJSKEGA KOMPLEKSA
138
T celični receptor
- Prepozna antigen le ko je vezan na kompatibilen histokompleks na predstavitvenih celicah
- iz 2 podenot
- vsaka enota prehaja membrano
- disulfidne povezave
- disfulfdni mostiček med alfa in beta podenoto
- Konstantno in variabilno področje
- Vezavno mesto za antigen
139
TIPI POGLAVITNEGA HISTOKOMPATIBILNEGA KOMPLEKSA
MHC1
- pomemben za citotoksične limfocite T
- Na površini večine telesnih celic
- Naloga: predstavi citotoksičnim limfocitom T delno razgrajen antigen, ki je okužil celice
- Spodbuja citotoksične celice T da razgradijo celico
- Ima 1 trans membransko verigo
- Karboksilni in amino terminalni del
- Kratka majhna imunoglobulinska veriga v zunajceličnem prostoru
MHC2
- pomeben za T cleice pomagalke
- Nahaja le na površini antigen predstavitvenih celic in limfocitov B
- Spodbudi oz. predstavi antigene T celičnim pomagalkam
- Dimer (alfa in beta veriga)
vezavno mesto pri obeh;
* jarek
* sem se veže predstavitveni protein
* vezavno mesto lahko veže več različnih podobnih proteinov - predstavi se lahko več različnih antigenov
140
mehanizem predstavitve antigenov z MHC1
- Vstop virusne RNA v celico ( npr. z endocitozo)
- Zgodnji endosomi (snovi za endosomalni potek)
- Izstop virusne RNA v citosol
- Pomnožitev in nastanek virusne RNA
- Virusni proteini gredo v poroteosom - dobimo virusni peptid
- ABC transporteji vnesejo virusni peptid v ER
- Veriga MHC 1 v ER
- Vezava virusnega peptida z mhc 1 v GA
Transport na površino celice virusnega peptida vezanega na mhc1
- Prepoznavanje virusa s citotoksičnim limfocitom T
- CLT usmeri celico v apoptozo
141
mezhanizem predstavitve antigeno z MHC2
- Antign vstopi v celico z endocitozo
- Zgodnji endosom
- Pozni endosom - molekula MHC2 v povezavi z invariantno verigo
- Povezava peptida antigena z mhc2
- Transport na površino
- Prepoznavanje celica T pomagalka
T celice pomagalke predstavijo antigen limfocitom B
142
opiši naravne celice ubijalke
- izvirajo iz kostnega mozga
- Manj specifično prepoznavanje tujkov --> pomagajo pri prepoznavanju celice MHC 1
- Mehanizem ubijanja podoben kot pri citotoksičnih limfocitih T
- ubijajo celice ukužene z virusom, in tumorsko spremenjene celice
- Izločajo PERFORINE, ki se vgradijo v celično membrano --> nastanejo pore, skozi pore izločajo GRANCIME, ki usmerijo celico v apoptozo
143
NAŠTEJ ANTIGEN PREDSTAVITVENE CELICE
- Predstavijo antigen T celicam pomagalkam in citotoksičnim limfocitom T
DENDRITIČNE CELICE
* intersticijske
* folikularne
* interdigitalne
MAKROFAGI
LIMFOCITI B
144
opiši dnedritične celice
- dolgi citoplazemske podaljške
- Večina izvira iz hemopoetske celične linije
- Vežejo antigene in zbirajo skupine limfocitov na svoji površini, jih vežejo z citoplazemskimi podaljški
INTERSTICIJSKE DENDRITIČNE CELICE
- v večini organov, v limfatičnih organih tam kjer so limfociti T
FOLIKULARNE DENDRITIČNE CELICE
- specifične celice strome
- locirane v limfocitnih tkivih, ki ga naseljujejo limfociti B
- lovijo komplekse antigen-protitelo, jih pritrdijo na svojo površino, prepoznajo jih limfociti B --> spodbudi se humoralni imunski odziv
- na površini izražajo MHC 2
INTERDIGITALNE DENDRITIČNE CELICE
* V bezgavkah, vranici, sredici timusa
* v citoplazmi imajo granule
* na površini izražajo MHC2
145
opiši limfocit B v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
- Na površini izražajo MHC2
| - Učinkoviti pri predstavi antigenov T celicam pomagalkam
146
opiši makrofage v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
- fiksin
* v tkivu
- prosti
* Izločajo encim nevtralne proteaze , da razgrajujejo medceličnino in lahko na tak način migrirajo
- večina je monocitnega porekla, izvira iz homopoetične celice
- Aktiven = velik 15-30 nm, zažeta, ledvičasta jedra, ekscentrično jedro, lizosomi v citoplazmi, številne fagocitne vakuole
- Izločajo sekretorne produkte (citokini…)
- Fagocitoza
- MHC2 izražajo na površini --> interakcija z CD4 T celicami pomagalkami
147
opiši celice strome
RETIKULUMSKE CELICE
- Matične celice retikularnega veziva v epitelijskih organih in mioretikularnem tkivu --> vranica, bezgavke, kostni mozeg
EPITELIJSKE RETIKULUMSKE CELICE
- Celice endodermalnega porekla v limfoepitelijskih organih
148
kaj predstavlja osnovno celično populacijo limf. organov?
- limoficti, ki naseljujejo tkivno mrežo (retikulum)
149
opiši tkivno mrežo
- daje oporo
LIMFORETIKULARNO ORGAN
- mezodermalno poreklo
- - Limfociti v retikulumu iz retikularnega veziva
- bezgavka, vranica
LIMFOEPITELIJSKI ORGAN
- endodermalo poreklo
- - Limfociti naseljujejo lamino proprio
- timus, mandelj, brsa fabricii, limf. aparat cevastih organov
150
kako razdelimo limfatične organe?
```
CENTRALNI
-timus
-vranica
-bursa fabricii
-kostni mozeg
REGIJSKI
-bezgavka
LOKALNI
-limf. tkivo cevastih organov MALT, GALT, BALT
```
```
PRIMARNI
tu dozorevajo limfociti B in T, celice postanejo imunoimpotentne
-kostni mozeg
-bursa fabriici
-timus
SEKUNDARNI
limfociti tu opravljajo svojo funkcijo
-bezgavka
-mandelj
-vranica..
```
151
naštej vse limf. organe
- timus
- vranica
- bezgavka
- bursa fabricii
- mandelj
- kostni mozeg
- limf. aparat cevastih organov
152
KAJ JE LIMF. TKIVO CEVASTIH ORGANOV?
ALT= associated limph tissue
- MALT: mucosa
* limf. tkivo sluznic (črevesja, dihal, sečil, mlečna žleza)
* delimo na GALT in BALT
- GALT:
* sluznice v črevesju in prebavilih
* limfociti, limfni vozlički v epiteliju
* subepitleijski limf. vozlikčki, makrofagi
* payerjeve plošče
* vključen v dozorevanje limf. B
- BALT
* dihala
* skupine limfocitov (B in T)ki se nahajajo v stenah bronhiolov
* NI STALNO PRISOTEN, RAZVOJ VZPODBUDEN Z ANMTIGENI
* vedno pri kuncih in podganah
* pri člo in mački ga ni
153
KAJ SPADA POD LOKALNO LIMFATIČNO TKIVO. opiši to tkivo
- limfocitna infiltracija
* difuzno razporejeni limfociti
* v stromi dendtitične celice, limfociti T in rahlo fib. vezivo
- limfni vozlič
* v kepo nakopičeni limfociti
* primarni
* sekundarni
-nahaja v lamini proprii tik pod epitelijem
154
opiši limfne vozliče
PRIMARNI
- stroma: vezivo in nezrelene folikularne dendritične celice, mali in srednji posamezni limfociti
- videz je enoten
- naivni limfociti B --> niso še bili v stiku z antigenom
SEKUNDARNI
- v njih poteka imunski odziv
- stroma: zrele dendritične folikualrne celice, vezivo
- izoblikovan germinativni oz. reakcijski center v sredini -> območje se obarva svetleje, tu so veliki limfoblasti z evkromatičnim jedrom -
- periferija: plast gosto naseljenih malih limfocitov, ki imajo bolj heterokromatsko jedro --> večja bazofilija
- limfni vozliči se lahko pojavljajo sami ali pa v skupinah (večinoma sekundanri) (payerjeve plošče)
155
opiši timus
- Periferni limfatični organ
- Centralni
- Limfoepitelijski
- organ je iz režnjev
- Ogrodje timusa se razvije iz epitelija 3. škržne vrečke
- Endodermalno poreklo
* stroma
* vrečka
- V osnovo pripotujejo homopoetske celice (predhodniki limfocitov) iz kostnega mozga (je mezodermalnega porekla)
- mezodermalno poreklo
* vezivna ovojnica iz fibri.veziva
* vezivni pretini
- skorja
- sredica
156
opiši področje skorje timusa
- gosto in enakomerno naslejeni limfociti T, ki postanejo imunokompetentni (začnejo izražat T celični receptor in CD proteine)
- tu ni dovodnih žil
- epitelijsko retikulumske celice
* okroglo evkormatkso jedro
```
TIP1
*pod vezivno ovojnico, ob vezivnih pretinih
*obdajo krvne žile
*povezani s stičnicami
*podolgovate
TIP2
*cit. podaljški
*dezmosomi
*oblikuejjo mreži, kjer so limfociti
TIP3
*podolgovate
*s TIP 4 sredice se povezujejo s tesnimi stičnicami = KORTIKOMEDUALRNA BARIERA, ki je med skorjo in sredico
ta bariera prepusti tiste limfocite, ki so imunokompetentni
```
157
opiši KRVNO-TIMUSNO BARIERO
- kapialre sklenjen tip
* sklenjen endotelij
* stičnice
* sklenjena BM
- kapilare obdaja epitelijske retikulumske celice TIPA 1, pod njimi je bazalna lamina --> zaščita proti antigenom da ne pridejo: najmanjši možen prehod snovi do zorečih limfocitov
158
opiši področje sredice timusa
- gostota limfocitov manjša
-epiteljiske retikulumske celice:
TIP 4
TIP 5
*Citoplazemski podaljški
TIP 6
*se konc. razporedijo
*oblikujejo hassalovo telesce
- Limfociti v sredici gredo skozi steno postkapilarnih venul in po krvi pridejo do efektornih organov
-interdigitalne dendr. celice
- posamezni amkrofagi
- HASSALOVO TELESCE
*konc. razporejene dendr. celice tipa 6
*celice povzeeane z dezmosomi
*število celic s starostjo anrašča
*vakuolizirane celice
*keratinizacija v notranjem področju --> acidofilna obarvanost
* sintetizirajo hormon timusa
TIMOZIN
TIMOPOETIN
159
katere hormone alhko sintetizirajo epitelijsko retikulumske celice?
- timozin
- timopoetin
- serumski timusni faktor
- timusni limfopoetični faktor
- timin
določajo osnovno mikrookolje za okolje limfocitov
160
kateri hormoni vplivajo na timus?
- KORTIKOSTEROIDI : število limfocitov v skorji
- TIROKSIN: stimulira epitelijske retikulumske celice da izločajo hormone
- SOMATOTROPIN: stimulira aktivnost limfocitov T
161
kdaj zuačne upadat akivnost timus?
- Od pubertete naprej aktivnost timusa upada
- Limfatično tkivo nadomesti tolšča - tega ni pri glodavcih
- aktivnost lahko naključno zmanjša
* Dolgotrajni stres,
* ionizirajoče sevanje,
* hrana
162
opiši bursa fabricii
- Primarni
- Centralni limfatični organ
- Limfoepitelijski organ
- Ptiči
- V njej dozorevajo limfociti B
- v dorzalni steni kloake
- Sluznica oblikuje vzviške v lumen kloake
- Na površini imamo epitelij - enoskladni, enostavni visokoprizmatski ali večvrstni enoskladni epitelij
- Znotraj vzviška sluznice imamo režnjiče , ki so ločeni z rahlim fibrilarnim vezivom proprie
- v režnjiču sredica-svetlejšain cortex
- meja med skorjo in srdico je specifično oblikovana
* vzdolžno urejene neizdefirencirane epitelijske retikularne cel
* modificirana epitelijska retikulumska celica
* Bazalna lamina
* Plast kapilar
* Na meji proti skorji limfne žile oz. sinusi
- področje sredice
* mreža epit. retikul. celic
* dendritične celice -elektrilno gosta sekretorna zrna - not kemokini - skrbijo za primerno okiolje za dozorevanje limfocitov B
- področje skorje:
* Makrofagi, limfociti, limfoblasti, manjši limfociti
163
kako dosežejo antigene sek. limf tkivo?
| na kaj so lahko vezani?
- po krvi
| - lahko so vezani an makrofage
164
opiši mandelj (t0onsila)
- an prehodu med ustno in nosno votlino-
- orofarinx področje: večskladnim ploščatim neporoženevajoč epitelijem
- nasofarinx: enoskladni večvrstni visokoprizmatični epitelij z vrčastimi celicam
- površina tonsile je lahko gladka, lahko pa so na njej jamice, ki se nadaljujejo v kripte (tu se lahko anbira odmrlo tkivo)
- pod epitelijem se nahaja difuzno limfatično tkivo in limfni vozliči Iimajo reakcijske centre, okoli
- ima vezivno ovojnico - oblika inkapsul. limf. tkiva
- niam dovodnih limfnih žil
- odvodne limfne žile (kapilarni pletež) globoko v tonsili --> steče v večje odvodne žile v kapsuli
165
opiši payerjeve plošče
-najbolje razvit v ILEUMU prež, pra in mesojedi in pri člo
-lahko tudi JEJUNUM
- najprej naj bi se pojavila velika payerj. Plošča pri juvenilih, ki kasneje invulira --> ostanejo manjše plošče, ki nimajo več vloge pri dozorevanju limf. B
- odrasla plošča:
*Podsluznični limfni vozliči, ki se nahajajo v submukozi, lahko segajo v sluznico in prekinejo lamino muscualris mukoze
*zona majhnih limocitov– kupola, ki je nad limf. Vozličem v smeri proti vrhnjemu epiteliju
*območje med limf. Vozliči – bogata z limf T
- epitelij:
* membranske celice
ima mikrogubo
lovijo antigene in posredujejo info o antigenu drugim celicam
so mesto sekrecije imunoglobulinov A
*enterociti
*dendritična celice
*ni vrčastih celic
166
opiši bezgavko
- efektorski limf organ
- regijski limf. Organ
- limforetikularni organ
- Matična celica = retikulumska celica (zvezdasti podaljški)
- Retikulumska vlakenca
- razporejene vzdolž limfnih žil
- filtrirajo antigene, ki so prisotni v limfi – preden se vrne limfa v krvni obtok
- edini limfatični organ ki ima dovodne in odvodne limfne žile
- funkcija: filtriranje limfe
- fižolaste oblike, imajo izbočeno površino
- bezgavko obdaja vezivna ovojnica oz. kapsula iz togega fib. Veziva
- GOVEDO in veliki PREŽ, v vezivni kapsuli najdemo tudi gladko miš. Celice
- trabekule (krvne žile, živci, sinusi=
- hilus
* vstopajo arterijske krvne žile, izstopajo vene in odvodne limf. Žile
- v mrežo iz retikularnega veziva (retikulumska celica, vlakna) je vložen parehim (limfociti, makrofagi, dendrit. celice, plazmatke)
PARENHIM
- cortex
* limf.vozliči, difuzno limf. tkivo
- subcortex
* limf T
* postkapialrne venule
- sredica
* medularni trakovi
167
opiši tok limf skozi bezgavko
- dovodne limfe prebijejo kapsulo
- subkapsularni sinus
- tok limfe proti sredici
- trabekularni sinus
- medularni sinus
- hilus: združitev v eno ali več odvodnih žil
168
opiši steno sinusa bezgavke
- modif. retikulums celice
* bolj sploščene
* segajo čez svetlino sinusa in upočasnijo tok limfe
- stena v začetnemu delu popolna, anot v sredici iin skorji posamezni preledki v sinus za prehajanje limfocitov v parenhim
169
za kaj so pomembne postkapilarne venule v bezgavki
- postkapiolarne venule imajo izoprizmatsko zvišan endotelij
- limfociti B migrirajo iz venule v zunanjo podorčje skorjo
- limfociti T m igiriajo v sredico
-->prehajajo z DIAPEDEZO
170
pretok krvi skozi bezgavko
- arterija vstop skozi hilus
- gre v smeri proti skorji, odda veje
- v zunanje področju skorje okoli limf. vozličev se oblikuje akpialrna mreža
- postkapilarne venule v paracortexu
- venule
- odvodna vena v področju hilusa
171
inverzni tip bezgavke pri prašiču
- parenhim skorje je luciran centralno v notranjosti, večina limf. Vozličev je tu
- centralno so tudi trabekule
- paracortex okoli limf.. vozličev - tu so postkapilarne venule
- na periferiji, pod tanko vezivno ovojnico se nahaja mrežasto vezivo in ni medualrnih trakov
- hilus ni dobro viden
- dovodne limfne žile prebijejo kapsulo
- po trabekulah penetrirajo v notranjost (tu parenhim skorje-limfni vozliči)
- limfa zlije v trabekularne sinus (filtraciaj limfe)
- limfa potuje proti vezivni ovojnici
- odvodne limfne žile
- limfa ki zapušča bezgavko je zelo revna z limfociti, limfociti ki recilkurirajo prašičjo bezgavko gredo raje po krvi
172
opiši vranico
- efektorski organ
- Največji limfatični organ
- Limforetikularni organ
-funkcij:FILTRACIJA KRVI
-FUNKCIJE PRI IMUNSKEM ODZIVU
ORGANIZMA
*prezentacija antigenov antigen prezentirajočimi celicami
*Aktivacija in proliferacija limfocitov B in T
*odstranjevanje makromolekularnih antigenov iz krvi
-HOMOPOETSKA FUNKCIJA
*odstranjevanje senilnih, Poškodovanih, nenormalnih eritrocitov
*odstranjevanje trombocitov
*pridobivanje železa iz hemoglobina eritrocitov
*eritropoeza poteka v vranici med fetalnim življenjem
*shranjevanje krvi = skladiščni tip vranice
- vezivno tkina ovojnica (prekriva jo emzotelij)
* togo fib. vezivo
* gmc
- vezivne trabekule (pretežno iz gmc)
- mreža oz. stroma iz mrežastega oz. ratikularnega veziva in protoplazemski tip gladke mišičnine
- parenhim razdelimo an belo in rdečo pulpo
BELA PULPA
* limfatično tkivo ki spremlja arterije (a.centralis, a.folicularis)
* a-centralis ki jo obdaja pals
* izrazito bazofilno abrvano
* malphigijeva telesa
- bilrotovi poveski
Tkivo omejeno med žile rdeče pulpe in med marginalnim sinusom
marginalni sinus
*omejen med belo in rdečo pulpo
173
katera 2 tipa vranice poznaš?
SINUSOIDALNI TIP
* pes
* človek
NE SINUSOIDALNI TIP
* prežve
* prašič
174
potek krvnih žil vranica
- hilus: vstop vranične arterije
- trabekularne arterije
- centralna arterija (trab.arterija, ki vstopi v parenhim in dobi pals)
- manjši odcepi a.centralis = arterija folikularis v malphigijevem telesu
- čopičaste arteriole
- tuličasta kapilar (čopičasta arteriola, ki dobi omot iz makrofagov)
- terminalne kapialre
- venoszni sinus
- vene (ni t.medie)
- trabekularna vena
- vrnaičan vena (izstop iz hilusa)
zaprti ali odprti obtok
* zaprti : kri ostaja v prostorih znotraj endotelija, ne izstopi v tkivo
* odprti: ko ser kri najprej izlije v tkivo rdeče pulpe in šele nato se zbere nazaj v venozne sinuse
175
kaj je PALS?
- periatrijski limfocitni omot
* notranje področje: limfociti T
* tunanje področje: makrofagi, limfociti B
176
hemalni vozel
- pri PREŽ
- majhne, rjavo do temno rdeče tvorbe
- med fetalnim razvojem razvijejo iz zasnove za bezgavke (primordialna bezgavka, ki izgubi kasneje dovodne limfne žile)
- -malo limfocitov, večje št. makrofagov
- pretežno napolnjene z eritrocit
- prisotnih je tudi nekaj manjših vozličev
- široki sinmusi
- potek žil podben kot pri bezgavki
- -celice in antigene dobiva iz krvi
177
kaj prištevamo k prebavnemu sistemu
- prebavna cev
* ustna voltina
* požiralnik
* želodec
* tanko črevo
* debelo črevo
- prebavne žleze
* žleze slinavke
* jetra
* trebušna slianvka
178
kakšna je zgradbastene prebavne cevi
- ko je popolna je 4 plastna
T.MUCOSA
- l.epithelialis mucosae
*na začetku in koncu: večskladni ploščat, poroženevajoč, neporoženevajoč epitelij : ektodermalno poreklo
*v sredini: enostavni, enoskladni, visokoprizamtksi epitelij :
endodermalno poreklo
-l.propria mucose
*rahlo fib. Vezivo z celicami selivkami (limfociti, amkrofagi, plazmatke, eozinofilci)
*Požiralnik: togo vezivo
- l.muscularis mucosae
*iz gladke mišičnine, v požiralniku (začetni del), prisotna do line anorectalis
ko ni l.mucularis mucosae. propria mucose direktno v t. submukozo prehaja: izraz: PROPRIA SUBMUKOZE
T.SUBMUCOSA
- vezivo
- krvne, limfne žile, tolščno tkivo, gang. celice
T.MUSCULARIS
- gladka mišičnina
- začetni in končni del: skeletna mišičnina
T. ADVENTITIA oz. T.SEROZA
- Ko vstopi v telesno votlino govorimo o tuniki serozi
- iz veziva, ki vpne prebavno cev v okolno tkivo
- vezivo, žile, živci, pleteži (meistnerjev, auerbahov)
179
opiši ustnico
- Na zunanji strani je pokrita s kožo, na notranji strani imamo sluznico
- KONJ, PREŽ: večsk.ploščat,porož. epitelij
- MES, PRA:večsk, ploščat, neporož. epitelij
- -ni l.musc.mucose
- propria submucosa
* vezivo, labialne žleze (serozne, sero-mukozne), žile,živci
- t. muscualris
* skeletno mišična (m.orbicularis oris)
- dermis
* togo fib. vezivo
- epidermis
* večsk.ploščat porož. epitelij
* melanociti
180
opiši lica
- podobna zgradba kot ustnica
- zunanja stran koža
- notranja stran sluznica
- v sredini je mišična plast- skeletna
- l.epitelialis mucose: večskladni ploščat porož/neporož epitelij
- sluznica pri prež. Je opremljena s stožčastimi papilami - boljši oprijem hrane
- žleze v propri-submucose, ki so serozne ali sero-mukozne, so tubuloacinarne
181
ošiši trdo enbo
- kosti trdega enba pokriva sluznica
- sluznica oblikuje prečne gube
- l.epit. mucose vešskladni ploščat pretežno porož. Epitelij
- prop. Submucose je vezivna,
- najdemo razvejane tubuloacinarne žleze (mukozne ali sero-mukozne), nahajajo predvsem v kavd. Delu (ne pri prašiču)
- -PREŽ v rostralnem delu je sluznica zadebeljena in oblikuje BLAZINICO ali DENTALNO PLOŠČO
- ni mišičnine in kože
182
opiši mehko nebo
- Osnova je skeletna mišičnina
- Ventralna (orofaringealna) površina – l.ep.muc iz večsklad plošatega epitelija
- Nasofaringealna površina-
* kavdalni del pokriva večskladni ploščat epitelij,
* rostralni del pa pokriva enoskladni večvrstni visokopritzmatični migetalčni epitelij – respiratorni epitelij
- Propria submucoza: tubuloacinarne žleze
- V prop. subMucosi najdemo limfatično tkivo (predvsem konj, praš)
183
OPIŠI JEZIK
- v ustni votlini, gibljiv organ, jemanje hrane, prijemalni, okušalni, tpalni organ
- VEČSKLALDI PLOŠČAT POROŽENEVAJPOČ EPITELIJ, ventralna površina običajno enporoženevajoč
- ni l.muscularis mucose -->propria submucosa
*vezivo
*žile
*žleze , nahajaj pod okušalnimi papilami (serozne-ebnerjeve,mukozne)
-n.hypoglossus (oživčuje skeletno mišičnino)
- koren, telo,apex
- t.muscualris
*prepletajoči snopi skletnih mišičnih vlaken
*rahlo vezivo, tolšča, žile,živci,paketi žlez
-posebnosti LISA
*mačka,pes: skeltna mišičnina,tolšča
*konj: skeletna mišičnina, hialini hrustanec
-posebnosti: prež
torus lingue na površini
184
makroskopske papile razdelitev
- OKUŠALNE (v l.epit.mucosae se nahajjo okušalne brbončice)
| - MEHANIČNE
185
oblike okušalnik papil
- otočkaste
-gobaste
listaste
186
opiši otočkaste papile
- na prehodu telesa na koren jezika
- okoli ok.brbončice je jarek
- zaznava grenko kislega
- ne sega nad apikalno površino
- vezivno, dobor prekrvavljeno ogrodje
- pod papilo paketi seroznih-ebnerjevih žlez- omogočajo spirnaje snovi
- brbončice na lat. strani
187
opišp gobaste papile
- na sprednjem delu jezika
- dvignjena nad apikalno površino
- brbončice na dorzalni strani
188
opiši listaste papile
- na robovih jezika
- občutlive an kisle okuse
- brbončice na lat. strani
- serozne žleze, izvodila v jarke med listastimi papilami
- poroženeli deli, ki segajo an površino
- PREŽ: manjkajo
- MAČKE: rudimentarne
189
naštej mehanične papil
- nitaste
- stožčaste
- lečaste
190
opiši nitaste papile
-najštevilčnejše
-tanke
-oblikuej jih vzvišek epitelja - debela rožena plast
- papila ima samo en vrh, pri psu in mački - mačka ima Dva, kavdalana višja kot rostralne
-
191
opiši stožčaste papile
pes,mačka,pra: koren jezika
prež: torus lingue, sluznica lica
- pri prašičih ji osnovo daje limfatično tkivo
192
opiši lečaste papile
torus lingue pri prežvek
| - omogočajo prijem pri sesanju pri malih živalih
193
opiši okušalno brbončico
- ovoidne obliek
- sega od BM do površine epitelija
- vrste celic v brbončici:
* senzorične, svetlejše
* podporne, temnejše
* bazalne
- Na apikalni površini opremljene z mikrovili
- segajo v okušalno jamico
- - V spodnji tretjini receptorne celice oblikujejo stik z živčnimi končiči
- - opremljene z antenami, lovijo substance, tu receptorji za okus, povezava z živc
- recept. celice do 10 dni živijo
194
opiši slinske žleze
- razvejane serozne, sero-mukozne, mukozne žlez
- izvirajo iz ORALNI EKTODERM, iz usnjice v ustni votlini
- So sestavljene žleze glede na ustno izvodilo
- Sekret žlez: slina – mešanica seroznega in mukoznega sekreta
-funkcija:
Vlaženje hrane, lubrikacija, vlaženje zgornjega dela prebavna cevi, ščiti pred bakterijskimi infekcijami, v slini se raztopijo v vodi topne sestavine hrane
prež: vir tekočine v vampu
GLANDULA PAROTIS
* serozna
* acinarna
* meosjedi - lahko se pojavijo izolirani mukozni acinusi
GLANDULA MANDIBULARIS
* Sestavljena cevkasto acinarna žleza
* Sero-mukozna mešana žleza
* Serozni del = ebnerjev polmesec
* mesojedi: mukozne komponente prevladujejo
GLANDULA SUBLINGUALIS
* - Sestavljena cevkasto-acinarna mešana žleza
* prež, pra: skoraj v celoti mukozna
195
deli žrela in kako ej sestavlejna stena žrela
- nasofarinks
- orofarinks
- laringofarinks
-povezuje usttno votlino s požiralnikom
```
-3 plastna zgradba stene
T.MUCOSA
-VEČSKALDNI PLOŠČAT EPITELIJ
nasofarinks: RESPIRATORNI EPITELIJ
- l.muscu.mucose manjka
PROPORIA SUBMUKOZE
- vezivna. kolag. Elastična vlakna, limfatično tkivo, mukozne žleze
T.MSUCULARIS
-skeletna mišičnina
TUNICA ADVENTITIA
- togo prepleteno vezivo
```
196
opiši požiralnik
- začetek prebavne poti
- popolna 4 plastna zgradba stene
- Na meji med požiralnikom in žrelom je notranja krožna guba
T. MUCOSA
- večskaldni ploščat epitelij
* psi, amčke: neporoženevajoč
* pra: odvisno od vrste hrane
* konj, prež: poroženevajoč
- L.propria mucose : gosta mreža kolag. Vlaken, številna elastična vlakna, togo fibrilarno vezivo
- tu je l.muscularis mucose
* vzdolžno urejeni snopi gladke mišičnine
* pes, pra: manjka v začetnem delu
* ostali: prisotna po celi površini
* začetni del: ni skelnjena
T.SUBMUCOSA
- rahlega fib. Veziva, arterije, vene, večje limf. Žile in živi
- seromukozne žleze
* pra: žleze kranialni del
* pes: po celotni dolžini do začet. dle akrdie
* konj, mač, prež: začetni del
T.MUSCULARIS
- kranialni del: plasti prepletajo
- končni dle: notranja krožna in zuanaja vzdolžna plast
* prež,pes: skeletna mišičnina celotni del
* prež: skeletna mišičnina nadlajuej v žleb kapice
* konj: zadnaj tretjina gladka misšičnina
* pra: 1/3 skeletna, 2/3 prepletanje skeletne in gladke, 3/3 gladka
* mačka: 4/5 skeletna, 5/5 gladka
T.SEROZA
- v vratnem delu imamo t. adventitio,
- v prsnem delu imam t. adventicio iz mezotelija in submezenterialnega veziva
197
PREHOD POŽIRALNIAK V KARDIO
mesojedi
- nenaden prehod
- iz večskaldnega ploščatega eporoženevajoč epitelija v enostavni visokoprizmatksi epitelij
konj,pra:
- večskaldni, ploščat nadaljuje v želodec in pokriva del želodca – pars esophagica
prež:
- večskladni ploščat porož. epitelij v vseh želodcih
198
kakšne želodce iamjo posamzene vrste? in kakšna ej sluznica
- mesojedi
* enostavni
* enovotlinski
* žlezna sluznica
- konj,pra
* sestavljen
* enovotlinksi
* žlezna sluznica ;
* del je kutana sluznica, brez žlez v propri
- prež:
* večvotlinski
199
opiši želodec
- enciamtska in hidrolitična razgradnaj hrane
- mešanej hrane
- kardia, pilurus, fundus
- konj prašič: pars esophagica
- 4 plastna zgradba sten
- sluznica oblikuje makroskopske gube
- na površini l.epihtelialis iammo želodčne jamice
- l.epithelilis se ugreza v spodaj ležečo proprio in oblikuje gastrične žlezee
* nespecif. Na podorčju cardie in pylurusa (funkcija: izločanje sluznice),
* specifične na področju fundusa
- ENOSKALDNI ENOSTAVNI VISOKOPRIZ. EPITELIJ
- visokoprizm. celice izločajo mukozni sekret, ki ščiti pred ksilim ph-jem
visokoprizm. celice: v citoplazmi št.mucinogena zrnca
- regenerativne celic
* , nahajajo se ob bazi želodčne jamice
* v površinske epitelijske celice ali gastrične celice žleze
200
opiši kardio
- nespesifične žleze v l.proprii
- želodčne ajmice plitve
- nespecifične, razmeroma kratke, enostavne, razvejane, zavite, cevkaste
* cleice žlez izoprizmazske
201
opiši pylurus
- globoke želodčne ajmice
- žleze so nespecifične
- žleze so enostavne, razvejanje, zavite, cevkaste – nekoliko bolj globoke,
- izoprizamtične celice
- l. muscu.mucose, obsežnejša kot v kardii
202
opiši fundus. katerre celice so tu.
-l.muscul.mucose triplastna
- mesojedi: lamina subglandularis
* plast pod žlezami, nad t.submucoso
* stratum granulosum
* stratum kompaktum (zbito togo fib.vezivo)
t. submucosa:
- rahlo fib vezivo,
- tolščen celice,
- pleteži (meistnerjev),
- mesojedi več togega veziva
t. msucularis
- 2 ali 3 plastna,
- notranja poševna, srednja krožna, zunanja vzdolžna plast
- auerbachov pletež med krožno in vzdolžno plastjo
- krajše želodčne jamice, dobro izoblikovane
- specifične žleze
- dolge in močne fundusne žleze
- enostavne razvejane, ravne, cevkaste žleze, niso zavite,
- vrat, telo, dno žleze
MUKOZNE CELICE
- zg.del žleze prevladuejjo, vrat
- izločajo sluz
- svetle celice, izgledajo prazne, ploščato ejdro
GLAVNE ali PEPSINOGENE CELICE
- *Ovalna ali okrogla jedra, evkromatska, jedro nahaja v bazalnem delu celice
- temne celice, v stebričkih
- bazfilija objedrnega prostora
- cimogena zrnca na apiaklni površini
- celice izločajo pepsinogen (ksile pH --> spremnei v pepsin)
- dno in telo žleze anseljujejo
ACIDOGENA lai PARIETALNA CELICA
- svetla, okrogla celica
- rahloa cidofilno obarvane
- vrat posamezne, več v telesu, posamezne v dnu žleze
- okroglo, centralno položeno jedro,
- št. Mitohondirji-> zrnat videz citoplazme,
- kanalikularni sistem se oblikuje
- encim ogljikova anhidraza –tvorba ogljikove kisline
- H atomi iz ogljikove kisline prinese v lumen kanalikularnega sistem poveže z Cl nastane HCl (kisle pH želodčnega soka)
ENTEROENDOKIRNA CELICA
- vrinjene med BM in celice žleze
- izloča gastrointestinalne hormone
* gastrin
* sekretin
* gastro inhibitorni peptid
* argentafine, in kromafine celice
203
¸opiši večvotlinske želodce, kateri deli.
- pežvekovalci
- predželodci: kutana sluznica
- predželodci: večslačdni ploščat poroženevajoč epitelij
- predželodci: vam, kapica, prebiralnik
- funkcija pravega želodca: siriščnik
- pomen pri razgradnji
- vamp: fermentaciaj s pomočjo bakterij - anstanejo hlapne amščobne kisline - se preko sluznic resorbirajo v kri
- kapica, prebiralnik: nastanek majhnih dleov
204
opiši vamp
- vamp: fermentaciaj s pomočjo bakterij - anstanejo hlapne amščobne kisline - se preko sluznic resorbirajo v kri kot proste maščobne ksiline
- absorbirajo Na, K , amonijak in ureo
T.MUCUSA
- -večskaldni ploščat poroženevajoč epitelij
- l.propria mucosa: vezivna
- l.muscularis mucose manjka
- vzviški vampove sluznice = papile
* rahlo fib. vezivo
* ob bazi vzvška togo fib.vezivo za oporo
- Celice pod roženo plastjo so nabrekle, citoplazma je neobarvana, jedra hitro propadajo
T.muscualris: 2 plastna
205
opiši kapico
- razčlenjeni vzviški - priamrni in sekundarni
- satasta struktura
- večskladni ploščat proož. epitelij
- l.propria mucosa
* rahlo fib. vezivo
- l.epit.mucose
* lahko najdmeo izloirane snope gladke mišičnine
- ni l.muscul. mucose
206
opiši prebiralnik
- najvišji vzviški - prebiralnikovi listi
- večskaldni ploščat porož. epitelij
- vezivna propria
- sklenjena LAMIN MUSCU. MUCOSE
- dvopalsna t.muscularis
* lahko sega v prebiralnikove liste
207
opiši siriščnik
- začenti del ozek pas kardialnih žlez
- ima lamino muscu. mucose
- t.msuuclaris: 2 plasti
- sluznic aoblikuej stalno gubo
- dno žleze:
* pepsinogene cleice(bazofilni stebrički, čipkasta citopalzma)
* parietalne celice (kroglaste,acidofilne)
* celice veziva, sploščene, endotelijske celice
- vrat žleze:
* manj pepsinogneih
* parietalne
* muinognee cleice
208
akj sestavlaj tanko črevo?
- duodenum
- jejunum
- ileum
209
kaj oblikuje sluznica v tnakem črevesju?
- vzviške = črevesne resice
| - nato se l.epithelialis ugrezne in oblikuej žleze
210
ali so žleze v predželodcih??
NE!
211
OPIŠI TNAKO ČREVO. funkcija, katere strukture povečajo reabsorpcijo?
funkcija : resorpcija hranilnih snovi
KROŽNE GUBE
- prežvek: permanentne
- sluznica, podluznica
- 3x povečava absorpcijske površine
ČREVESNE RESICE
- najvišje v duodenumu in jejunumu
- višina zmanjšuje proti debelem črevesju
- mesojedi: visoke in ozke
- prež: široke in nizke
- poveča za 10x
- kje je dno resice, je baza žleze
MIKOVILI
- apikalna površina enterocitov je opremljena s ščetkastim obrobkom
- 20x poveča
liberkirnova kripta
- intertestinalna žleza
- 10x povečava
212
opiši zgradnbo t.črevesjA
l. EPIT.MUCOSE
- enoskladni, enostavni, visokopriz. epitelij s ščetkastim obrobkom
- enterociti s mikrovili
* povezani s stičnicami,
* ni prehodna snovi med cleicami
* prehod snovi samo preko mirkovilov
- v apikalnem področju je doboro razvit aER à pomemben za sintezo trigliceridov
- pri aktivnih enterocitih najdemo HILOMIKRONE,
- GA pretvori hemogirane maščobe (majhne kapljice) v hilomikrone, v bazalnem delu celice, preidejo preko laterlane stene v medcelični prostor in nato v kri
- vrčaste celice
* št. narašča v smeri proti debelem črevesju
- enteroendokrien celice
- l.e.m se ugreza v vezivno proprio (lamina propria) in oblikuje intertestinalne žleze (liberkirnove kripte) (enostavne cevkaste žleze)
* neizdeferencirane visokoprizm. celice
* panentove celice
* enterociti
* enteroendokrine celice
L.PROPRIA MUCOSE
- - Oblikuje osnovo resice in obdaja intestinalne žleze
- rahlo fib. vezivo
- mreža iz retikulumskih vlaken, krvne limfne žile, celice selivke
- V resici najdemo vzdolžno orientirane gladko mišična vlakna, ki izvirajo iz lamine muscularis mucose --> pomembmo za krčenej resice
- v sredini resice je začetek limfne kapialre - iz nje pritieče bela tekočina = lakteal
- krvne žiel v resici
* arteiole izvor v podsluznici
* poek žil navzgor proti resici
* arterijska venska zanka in kapialrna mreža tik pod l.ep.mucose
* potek ven v nasprotni smeri
LAMIN MUSC.MUCOSE
- - Običajno dvoplastna, notranja krožna, zunanja vzdolžna
- psi obsežna
TUNICA SUBMUCOSA
- fibrilarno vezivo
- več togega veziva kot v l.prop.mucose
- nahajajo se žleze
- duodenum: brunarjeve žleze
* tubulo alveolarne žleze
* pes,prež: mukozne
* pra, kon: serozne
* mačka: seromukozne
* razporeditev pes: prox del duodenuma
* razo. konj, prež: celoten duodenum, del jejunuma
* funkcija sekreta: zaščiti površinski epitelij pred vsebino iz želodca
- limfni vozliči
- ileum: limfonoduli agregati
TNICA MUSCULARIS:
dvopalstna
213
tipi celic v intertestinalnih žlezah v t. črevesju
NEIZDEFERENCIRANE VISOKOPRIZMATSKE CELICE
- med bazo resice in vrhom žleze
- celice se lahko dif. V enterocit ali vrčasto celico če se pomaknejo navzgor, ali pa potujejo navzdol proti žlezi
```
PANNETOVE CELICE
- baza intestinalne žleze
- stalno pri konju in prež
- -piramidaste oblike
- acidofilna obrvana zrnca
*vsebuejjo lizocin
iam bakteriocidno vlogo
*amilaza
*enterokinaza
digestivna vloga
```
ENTEROCITI
ENTEROENDOKRINE CELICE
-posamzene
214
KAKO HISTOLOŠKO LOČIŠ POSAMEZNE DELE T. ČREVESJA:
1. Duodenum
- Visoke krožne gube,
- visoke resice,
- št. Vrčastih celic najmanjše,
- brunarjeve žleze v podsluznici (razporeditev je vrstno specifična!)
2. Jejunum
- Brez posebnosti
- Črevesne resice visoke
- NI ŽLEZ V PODSLUZNICI
(konj , prež, nekatere žleze lahko segajo iz duodenuma)
3. Ileum
- Nižje resice
- -št. Vrčastih celic se poveča
- Paryeve plošče so prisotne - lahko tudi v drugih delih t.črevesja
215
delitev debelega črevesja
1. Cekum (slepo črevo)
2. Colon (debelo črevo)
3. Danka (rectum)
4. Analni aknal (anus)
216
opiši debelo črevo
funkcija:
- mikrobna razgradnja
- absorbcija vode, vitaminov, elektrolito
- sekrecija sluzi
- začne se izoblikovat iztrebek
- odostnost črevesnih resic - apikalna površina ej ravna
- globoke intestinalne žleze
* št. vrčaste celice
* ni pannetovih celic
- povečano št. limfnih vozličev
- prisotne logitudinalne oz. vzdolžne gube
217
opiši cekum
- konj: dobro razvit
- mesojedi: majhen
- Relativno veliko št. Limfnih vozličev, predvsem na ustju z ileumom
218
opiši colon
- Pra, konj: zunanja vzdolžna plast t. muscularis cekuma in colona oblikuje sploščen mišično vezivni trak oz. pas z številnimi elastičnimi vlakni
- debela sluznica
- globoke intestinalne žleze
- l.musc.mucose lahko prekine obsežno limfno tkivo -->intestinalne žleze lahko segajo v podsluznico
219
opiši rectum
- kranialni dle pokriva t. seroza
| - Retroperitonealni del prekriva adventitia
220
opiši analni kanal
- Na meji med rectumom in anusum oblikuje sluznica rektuma številne gube
- -.- v lamini proprii rectuma obsežen venski pletež
- linea ano rectalis:
*nenaden prehod epitelija
* Enoskalden ensotavni visok. Epitelij preide v večskladni ploščat neporoženevajč epitelij.
*tu se konča l.muscularis mucose
*tu se konča zunanja plast t.msucularis
- konj, prež:
* ni žlez v kanalu
*kanal konča na linij ano cutanea
- pra, emsojedi:
*stebrasta cona
longitudinalne gube oblikuej sluznica
analni sinusi
*vmesno področje
*kožno podorčje
*v stebrasti in vmesni coni so:
modif. Tubulo alveolarne žleze znojnice
lipidni izloček: mesojedi
mukozni izloček: prašič
paraanalni sinus: mesojedi - izlivajo na meji med vmesni in kožnim podorčjem
cirkumcalne žleze: pes -v kožnem podorčju
221
gastrointestinalni hormoni - katere celicei proizvajajo kaj
- Enteroendokrine celice ,
* večina iz skupine ADUP celic
- Gastrinske celice
* gastrn
* pospeši izločanje kisline
- Holecisticistinske celice
* holecistikini
- Sekretinske celice
* sekretin
222
NAŠTEJ POMEMBNE 3 STRUKTURE JETR
KLASIČNI EJTRNI REŽNJIČ
* heksagonalna oblika
* parenhim, ki obdaja eno centralno veno
PORTALNI REŽNJIČ
*parenhimska gmota, ki pripada trem sosednjim klasičnim jetrnim režnjičem,
*z navideznimi črtami povežemo centralne vene treh sosednjih klasičnih jet. Režnjičev
*jetrni trias v interlobularnem vezivu
interlobuloarna arterija, vena , žolčni vod
JETRNI ACINUS
- povežeš centralni veni dveh sosednji kla. Jet. Režnjičev in 2 portalni veni = dobiš nekakšen krog
- preskrbljenost s kisikom
-zona 1-3
zona 3: okoli centr. vene, najslabša preskrblejnost
223
kateri dve privesni žlezi črevesja sta?
- jetra
| - trebušna slinavka
224
opiši jetra
- privesna žleza črevesja
-presnovni organ
-največji sestavljeni organ
- parenhimatozni organ
*iz parenhima
*iz vezivne strome
-površino jetr prekriva seroza
- hepatocit
*epitelna celica endodermalnega porekla
*parenhimska celica
- zvezdasti sinusoidni makrofag
- kupferjeve celcie
- itto celice
-
225
kaj je funkcija jetr?
- eksokrina naloga: izloča žolč
- center intermediarnega metabolizma
-detoksifikacija
- inaktiviranje hormonov, mediatorjev
- skladiščanje glikogena, vitamina A
- sinteza beljakovin krvne plazme (albumini..)
- sinteza fibrinogena
- beljakovine se sintetizirajo v ER, se ne skaldiščijo, ampak gredo v krvni obtok
- fagocitoza
-
226
opiši histološko zgradnbo jetrrnega režnjiča
- večina parenhima hepatociti
- hepATOCIt
* ogroglo, evkroamtsko jedro
* izrazito jedrc
* biosintetsko aktiven
* številni mitohondriji
* dobro razvit gER
* tu skaldišči energija v obliki glikogena!!
* eksokrina vloga: absorbirajo bilorubin, ga konjugirajo ins premenijo v žolč
- lamina hepatis: razporejeni hepatociti v vrsti, so poligonalne oblike
- jetrne sinusoide:
* med vrstami hepatocitov
* razširjene, diskontinuirane kapialre
* BM je prekinjena
- žolčna kapilara
* nima svoje stene
LAMIAN HEPATIS
- na vsaki strani ej jetrna sinusoida
- stran hepatocita proti sinusoidi je opremljena z mikrovili = žilni pol hepatocita
- dissejev oz. perisuidalni prostor
* med žilnim polom in sinusoido
* tu itto celice
- itto celice
* v ciztoplazmi imajo lipidne kaplje
* skaldiščijo vitmain A
* lahko proizvajajo retikulumska vlakna
- kupferjeve cleice
* del monocitnega makrofagnega sistema.
* aktivni makrofagi
227
opiši pretok krvi skozi jetra
- kri dovaja v.porta in hepatična arteija
- jetra niso oskrbovana s čisot arterijsko krvjo
- manjše veje potekajo v vezivu portalnega traku= interlobularna arterija, vena
- še manjše veje, med dvema sosednjiam režnjičema =intralobularne vene in arterij
- jetrna sinusoida
* mešanej arterijske in venske krvi
- centralna vena
- lobularna vena
- jetrne vene
- v.cava caudals
228
OPIŠI ŽOLČ
sestava:
voda, elektroliti, žolčne kisline, fosfolipidi, holesterol, žolčna barvila (razgradna hemoglubina)
- žolč se izloča v žolčen kapilare
* v lumnu imajo mikrovile
- žolč teče v smeri proti periveriji, proti portalnemu traku
- ->manjše žolčno izvodilo
* enoskladni enostavni izopriz. epitleij
- -> interlobularni vod
* izo do visoko
* poteka po portalnem traku
- ->interhepatični vod
- -hepatični žolčni vod
* zapusit jetrni režnjič
- cistični vod
- žolčevod
- žolčnik
ekstrahepatična izvodila imajo visokoprizmatski epitelij
229
katera žival nima žolčnika?
konj
230
opiši žolčnik
- skaldišče za žolč
- žolč se koncentrira -->resorpciaj vode in elektrolitov
- prazen žolčnik: slznica nagu8bana
- enoskladni enostavni visokopriz. epitelij
- epitelij oblikuje kripte
- epitelij izloča mukoidni sekret
- svetle celice
* svetlo obarva citoplazma
- apikalni del: mešički kjer je mukoidni sekret
- temne celice
* apikalna površina mikrovili-->resorpcija
- GOVEDO:
* vrčaste celice
* celice ADUP
- L.MUSCUL.MUCOSE MANJKA
propria submucosa
- iz rahlega veziva, infiltrirana pogosto z limfatičnim tkivom
- prežvekovalci: žleze!!
t. muscularis
- ena plast krožne gladke mišičnine
231
trebušna slinavka
- Razvije iz dorzalne in ventralnega dela žleznega polja poznejšega dvanajstnika
- Corpus pancreaticus
- Lobus pancreaticus sinster (na levo segajoči trak)
- Lobus pancreaticus dexter
- Mesejodi, pra, prež: duodenalni trak
- kombinirana eksokrina in endokrina žleza
- eksokrini dle izloča v začetni del duodenuma predstopnje prebavnih encimov
* amilaze
* nukleaze
* lipaze
- enteroendokrine cleice duodenuma izločajo holecistikini in sekretin.
* delujeta na eksokrini del pankreasa
232
kako dleuje sekretin?
- centroacianrne celice stimulira da izločajo tekočino z visoko konc. bikarbonatnih ionov
- -> zvišanje pH, za normalno delovanje p'rebavnih encimov
233
kako dleuje holecistikinin
Vpliva na celice žleznega acinusa, da izločajo encime.
234
opiši eksokrini del pankreasa
- sestavljena tubuloacianrna žleza
- princip eksocitoze
- vodenast sekret
- Celice žlezenega acinusa imajo priamidalno obliko, jedra v bazalnem delu celice, bazofilija
- *apikalni del: acidofilna cimogena zrnca (tu predhodniki hormonov)
- centroacianrne cleice
* Celice ki predstavlajo začetek izvodil in se nahajaj v žleznem acinusu
- enoskladni enostavni izo do visoko prizmatski epitelij
235
opiši endokrini del pankreasa
- langerhansovi otočki
* slabo barvni s HE
- skupina endokrinih celic znotraj drugega organa
* otočki so dobro prekrvavljeni
celice A
- periferija otočka
- v citoplazmi zrnca premer 300nm
* arrginofilno se barvajo
* skaldišči se GLUKAGON
celice B
- 70% otočka
- zrnca premer manjši od 300nm
* skaldišči INZULIN
* regulirana eksocitoza
* odzove na povišano raven glukoze v krvi
* pospešuje sintezo glikogena v krvi
celice D
-5-10% otočka
-sekretorna zrnca 357nm
*SOAMTOSATIN
ima parakirini učinek (deluej an sosednje celice)
znižuje izločanje gulkagona in inzulina
spodbuja izločanej gastrina (tvorba solne kisline)
MINORNA POPLACIJA OTOČKA:
CELICE F oz CELICE PP
- zrnca iamjo centralno ureditev
- zrnca izločajo PANKREATIČNI POLIPEPTID
* spodbuja pepsinogene celice v fundusni sluznici, da izločajo pepsinogen
* zavira sekrecijo žolča
* zavira črevesno peristaltiko
CELICE D-1
- znotraj lang. Otočka, med celicami eksokrinega dela in med celicami izvodil
- celice izločajo VASOAKTIVNI INTESTINALNI PEPTID.
* Delovanje je podobno delovanju glukagona
CELICE EC
- najdemo v lang. Otočku in v eksokrinem delu.
- izloča se SEKRETIN
* stimulira centroacianarne cleice, da izloča bikarbonatni ion
- izloča se MOTILIN
* poveča črevesno peristaltiko
- izloča SUBSTANCO P
* nevrotransmitor
236
opiši prebavila ptičev
j
237
kaj sestavlaj prebavial ptičev -naštej
-ustna votlina
- jezik
-požiralnik
-žlezovnik
-mlinček
-t.črevo
-d.črevo
-slepo črevo
-kloaka
-jetra
-žolčnik
.p'ankreas
238
opiši ustno votlino ptičev
1. USTNA VOTLINA
- Večskladni ploščat porež. Epitelij
- V proprii submucosi difuzno limf. Tkiva in slinske žleze
239
opiši jezik ptičev
- Večskladni ploščat poroženevajoč epitelij
- Snopi skeletne mišičnine
- Lingualne slinske žleze
- Entoglosalna kost
- Okušalne brbončice se nahajajo na bazi jezika in na dnu ustne votline
- Razvejane sestavljene cevkaste mukozne žleze = slinske žleze
240
opiši požiralnik ptičev
- Žleze so v sluznici
- Večsklad. Plošat. Prož. Epitelij
- L. propria mucose je rahlo vezivna in vsebuje mukozne žleze
- L.muscu.mucose je iz vzdolžno oretinirah celic gladko mišičnih celic
- Submucosa tanka iz rahlega veziva
- T.muscularis iz obsežne notranje krožne, tanke zunanje vzdolžne plasti gladke mišičnine
- Imamo golšo ki je vrečasti divertikel požiralnika. V golši se hrana navlaži, se shranjuje, navlaži s sekretom mukoznih žlez
- Histološka zgradba golše je podobna kot pri požiralnik
241
opiši želodec ptičev
- Ni žleznega želodca podobnega sesalcem. Namesto tega imajo 2 organa: ŽLEZOVNIK, MLINČEK
242
opiši žlezovnik ptičev
- enoskaldni enostavni visokopriz. Epitelij
- Epitelij se nadaljuje v proprii in oblikuje 3 generacije izvodil podsluzničnih žlez
- L. propria mucose rahlo vezivna, infiltriran z limf. Tkivom
- L.musc mucose iz izloranih snopov mišičnin
- Podsluznica: tu so globoke žleze, v žleznih acinusih so izoprizmatske celice = OKSINTOPEPTIČNE CELICE
* stikajo v spodnji polovici na lat. Strani celice, *Proizvajajo solno kislino in pepsinogen
- 3 plastna t.muscularis
- Seroza
243
OPIŠI MLINČEK PTIČEV
- Mišični del želodca
- L.epit.mucose: ensotavni , ensoskl izopriz epitelij
- Večcelična intraepitelijska celica, ki na površino izloča sektert. Ta se strdi na površin in oblikuje keratinoidno ploščo
- L. propria je vezivna
- L. musc.mucose je prekinjena, rudimentarna
- Vezivna podsluznica iz zbitega fib. Veziva
- T. muscularis je obsežna.
* Iz 1 plasti mišičnine.
* Med gladko mišičnimi celicami so kolagenska vlaknaà
* cikcakast videz mišičnine
244
opši debelo črevo ptičev
- tudi tu črevesne resice
245
opiši slepo črevo ptičev
- na zadnji tretjini slepega črevesa lahko manjkjo resice
| - Cekalna tonzila
246
opiši klooako ptičev
- Delitev na 3 dele
- Enostavi enosk. Visokrpriz epitelij
- Vzviški sluznice so vidni
247
opiši jetra ptičev
moralium duplex
248
opiši pankreas, žolčnik ptičev
-ni bistvene razlike od sesalcev
249
delitev zgradbe zoba. kaj še sestavlja zob
- zobna krona
- zobni vrat
- ena ali več korenin
- obrobna tkiva = obešalni aprat zoba=paradoncij
* dlesen ,pozobnica, alveolarna kos
- zob se sidra v alveolarno kost
- šarpejeva vlakna
* potekajo od cementa do alveolarne kosti
* vsa vlakna skupaj= peridontalni ligament
250
katera so mineralizirana tzkiva pri zobu?
- zobovina ali dnetin
* večji dle zoba
- skelnina (emajl)
* pokriva zob v kronskem delu
- cement
* pokriva zob v korneninskem delu
251
naloga zob
- prijemanje
- grizenje
- žvečenje
- obramba
- napad
- najtrši , mehansko anjbolj odporendel kostnine
252
opiši cement
- Mineralizirano tkivo
- MEZODERMALNO POERKLO
- Pokriva dentin v koreninskem delu
- man mineraliziran kot dentin
- proizvajajo ga cementoblasti, ki ležijo v pozebnici
- cementociti
* ležijo v votlinicah -v cementnih lakunah
- delitev:
* Celični cement (vsebuje cementocite)
* Necelični cement - ne vsebuje cementocitov
253
opiši cavitas dentis
- votlina v zobu, zapolnjuje ga zoban pulpa
- zoban pulpa iz rahlega veziva z žilami in živci
* spominja na mezenhim
- zobna pulpa dober vir nediferenciranih matičnih celic.
- na površju proti dentinu se nahajjo odontoblasti
254
opiši pozobnica = periodontalan vez
- v obliki ligamenta
- obkroža zobno kornino in povezuje zob s kostjo
- oporna, formacijska, prehrambena,obrambna, senzorična vloga
- kolagenska vlakna =šarpejea vlakna
- *potekajo valovito
* se med seboj prepletajo
255
opiši zobnico
Votlina v katero je ugreznjena korenina zoba
256
opiši sklenino
- najtrša snov v telesu
* 99% anorganskih snovi - kristal hidroksiapatita
- EKTODERMALNO POREKLO
- izdelajo jo ameloblasti
- iz skelninskih prizem
* se prepletajo
* pravokotno an dnetin
- proizvodnja org. matrixa in minarealizacija poteka istočasno. Ni enodnevnega zamika
257
opiši dentin
- manj mineralizirana in prožnejša od sklenin
* anorganske snovi 70%
- proizvajajo odontoblasti
* iamjo citoplazemske podaljše - ležijo v dentinskih cevčicah
* ležijo an meji med pulpo in dentinom
* izdeluejo organsko amtrico - predentin --> po določenem času mineralizira
- Pri dentinu pride do mineralizacije z 1 dnevnim zamikom
258
osnovne oblike zob
- hipsodontni
| - brachidontni
259
opiši hipsodontni zob
- rastlinojedi
- rast. hrana je trda in suha
- dentin prekriva sklenina in sklenino prekriva cement
* cementna vrečica je dlje časa prisotna
- na vrhu 3 različne mineralizirana tkiva
* konj: določanje starosti po obrabi zob
260
opiši brachidontni tip zoba
- Značilni za mesojede, vsejede, tiste rastlinojede ki se hranijo z mehkim sočnim rastlinjem
- sklenin prekriva dentin v zgornjem dleu
- cement prekirva denti v koreninskem delu
- boloj špičast zib
261
oblike zob pri domačih živlaih
- Prež:
* sekalci brahiodontnega tipa,
* ostalo hipsodontni
- Konj:
* vsi hipsodonti
- Mesojedi:
* vsi brahiodonti
- Prašič:
* vsi razen podočnik brachidontni,
* podočnik hipsodontni
262
opiši razvoj (ontogeneza) zob na kratko
- inciacija
- zobna letvica
- proliferacija
- brst
- proliferacija
- čepica
- diferencaicija
- zvon
- sekrecija
- zob
263
opiši razvoj (ontogenezo) zob
- gentska kontrola, vpliv okolja
- signalizacija med ektodermom in mezenhimom
- krajevna zadebelitev ustnega epitelija --> ZOBNA LETVICA
- proliferacija celic in pogreznitev celic v spodaj ležeči mezenhim --> BRST
- Interakcija z mezenhimom, ki izvira iz 1. škržnega loka --> nastane ZOBNI ZAMETEK
- proliferacija celic --> preoblikovanje brsta v KAPICO
* ima primarni skleninski vozlič
- znaki diferenciacije
* Epitelijske celice, ki so v stiku z spodaj ležečim zgoščenim mezenhimom se začno diferencirat v AMELOBLASTE
- čepica preoblikuje v ZVONAST EMAJLSKI ORGAN
* zunanji emajlski epitelij,
* notranji emajlski epitelij.
* Vmes je emajlski retikulum - epitelijska mreža
* celice ki ležijo proti z.pulpi se epitelijsko uredijo, tesno ena ob drugi in se diferencirajo v ODONTOBLASTE
- Odontoblasti začnejo izločati predentin ki se spremeni v dentim, ameloblasti začno izločat sklenino.
- sekrecija
- Najprej se oblikuje organski matrix, nato obdobje mineralizacije ki je zuanjceličnea reakcija. Dentin imamo enodnevni zamki
* popolna mineralizacija pred izraščanjem v ustno votlino
* mineralizacoaj poteka tudi kasneje
264
iz kje izvira večian mezenhima glave?
- iz celic nevralnega grebena
| - ektodermalno poreklo
265
kateri 2 obdobji imamo pri razvoju zoba
PREERUPCIJSKO
POSTERUPCIJSKO OBDOBJE
-celice ameloblasti se preoblikujejo v celice reduciranega skleninskega epitelija - ne proizvajajo več skelnine
-odontoblasti so skos aktivni
- Najprej se oblikuje organski matrix, nato obdobje mineralizacije ki je zuanjceličnea reakcija. Dentin imamo enodnevni zamki. cement tudi psotopoma.
* sklenian ni zamika
266
kdo ima mezodermalno poreklo pri komponentah zoba?
cement
267
rast korenine zoba
- razvoj šele ko je končana izgradnja zobne krone
- šele ko zob izraste v ustno votlino razvoj
- hertrigova epitelijska nožnica
* vratni zavoj kjer zunanji emajlski epitelij prehaja v notranji emajlski epitelij
- prva plast mineraliziranega tkiva --> epitelijska plast nožnice izpade oz. izgine --> celice v cementni vrečici pridejo v stik z dentinom --> se razporedijo ob mineralizianem dentinu in se preoblikujejo v cementoblaste--> postopoma pride do oblikovanja korenin
268
zamenajva mlečnih zob
- mlečni zobje
- pod njimi s eoblikujejo zametki stalnih zob
- prtisk na mlečni zob --> resorpciaj korenine zoba --> nato razgradi večji dle korenine --> mlečmni zob izpade
Molarji nimajo mlečnih predhodnikov.
269
naštej ekstrapulmunarni dle dihalne poti
- nosna votlina
- žrelo
* križata prebavna in dihalna pot)
- grlo
- sapnik
- dve veliki sapnici
270
naštej intrapulmunarni dle dihalne poti
PREVODNI DEL
- bronhusi in bronhioli
- do terminalnih bronhiolov
RESPIRATORNI DEL
- resp. Bronhioli,
- alveolarni vod,
- alveolarne vrečeke,
- pljučni mešički
- 85% pljuč
271
KAJ JE FUNKCIJA DIHALNE POTI
- zrak v njej se segreje na telesno temperaturo, zrak se primerno ovlaži in očisti.
- odstranijo se grobi delci (te zadržijo vibrise =večje in močnejše dlake)
- odstranijo se strupene snovi
272
kateri del pljuč prevaja zrak?
- ekstrapulmunarni del pljuč
| - in prevodni odsek interpulmunalnega dela
273
naštej 3 dlee nosne votline
- kožno področje
- dihalno področje
- vohalno področje
- nosna odprtina
- planum nasale,planum rostrale, planum anso-labiale
274
opiši kožno podorčje nosne votline
- zečetni del: večs. Ploščat porož. Epitelij,
- srednji del: neporoženevajoč
- prehodno področje na meji z dihalnim podorčjem: nemigetalčni večvrstni epitelij(mikrovili)
- propria submukoza
* vezivna,
* številne manjše krvne žile, plazmatke, limfociti, makrofagi, granulociti, intraepitelijski limfociti
* snopi kolag. vlaken
* serozne žleze
275
opiši diahlno podorčje nosne votline
- enoskladni večvrstni visokoprizmatski migetlančni epitelij. =respiratorni epitelij
```
*visokoprizm. Migetalčne celice.
mitohondriji (svetlej obarvano)
*predmigetalčne celice
(ni migetalk)
*vrčaste cleice
jedro ob bazi, sploščeno
sekretna zrna
izločajo sulfatirani glikoprotein= glavna komponenta sluzi
*bazalne celice
omoboidne oblike
diferenc. se lahko v druge celice
*celice s ščetkastimi obrobkom
mikrovili
mitohondriji
*celice razsutega endokrinega sistema
```
```
druge sekretorne celice:
*serozne celice
velika el.zrna
*majhne zrnate celice
*celice clara
nižjih delih prevodnega dela dih
sekretorna zrna
zER : človek,opica gER
vezani gor citokromi, ki lahko razgradijo ksenobiotike
zadnja obrambna linija preden pride zrak naprej po telesu
Sekretorna zrnca v apikalni površini
10-kDA protein Clarovih celic
```
PROPRIA SUBMUKOZA
- dobro prekrvavljena
- nosne školjke
* široke vene z zavornim gladkim mišičjem
* arterijsk venske anastamoze
* kavernozno tkivo
* MRAZ: upočasni se tok zraka skozi dihalno pot
- serozen in mešane žleze
* sektret
* sekretorni imunoglobulini
* lizocin
- kavdalni del limfni vozliči
276
kaj je ksneobiotik?
snov tujega organizma
277
opiši vohalno podorčje nsone votline
- enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij. = vohalni epitelij
bazalne celicce
oporne cleice
*jedra tik pod apiaklno površino
receptorne celice
* bipolarni envroni
* apikalno imajo dendritični betič --> iz njega negibne migetalke
* Na bazalni strani izhajajo aksoni, ki se združijo v nemielizirna živč. vlakna = fila olfaktorija
PROPRIA SUBMUKOZA
- mešane olfaktorne žleze
- rahlo vezivo
- elastična vlakna
278
kAJ NAJDEMO V CELICAH CLARA
- 10-kDA protein Clarovih celic
- sufarktantni protein A,B in D
- inhibitor levkocitne proteaze
- vezalni lektin za Beta-galaktozid
- proteaza, podobna tripsinu
279
opiši jakobsonov organ
- dleuje kot kemoreceptorni organ - zaznava feromonov
- feromoni: Hlapne snovi, ki so odgovorne za spolno obnašanje, maternalno obnašanj, interakcija ploda z okoljem v amniju
- komunicir az nsono in ustno votlino
* konj samo z nosno
- v sluznici ventralnega dela nosnega pretina
- zgradba
1. notranja epitelijska cevka
2. notranji epitleijski vod
- ogrodnje:
* voemronaslani hrustanec, J oblika
- epitelisjka cevka
* medialna površina (odeva jo vohalni epitelij),
* ventralna površina (odeva respiratorni epitelij)
- vomeronasalne žleze v propri submukozi
280
žrelo
- poveže ustno vorlino s požirlanikom
| - križa dihalna in prebavna pot
281
sestava grla
- vestibulum laryngis
* od vhoda v grlo, ki ga obdaja poklopec do zgornjih parasluzničnih gub- plice vestibulares
- glasilo
* od plice vestibularis do glasilk
* izhajata parna grlna žepka
- podglasilna votlina
* od pod glasilkama do nadaljevanja v sapnik
282
opiši grlo
- laringealni hrustanci
- skeletno mišičevje
- 2 para gub razdlei grlo an 3 dele
L.EPIT.MUCOSA
* glasilke: epitelij večskladni ploščat neporož,
* kavdalno od glasilke epitelij preide v respiratornega
PROPRIA SUBMUCOSA
- togo vezivo
- mešane žleze
* ne an področju vestibuluma in glasilk
- glasilka: elastična vlakna
283
opiši sapnik
- ni l.musc.mucose --> triplastna zgradba
L.EPIT MUCOSE
- večvrstni respiratorni epitelij
- migetalčne celice
- celice s ščetskastim obrobkom
- sekretorne celice
- nevroendokrine celice
- klara celic v glavnem še ni
L.PROPRIA MUCOSA
- globoko v njej žleze
* seromukozne ali mešane žleze
* cevkasto acianrne
* Izloček trahealnih žlez predstavlja večino sekretornega materiala ki obdaja migetalnčni epitelij sapnika
- -> migetalke utripajo v smeri proti grlu, sputum se izloči
TUNICA MUSCULA CARTILAGINEA
- hrustančni obročki iz hialinega hrustanca
* niso sklenjeni pri sesalcih
* obliak U ali C
- m.tracchelais
* kejr ni hrustanca
* gladko mišični trak
* mesojedi pripenaj na zunanjos stran perihondriaj hrustanca
T.ADVENTITA
- Perihondrij ki je urejeno fib. Vezivo in se nadaljuje v oklno vezivo s katerim je hrustanec vpet
284
kdaj se razdeli sapnik na 2 sapnici. kaj se zgodi takrat. kakšno zgradbo iamta sapnici?
- ob vstopu v prsno votlino
- iammo t.serozo namesto adventitie
- enako kot sapnik
285
opiši pljuač
- paranhiamtozni organ
- - Sapnici sta glavna bronhusa in vstopata vsak v svojo pljučno krilo
- dve pljučni krili
- prevodni del
- respiratorni del
- ostali del:
* rahlo vezivo
* elastična vlakna
* visceralna plevra
* živci, krvne žile (močna t.media)
286
opi'ši prevodni odsek dihalne poti
- - Iz ene strukture nastaneta dve = dihtiotono vejičenje
LOBARNI BRONHUS
* izstopa iz glavne sapnice
* na pljučni reženj vstopa v hilusu
* tu anjveč žlez
ZGRADBA BRONHUSA
- Respiratorni epitelij
- porti koncu epitelij preide v enostavnega visokoprizamtksega
* število vrčastih celic se zamnjšuje z vejičenjem
- Migetalčne, vrčaste, bazalne celice, sekretorne celie
propria submucosa
- tanjša kot pri sapniku
- rahlo vezivo
- žleze (mešane)
* št. žlez se z vejičenjem zmanjšuje
hielini hrustanec
- lobarni bronhus
* lepo urejene hrust ploščice
- do redukcije pride z vejičenjem
- segmentarni bronhus:
* manjše hrustančne ploščice
* enoskladni enostavni visokoprizamtski epitelij
količina gladke mišičnine naraste v primerjavi s sapnikom
*se krožno ali poševno uredi
```
POTEK:
- glavni bronhus
-lobarni bronhus
-segmentarni bronhus
- bronhiol
*ni več žlez in hrustanca
*redukcija oz. sprememba v zgradbi stene
*sprva enoskaldni ensotavni visokoprizmatksi epitelij z migetalkami, nato izoprizmatski z manj migetal in več klara celicami
*propria submukoz:
vezivo, elastična vlakna, krožno urejena gladka mišičnina, žile , živci
-terminalni bronhiol
-respiratorni bronhiol
*v steni an določenih mestih že bočijo pljučni mehurčki
*enoskladni enostavni izoprizmatski epitelij
-alveolarni vod
*enoskaldni enostavni ploščat epitelij
-zraćna vrečka
-pljučni mešiček
```
287
kaj je acinus in režnjič v pljučih
ACINUS
Vključuje vse dihalne prostore distalno od termnialnega bronhiola
REŽNJIČ
Sestavljena iz skupine acinusov. Ločeni med sabo z interlobularnim septumi
*mesojedi: septa manjka
288
zgradba pljučnega mešička
- napolnjen z zrakom
- kroglasta votlinica
- intralveolarni septum (ločuje dva sosednja mešička)
* konova pora - komunikacija med mešičkoma
* gosto mrežo krvnih kapilar.,
* retikulinksa in elastična vlakna.
* Alveolarne makrofage,
* cleice prašnice
* kontraktilne celice (zmanjšajo prostornino alveolusa)
- 2 tipa celic
PNEUMOCIT 1
- sploščenecelice
- zračno krvna bariera
- pomembni za prehod plinov iz pljuč v kri
PNEUMOCIT 2
- izoprizmatske celice
- v citoplazmi lameralna telesca
* bogata s fosfolipidi, nevtralnimi lipidi, proteini A.B.C.D
- lameralna telesca s eizločijo na povšino se preoblikujejo v surfaktant ki oddeva lumen pljučnega mehurčka
289
kako prehajajo plini v pljučih?
- Plini prehajajo iz lumna zračnega mehurčka do lumna v pretinu z difuzijo
- zgradba bariere
* surfaktant
* pneumocit tipa 1
* BM pod pneumocitom
* endotelijska celice
- Kjer je ozek del bazalne membrane, se bazalna lamina pnemocita 1 združi z bazalno lamino endotelijske celice
- difuzija je možna na ozkem področju zračne abriere
- široko področje bariere = tu je vezivo, difuzija ni mogoča
290
OPIŠI SURFAKTANTNE PROTEINE
A:
- uravnava sintezo in izločanje surfaktanta,
- modulira imunski odziv,
- so najbolj pogosti
B:
- pomembni za preoblikovanje lamealrnih telesc v surfaktant
c:
- pomaga vzdrževati debelino surfaktanta
D:
- Veže različne mikroorganizme.
- Sodeluje pri lokalnem imunskem odzivu
291
OPIŠI EMBRIONALNI RAZVOJ PLJUČ
- na srednjem delu embrionalnega črevesja s eoblikuje laringotrahealni žlebič
-poglabljanje žlebiča
- v kadvdalnem delu se pojavi divertikulum, ki raste
- - Iz sprednjega dela se razvije septum med sapnikom in požiralnikom
- iz divertikuluma se razvijeta dva brsta , ki sta osnova za nadaljno dihotomno vejičenje
-5 bdobij razvoja:
embrionalno
pseudoglandularno
kanalikularno
sakularno
aveolarno
292
opiši embrionalno o0bdobje razvoaj pljuč
od razvoja laringo trahelanega žlebiča do nastanka segmentarnih bronhusov
293
opiši pseudoglandularno obdobje razvoja pljuč
- pljuča spominjajo na žlezo po videzu
| - Nastanejo vsi prevodni odseki pljuč vse do terminalnih bronhiolov
294
opiši kanalikularno obdobje razvoja pljuč
* Razvijejo se respiratorni bronhioli
* epitelij s ena določenih mestih zniža
* Pride do večje vaskularizacije
* Kapilare so že v kontaktu z epitelijskimi celicami.. oblikuje se perikanikularna krvna mreža
* Diferenciacija drugih celic (gladka mišičnina, žleze)
295
opiši sakularno obdobje razvoja pljuč
* Oblikujejo se alveolarni vodi
* Pride do širitve bodočih respiratornih področij
* Zniža se epitelij
* pride do redukcije veziva, pljuča dobijo bolj zračni videz
* diferenciacija celic na pneumocite tipa 1 in 2
* začetkom tvorbe surfaktanata
* Oblikuje se tesen kontakt med epitelijsko celico in kapilaro
296
opiši alveolarno obdobje razvoja pljuč
* Oblikovanje alveolarnih vrečk
| * Dokončno oblikovanje krvne mreže- terminalno dozorevanje ožilja
297
opiši dihala ptičev
- nosna votlina podobna kot pri sesalcih
- Parna infra orbitalna sinusa. Povezana z
nosno votlino. Obdaja jih respiratorni epitelij
- Preprosto grlo, ni glasilnega organa
- Sapnik na razcepišču imamo syrinx (tu je glasilo)
- - Sapnik podoben kot pri sesalcih.
* V lamini epithelialis imamo številne večcelične interepitelijske žleze
* Hrustančni obročki so sklenjeni
* M. trachealisa ni
PLJUČA PTIC
- - V pljučih le primarni bronhusi, sekundarni bronhusi in terciarni, atrij in zračne kapilare
- Imamo dodatno zračne Vrečke
- dihajo počasi in globoko, volumen pljuč se ne spreminja, spreminj se volumen zračnih vrečk
priamrni bronhus
- epitelij kot pri sapniku
- sprva hrustanci, ki niso sklenjeni
- nato distalni del hrustančne ploščice
- odpira v zračno vrečo
- migetalke
sekundarni bronhus
- izhajajo iz priamrnega bronhusa
- odpirajo v zračne vreče
- l.propria : mreža gladke mišičnie , spiralni potek
terciarni bronhus
- povezuje sekundarne bronhuse
- l.propria: mreža gladke mišičnie , spiralni potek
- l.epitelialis: enostavni enoskladni izoprizmatski epitelij
- prehod izoprizamtskega v ploščat epitelij --> prehod v atrij, nato nadaljevanje v zračne kapilare.
Zračna vreča
zračne vreče obdaja enostaven sploščen izoprizmatski epitelij.
298
opiši syrinx
- pri ptičih
- Divertikel v bližini razcepišča sapnika
- je glasilni aparat
- - Prva skupina obročkov syrinksa,
nato dve timpalni membrani (lateralna, medialna),
nad medialno membrano imamo pesulus nad razcepiščem.
*pesulus iz hialinega hrustanca, kasneje okosteni
-Nato sledi druga skupina treh obročkov syrinxa
299
kaj spada pod sečila
- ledvica (parni organ)
- sečna izvodila
* ledvični meh
* sečevod
* sečni mehur
* sečnica
300
OPIĆŠŠI FUNKCIJO LEDVIC
- Pomen pri ohranjanju homoestaze – tvorijo urin
- uravnavajo volumen in sestavo telesnih tekočin
- absorbirajo esencialne elektrolite, metabolite, izločajo odpadne snovi in razgradne produkte metabolizma
- vzdržujejo kislo bazično ravnotežje, izločanje H ionov, ali pa bikarbonata
- Endokrina vloga
- sinteza in izločanje ERITROPOETIN --> zmanjša proipritisk
*pospeši se tvorba eritrocitov
- sinteza in izločanje RENIN
*hidroksilacija 25-hidroksi vitamina D3
(v ledvicah se spremeni v hormonsko aktivno obliko)
301
opiš ledvico
-parni
-paranhiamtozni organ
- retroperitonealni položaj
- - fižolaste oblike-mačka, pes , ovca, koze
- prašič: sploščena
- konj: ena nekoliko srčaste oblike
- veliki prežvekovalci: ledvica nima gladke površine ampak ima brazdasto površino
- hilus:
*vstopa ledvična arterija, izstopa ledvična vena in sečevod, limfne žile
- čvrsta vezivna ovojnica jo obdaja
*kolag. vlakan
*prež: najdemo še gmc
maščobno tkivo - capsula adiposa
- - govedo: brazdasta večbradavičan ledvica
*ni spojena skorja,
*niso spojene piramide
*ni ledvičenga meha
-pra, človek: gladka večbradavičan ledvica
*elementi skorje spojeni
*piramid eniso spojene
-mesojedi, konj, mali prež: gladka enobradavična ledvica
*elementi skorje in sredice spojeni
*piramide se združijo in oblikuejjo ledvični greben
302
opiši zgradbo ledvice
CORTEX
- temenjša, rdečkasto-rjava
- ledvični labirnit
* pikčast videz
* ledvično telesce
* zviti del cevke
- medularni trakovi
* ravni deli ledvične ceke
* zbirne cevke
* potekajo pravokotno an površino ledvico = vzdolžno-progast videz
```
MEDULA
-zunanje področje
*zunanji trak
*notranji trak
-notranje podorčje
?vsebuje ledvično papilo oz. greben
```
- ledvični reženj sestavlja:
* ledvična piramida
* pridruženo tkivo skorje
303
kaj seatavlja nefron
- ledvično telo
| - ledvična cevka
304
kaj sestavlja parenhim ledvic
- nefron
| - zbirna cevka
305
kaj je nefron?
- število enfronov je vrstno specifično
- osnovna in funkcionalna enota parenhima ledvic
- mesojedi in prašič: skotijo se mladiči relativno nezreli, nefroni se oblikujejo še nekaj tednov po rojstvu
- periferni oz. subkapsularni nefroni
* ledvično telo pod vezivno ovojnico
* kratki
- vmesni nefroni
* na sredini skorje
* kratki
- jukstamedularni nefroni
* neposredno na meji s sredico
* so dolgi - imajo dolgo ledvično cevko
- dolgi enfroni
* segajo v notranje področje sredice
* prevladujejo pri mački, psu
- kratki enfroni
* ne segajo v not. področje sredice
* bober ima samo te
306
opiši zbirno cevko
- poteka preko medularnega traku in skozi sredico, končujejo se na konici papile, kjer oblikujejo perforirano področje
- vanjo prehaja ledvična cevka
307
opiši ledvično telesce
- krvna kapialra se tu filtrira
1. klobčič kapilar
2. bawmannova kapsula
3. mwzanglijske celice
KLOBČIČ KAPILAR
- ustavljen med dovodno in odvodno arteriolo
- iz številnih tankih cevk ki se vejičijo in med seboj anastomozirajo
- Kapilare so fenestrirane, vendar diafragma manjka
- Endotelijske celice imajo veliko število kanalčkov ki so iz akvaporina 1
* hitrejši prehod vode
- - Kjer vstopa in izstopa arteriola = žilni pol ledvičnega telesca
- Kapilare neposredno obdaja visceralni list bawmanove kapsule.
BAWMANNOVA KAPSULA
- visceralni list
* iz podocitov
- parietalni list
* enostavni enoskladni sploščen epitelij
* nadaljuej v epitelij ledvične cevke
- vmes je bawmanov prostor
* tu se urin zadržuje
* sem prihaja primarni filtrat, filtriran iz kapilar
MEZANGLIJSKE CELICE
- znotraj in zumnaj ledvičnega telesca
- izločajo mezanglijski amtrix
- celice so nepravilnih oblik, imajo citoplazemske podaljške, povezane z zevnimi stičnicami
- Funkcija:
* sposobnost fagocitoze – čistijo glomerularno baz. Membrano.
* Imajo oporno vlogo
* in sekretorno vlogo (izločajo interlevkin 1) - odziv na glomerularno poškodbo
- imajo sposobnost kontrakcije
- izločajo mezanglijski matrix
308
opiši podocite
- imajo primarne podaljške iz katerih izhajajo manjši podaljški oz. nožice --> oblikuje so glomerularna bazalna lamina
* nahaj pod podociti
* sestacvlja jo lamina rara interna - prehajanje negativnih delcev
* lamina densa- deluje kot filter
* lamina rara externa
- Nožice podocitov objamejo kapilaro, med nožicami oz. pedikli imamo nekakšne pore – delujejo kot filtracijske špranje
309
naštej dele ledvične cevke
-proksimalna zvita cevka
- henlejeva zanka
*prox ravna cevka
*prevodna cevka
ascedentni in descedentni del
*distalna ravna cevka
-distalna zvita cevka
310
opši prox zvito cevko
- Začenja se na urinarnem polu, se nahaja v ledvične labirintu skorje
- Zvezdast lumen
- Epitelij: ensokladen ensotaven izoprizmatski
- acidofilna citoplazma
- 0okroglo jedro
- apikalna povrpina mikrovili
- bazalna površina:
med invagiancijami so razporejeni številni mitohondriji. Videz celic je vzdolžno progast
- lateralna površina:
gube
- celice povezane s tesnimi stičnicami
*paracelularni transport je delno omogočen
311
opiši proximalno ravno cevko
- medulari trak skorje
- zunanje področje sredice
- acidofilno obarvanje,
- izoprizmatske celice,
- jedra okrogla,
- mikrovili, gube,
- nekoliko večji lumen cevke
312
opiši prevodno cevko
- epitelij je nizkoprizmatičen oz. sploščen.
- Notranji krak zunanjega področja sredice
- notranje področje sredice
- Celice so sploščene, jedra se značilno bočijo v lumen
313
opiši distalno ravno cevko
- medularni trakovi skorje
- zunanje področje sredice
- Izoprizmatske celice, okroglasta jedra,
- citoplazma je bledo, svetleje obarvana kot proksimalni deli ledvične cevke,
- večji lumen, svetlina
- lahko prisotni posamezni kratki mikrovili
314
opiši distalno zvito cevko
- ledvični labirnit skorje
- podobno zgrajena kot distalna ravna cevka
- Ko se približa žilnemu polu svojega izvornega nefrona, se na tem mestu oblikuje juksta glomerularni kompleks
- preko povezovalne cevke prehaja v zbirni vod
315
opiši zbirno cevko
- emdularni trkaovi skorje
- celotna sredica
- - Izo do visoko prizmatskih celic
- Lateralne meje med celicami so jasno vidne
- bledo obarvna citoplazma
* prevladujejo svetle epitelijske celice
* manjše št. temni epit. celic
- manjša zbiralca --> večja zbiralca --> papilarni vod
316
opiši intersticij ledvic
- Obdaja nefrone, zbirne cevke, krvne žile
- V sredici 20% tkiva sredice predstavlja
- skorja 7%
- V skorji spominjajo intersticijske celice na fibroblaste
* razporejene ob cevka
* okoli peritubularne kapilarne mreže.
- v skorji lahko anjdemo makrofagwe
- -V sredici so interstic. Celice podobne miofibroblasotm.
* vzdolžno ob cevkastih strukturah
* sposobnost krčenja
* hormonom podobne izločka izzločajo - eritropoetin, izločki ki znižujejo krvni pritisk
* sintetizirajo prostaglandine in prostacikline
317
kaj sestavlja jukstaglomerularni kompleks
- macula densa
- jukstaglomerularne celice
- ekstraglomerularne mezanglijske celicec
- eni štejejo sem še peripolarne celice
* nahajajo na področju kjer visceralni list prehaja v parientalni list, sekretorna zrnca
318
opiši jukstaglomerularni kompleks - MACULA DENSA
- del distalne zvite cevke
- kot neka zgostitev
- gosta eliptična plošča
- celice se postavijo skupaj, visokoprizmatične
- monitoring koncentracije natrija v dovodni arterioli
- Na parakrini način delujejo na jukstaglomerulane celice da izločajo renin
319
opiši jukstaglomerularni kompleks- JUKSTAGLOMERULARNE CELICE
- modif. gmc
- v steni dovodne arteriole
- iz sekretornih granul izločajo RENIN
- Renin katalizira hidrolizo angiotenzinogena v angiotenzin
- ANGIOTENZIN
* povzroči konstrikcijo arteriol in
* stimulira celcie glomerulose nadledvične žleze da porducirajo ALDOSTERON
- aldosteron
* resorpcija Na iz urina nazaj v kri
* vdor vode v krvne žile --> povečanje krvnega volumna in krvnega pritiska --> raztezanje jukstglomerularni celic --> ustavi izločanje renina
320
opiši jukstaglomerularni kompleks- - EKSTRAGLOEMRULARNE MEZANGLIJSKE CELICE
- med maculo denso in odvodno, dovodno arteriolo
- Nepravilnih oblik, naslojene v več plasteh
- Med seboj se povezujejo z zevnimi stičnicami
- Izločajo matrix
321
opiši krvni obtok ledvic
- izredno dobro prekrvavljena
* četrtina krvi minutnega volumna
- abdominalna aorta (elastična arterija) --> ledvičan arterija (mišičnega tipa) --> segmentalne arterije
- vstop skozi hilus --> a. interlobares
- baza piramide --> odda a. arcuate
* potekajo premo
- dovodne arteriole
- kapialrne zanke v ledvičnem telescu
- odvodne arteriole perifernih in vmesnih nefronov --> peritubularna kapilarna mreža ledv. labirinta in medularnih trakov --> zvezdaste ven -č->interlobularna vena
- odvodne arteriole jukstamedularnih nefronov --> vasa recta, arteriola recta --> peritubularna kapilarna mreža v sredici --> venula recta --> interlobularna vena
- v. renalis
322
OPIŠI VLOGO LEDVIČNE CEVKE
- Tvorjenej urina:
* ultrafiltracijo v ledvičnem telscu
* resorpcija in sekrecija v ledvični cevki
- Primarni urin nastane z ultrafiltracijo krvne plazme v ledvičnem telescu.
- 20% volumna krvi plazme preide skozi glomerularno bariero.
- Pri prehodu filtrata skozi ledvično cevko se reabsorbira 99« primarnega filtrata, le 1 % se izloči v obliki urina
- Resorpcija
*prehod skozi epitelij ledvičnih cevk nazaj v peritubularne kapilare
*transcelularna pot
*paracelularna pot
Poteka med epitelijskimi celicami
Difuzija ionov - Na, K, H, Cl
- Ozki del nefornove zanke je prepusten za vodo, dvigajoč trak ni
323
naštej hormone, ki vplivajo an delovanje ledvic
- Antidiuretski hormon ali vazopresin
- Aldosteron
- Atrijski natriuretični peptid
- Parat hormon
324
OPIŠI DELOVANJE HORMONV, KI VPLIVAJO AN LEDVICA
VAZOPRESIN
- Zbirne cevke postanjeo prepustne za vodo
- Voda prehaja v hipertonično sredico
- Urin se koncentrira
- Če ni adh je urin razrečen
- poveča permeabilnost medularnih trakov za sečnino
ALDOSTERON
- jukstaglomerulnarni kompleks, stimulira celico za resorbcijo natrija in izločanje kalija
ATRIJSKI NATRIURETIČNI PEPTID
- izločajo ga srčno mišične celice v atrijih
- raztezanje atrija in ventrikla
- povzroči razširitev aferentnih arteriol in skrčenje eferentnih arteriol in poveča glomerularno filtracijo.
- Poveča izločanje natrija in vode v ledvica, zniža krvni tlak
PARAT HORMON
- stimulira transport in resorbcijo kalcija. --> Vzdržuje raven kalcija v organizmu.
- Zniža resorbcijo fosofata
325
SEČNA IZVODILA - ZGRADBA STENE
SEČNA IZVODILA - ZGRADBA STENE
- Povečini Manjka l.muscularis mucose --> 3 palstna zgradba
```
T.MUCOSA
- Prehodni epitelij, večskladni ploščat: končni del sečnice
T.MUSCULARIS
- Triplastna
*vzdolžna, krožna, vzdolžna
T.SEROZA
```
POSEBNOSTI
- Konj:
*že v ledvičnem mehu se nahajajo v steni enostavne razvejanje tubulo alveolarne žleze
326
opiši sečevod
- sluznica oblikuje podolžne gube à zvezdast videz lumna.
- Konj: začetni del sečevoda - mukozne žleze
* penast urin
- Mačka: dvoplastna t.muscualris
* manjka notranja vzdolžna plast
327
opiši sečni mehur
- večina živalskih vrst lahko ločimo sluznico in podsluznico – edino pri mački manjka l.mucsularis mucose
- t.muscualris ni triplastna, snopi se prepletajo
* oblikuje jo m.detrusor
328
OPIŠI SEČNICA SAMICA
- Proti ustju sečnice: večskaldni ploščat epitelij
- Propria submukoza
* nekater vrste žleze
* Tu so kavernozni sinusi ki delujejo kot zaporne blazinicem, ko se napolnijo z krvjo
- T.muscularis
* Začetni del iz gladke mišičnine. Končni del pa skeletna mišična vlakna.
* Nepravilna razporeditev plasti
- Prežvek, svinja:
suburethralni divertikel se nahaja v bližini končnega ustja
329
Kaj predstavlja urinarni sistem ptičev?
- nimajo ledvičnega meha, nimajo sečnega mehurja
- Veliki podaljšani parni ledvici
- Sečevod, ki se odpira v urodeum kloake
330
zgradba ledvice ptiči. potek krvnih žil
- delimo jo na kranialni, srednji in kavdalni del.
- tkivo skorje- prevladuje
- tkivo sredice
- Vsi režnjiči iz katerih se urin steka v eno vejo sečevoda, tvorijo reženj
KORTIKALNI OZ. REPTILSKI TIP NEFRONA
- krožno okoli intralobularne vene,
- Imajo manjši premer ledvičnega telesaca,
- ledvična cevka je nepopolna.
* Manjka henleyeva zanka.
- nahajajo v skorji
MEDUALRNI OZ. SESALSKI TIP NEFRONA
- večji premer ledvičnega telesca,
- ima henleyevo zanko.
- Ledvična cevka sega v parenhim sredice
POTEK RKVNIH ŽIL
- intralobularna vena,
- interlobuarna vena na meji med 2 režnjičema,
- intralobualrna arterija poteka približno na polovici med venama.
NEFRON
- prox. zvita cevka
*od ledvič. telesca proti periferiji
*enoskladni enostavni izoprizamtski epitelij, z izrazitim ščet. Obrobkom
*acidofilna citoplazma
- distalan zvita cevka
* od ledv. telesca proti intralobularni veni
*ni ščet. obrobka
*citoplazma svetleje obarvana
- Manjše zbirne cevke
*nahajajo se v perifernem področju skorje
prehajaj v Perilobularne zbirne cevke sosednjih režnjičev in oblikujejo medularno zbirno cevko
* vidne stranske meje med celicami, bolj bleda citoplazma
331
opiši sečevod ptič
- Stena je triplastna
- L. epithelialis :enoskaldni večvrstni visokopriz. Epitelij
* Vakuole napolnjene s sluzjo v visokoprizm. Celicah
- Obsežna propria submucosa – tu difuzno limfatično tkivo
- t. muscularis
* sprva dvpalstna, anto triplastna
332
kaj sestavlaj msp organe?
- - Moda (parna)
- Semenska izvodila
- Pomožne spolne žleze:
* mehurnica,
* obsečnica (prostata)
* čebulnica
- Spolni ud
333
opiši modo
- kombinirana endokrina in eksokrina žleza
-*Proizvodnja in izločanje semenčic (eksokrina vloga),
* proizvodnja androgenov- moški spolni hormoni (endokrina vloga)
- serozna opna, pod njo t. alboguinea
*togo fib. vezivo
*izhajajo ven vezivni pretini
- rahlo fib. Vezivo mediastimuma testis
* centralno: prež, pes, bik
*periferno: žrebec, mačka, glodavci
- sistem cevk
Zavite semenske cevke,
prehajajo v kratko premo ali ravno cevko- ductuli erecti,
nadaljujejo se v mrežo cevk- rete testis,
se združijo v 8-25 odvodnih cevk- ductuli efferentes.
- v intersticiju imamo laydigove celice
-v zavitih smeenskih cevkah imamo sartolijeve celice
334
opiši zavite semenske cevke
- v režnjičih.
- Imajo zavit potek.
- obdaja enoskladni večvrstni epitelij
- Tu so sartolijeve celice in zarodne celice različnih razvjnih stopenj
- l.propria
* Bazalni membrani prilegajo sploščene peritubularne celice (1-5 plasti) v njih so snopi aktinskih filamentov - omogočajo krčenje celic.
* zunanje področje. fibrociti, kolagena vlakna
- končni del zavite sem. cevke:
* epitelij le iz sart. celic
* uravnanva prehod spermijev - dleuje kot zaklopka
335
opiši sartolijeve celice
- diferencirajo se iz opornih celic predpubertetnih mod.
- predpubertetno obdobje
*so mitotsko aktivne
*izločajo antimilerjev hormon med embrionalnem razvoju
veže na receptorje za anitmilerjev hormon tipa 2
apoptoza milerjevih vodov
- diferenciacija sartolijevih celic
*izguba mitotske aktivnosti
*transdormaciaj zgradbe
FUNKCIJA
-oporna
- prehrambena
- fagocitoza odmrlih defektnih spermatogenih celic
- s podaljški oblikujejo KRVNO-TESTISNO BARIERO,
* nadzira prehajanje snovi - artluminalno področje.
*mejoza poteka kontrolirano -->
*loči epitelij zav.sem cevke na :
apikalno oz. artluminalno - mejoza, spermiogeneza
bazalno podorčje - celice niso v mejozi
- zoreče spermatide so potopljene v citoplazmo sartolijevih celic.
- izražajo receptor za FSH
-izločajo INHIBIN
* preko negativne povratne zanke ureja izločanje FSH v adenohipofizi
- izločajo VEZALNI PROTEIN ANDROGENOV
*veže testosteron -> poveča se spermiogenza
- lahko sproducirajo manje količine estrogena
```
ZGRADBA
- široka baza na bazalni membrnai
- enakomerni presledki med celicami
- Imajo stranske podaljške
*z njimi zapolnjujejo prostore med zarodnimi celicami različne razvojnih stopenj
- jedro:
*hruškaste oblike
*evkroamtično
*jedrce
*invaginacije
-
```
336
v kaj se lahko milerjevi vodi razvijejo?
- amternico
- jajcevod
- zgornjo tretjino vagine
337
OPIŠI PREMO CEVKO
- epitelijske celice, limfociti, makrofagi
- Epitelij je sposoben fagocitirat spermije
- enoskladnega enostavnega običajno izoprizmatskega epitelija
338
op'iši rete testis
- Enostavni enoskladni ploščat izo do visokoprizmatski epitelij
- mreža med seboj povezanih kanalčkov
- - V mediastiumu testis se nahaja
- elastična in kontraktilna vlakna
- funkcij:
* producira se testikularna tekočina, ki se absorbira v glavi andmodka
- Mreža se združi v 8-25 odvodni cevk – ductuli efferente
339
opiši ductlli efferentes
- Povezujejo rete testis z nadmodkovim vodom
- Združijo se v enoten nadmodkov vod
- - Lumen odvodnih cevk je običajno nepravilen, ker se spreminja višina epitelija: od enostavnega (visokoprizmatičnega) do večvrstnega
- 2 tipa celic:
*celice na apikalni površini opremljene z migetalkami – pomagajo pri premikanju semenčic proti nadmodku in
*nemigetalčne celice
+v celicah se Reabsorbira se inhibin
- bolj ko gremo proti nadmodkovem vou več je migetalčnih celic
340
opiši laydigove celice
- v intersticiju mod
- endokrina vloga
fetalne celice
- številne
- evkromatsko jedro,
- citoplazma v kateri so vidne vakuole
- eliko število teh celic je odgovor moškega zarodka na visoko število estrogena med brejostjo.
- proizvajajo testosteron
odrasle:
- število je manjše,
- razporejene so v trakovih ali manjših skupinah,
- evkromatsko jedro
- rahlo acidofilna citoplazma
- ergastoplazma
* bazofilna področja kjer je zrnati ER
341
opiši razvoj spermatogeneze
- Mitotično razmnoževanje spermatogonijev
- Spermatogoniji se nahajajo v bazalnem področju izven krvno testne bariere.
- Ločimo tip a in b
*a: ovalna jedra, svetla in temna citoplazma,ostalne ob bazalni membrnai
*b: okrogla jedra, ko se deli zraste, preide krvno testisno bariero, vstopi v mejozo
- Mejoza
*prva redukcijska delitev, druga delitev podobna mitozi
*primarni spermatocit
Celica, ki stopi v mejozo, največja celica
*sekundarni spermatocit
Za polovico manjša celica
*mlade kroglaste spermatide
Povezane s citoplazemskim mostičem
- Trajanje:
bik, žrebec oven: približno 50 dni
- Spermiogeneza: preobrazba v semenčice
342
opiši nadmodek
- Ductulli efferentes se združijo v enoten nadmodkov vod = ductus epidydimis, nadaljuje v semenovod
- Delitev:
* glava
* telo
* rep
- Transport semenčic skozi nadmodek traja od 10-15 dni
- Pride do Reabsorpicje tekočine, modifikacije ki omogočijo aktivno gibanje
- Enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij s stereocilji
* Epitelij se niža proti repu, stereociliji se krajšajo
* v epiteliju lahko še abzalne celice in apikalne neobarane celice
- l.propria:
* vezivni elementi in krožno urejene gladko mišične
- lahko s najdejo tudi intraepitelijski limfociti(ne smejo biti v intaktnem epiteliju sem. Zavite cevke), makrofagi
343
opiši semenovod
- Sluznica oblikuje gube – zvezdast videz
- Zgradba stene je triplastna
- T. mucosa –
*enoskladni večvrstni visokoprizamtksi epitelij s stereocilij ,
* v končnem delu semenovoda lahko prehod enoskladni enostavni visokoprimatski epitelij, stereocilji so kratki
- Propria submucosa:
*dobro ožuljena, bogata s fibroblasti in elastičnimi vlakni
*končni del: žleze -
enostavne razvejane, cevkasto mešičkaste žleze
*celice od izo do visokoprizmatične v žleznih acinusih.
*Veliko glikogen apri prežvekovalcih
- t.muscularis
*je obsežna,
*triplastna: žrebec, bik, merjasec
*dvoplastna:mali prežvek., mesojedi
*končni del: različno urejeni snopi gmc
- T. serosa
*dobro ožiljena
- Končni del semenovoda lahko razširjen v ampulo (žrebec, prež, pes) ni razširjen (prašič, mačka)
- Semenovoda se približata in zijata v medenični del sečnice
- Vzdolž medeničnega dela sečnice so razporejene akcesorne spolne žleze
344
iz česa je zgrajen ejakulat?
- semenčic
- semenske plazme
* sekret nadmodka
* sekret akces. sp. žlez
345
naštej pomožn spolne žleze.
| katere so pri akterih živalskih vrstah.
- mehurnica
- čebulnica
- obsečnica (prostata)
konj, prež, prašič: vse tri
pes: prostata
mačka: prostata, čebulnica
346
opiši emhurnico
- sestavljena tubuloalveolarna žleza oz. cevkasta ali cevkasto-Mešičkasta žleza
- žlezni epitelij:
* večvrstni visokoproizmatski
* manjše relativno redke bazalne celice
- Izvodila obdaja enoskalni izmoprizm. Epitelij.
- vezivni 'pretini rtazdelijo žlezo an režnjiče
- Vezivo okoli žleznih acinusov je dobro ožiljeno, lahko se nadaljuje v togo fib. Vezivo vezivnih pretinov
- - T. muscualris je neurejena in različno obsežna
347
opiši prostato
- sestavljena cevkasto mešičkasta žleza
- žlezni epitelij.
* enoskladni enostavni visoko ali izo priz epitelij
- - Sekret je bogat s fruktozo – vir energije za ejakoulirane spermije
- dva dela:
* zunanji del ali corpus prostate in
* notranji oz. razsuti del- pars disseminata, ki je vključen v steno sečnice.
- epitelijske celice proizvajajo sluz
- apikalna površina opremljena z mikrovili
- - Izvodila obdaja enoskladni enostavni nizko do izo prizmatski epitelij v končnih delih preide v večskladnega ali prehodnega
- izvodial imajo vrerčaste razširitve, kjer se skaldišči sekret
- Prostato obdaja kapsula iz togega fib. Veziva, ki vsebuje obilico gladko mišičnih celic
- trabekule izhajajo iz vezivne ovojnice
- izloček prostate:
* nevtralizira semensko plazmo, da se zakisli zaradi metabolitov co2 in laktata in omogoči aktivno gibanje spermijev
348
opiši čebulnico
-sestavljena cevkasta, bik: cevkasto-mešičkasta
- Sekretorne dele obdaja enosk. Enostavni visokpri. Epitelij
- Žlezna izvodila enoskladni enostavni izoprizmatksi epitelij,
- Žlezni acinusi odpirajo direktno v izvodilo ali preko kratkih povezovalnih cevk
- žlezo obdaja fibroelastična ovojnica
*vsebuje skeletno mišičnino
- sekret je sluzast
prež:
*bogat s proteini
*mazivo za sečnico in vagino,
*nevtralizira
merjasci
*mukozen in bogat s salicilno kislino
* sodeluje pri okluziji cerviksa – prepreči izgubo spermijev
mačke:
*mukozen sekret,
*vsebuje glikogen
349
opiši sečnica pri samcu
PARS PROSTATICA URETHRAE
* Od sečnika do semenalnega hribčka
* povezuje sečni mehur embrija – alantois in ureogenitalni sinus
* prevajanje seča
* tu se nahaja crista urethralis
PARS MEMBRANACEA URETHRAE
* prevajanju seča in izvodil aks. Spolnih žlez
* Od kavd. Dela prostate do baze prostate
* Ostanek urogenitalnega sinusa
PARS SPONGIOSA URETHRAE
* prevajanju seča in izvodil aks. Spolnih žlez
* je distalni del. Leži v penisu.
* neparno brecilo
* na koncu penisa odpira
* prež: končni dle prost = procesu urethre; obdaja ga kutana sluznica
- V začetni del sečnice se izlivata oba semenovoda in izvodili mehurnic
* Konj, prež: izvodili se združita pred izlivom v enoten ductus ejaculatorisu.
- sluznic aoblikuje longitudinalne gube
- PREHODNI EPITLEIJ
- - Vmes območja ki jih odeva enostavni visokpri. epitelij ali večskladni izo ali visokpriz epitelij
propria submukoza
- rahlo vezivo
- elastična vlakna
- gmc
- limfatično tkivo
- kavernozni sinusi, odeva jih endotelij
- konj, mačka:
* enostavne, cevkaste mukozne žleze = urethralne žleze
t. msucualris
- gladka mišičnina sprva
- nato skeletna
t. adventitia
- rahlo neurejeno togo fib. vezivo
350
opiši spolni ud
- vnos sperm ev vagino
- mačka: kavdoventralni položaj
- večina: kranioventralna smer
- parno in neparno brecilo
- tunica alboginea-čvrsta vezivna ovojnica, iz nje v notranjost izhajajo pretini
- konj, pes: dobro razvta glavica penisa
- pes, hrčki, voluharji: penilna kost = os penis
* nastane v membrani med nezdruženima kavernz. Telesoma, ali v ovojnici združenih kaver. Teles
- pes: glavica iz dveh delo
* bulbus glandis- erektilno tkivo ki obdaja sečnico in sramno kost
* pars longis - dorzalno in lateralno ob sramni kosti
- prepucij
* zunanji list: koža, lojnice, znojnice, dlaka
* notrnaji list
* Pes, prež: v notranji plasti prepucija in zunanji plasti posamezni limfatični vozliči
- merjasec: -prepucialni divertikel
* dorzalna invaginacija
* odeva ga večskl. Plošat porož. Epitelij
* v divertiklu se nabirajo odluščene epitelijske celice in urin --> smegma, tipičen vonj
- mačka. epitelij glavice modificiran v rožene papile
* več kot je androgenov, višje so
* so lahko tudi pri priamtih, mesojedih, glodavcih
351
opišip parno brecilo
- začne s krakom (crura penis),
- kraka se združita v cev,
- najprej dvojna cev, ki jo ločuje pretin
* v celoti ohranjen pretin pri mesojedih in človeku,
* ostale vrste: pretin je perforiran; začetni del dvojni videz, kasneje enoten videz
- čvrsto ogrodje zapolnjuje kavernozno tkivo
352
kdo ima muskulokavernozni tip penisa. opiši
mesojedi:
- številni kavernozni prostori sestavljajo ta tip penisa,
- obkroža jih vezivo- rahlo do neurejeno togo fib. Vezivo,
- prisotne gmc
žrebec:
- gmc med kavernoznimi prostori orientirane z longitudnialno osjo penisa
erekcija:
- kaverne s ebolj anpolnijo
353
opiši fibroelastični tip penisa
prež:
- vezivo okoli kaver. Prostorih ni gmc, le rahlo fib, vezivo in številna elastična vlakna,
prašič:
- iam tudi gmc
erekcija
- manj kavernoznih prostorov,
- manjše povečanje obsega,
- podlaga erekcije: sprožitev S strukture
354
opiši neparno brecilo
- v brazdi oz. žlebu(sulcus urethralis) med kavernoznima telesoma,
- obdaja sečnico
- potek:
* čebulasto zadebeljen začetni del, leži med krakoma penisa
* corpus spongiosum penis v področju telesa, * nadaljuje v glavico penisa
355
naštej moške spolne organe ptičev
```
moda
nadmodek
semenovod
kopulacijski organ
*phallus nonprotrundes
kokoši
*phallus protrundes
gosi, noje, race
```
356
opiši moda pičev
- fižolaste oblike
-simetrično
- -Blizu kavdalnega dela pljuč
- In kranialno od ledvic
- Položaj znotraj telesne votline
-tanka tunica alboguinea
- manjkajo vezivni pretini
- ni mediastiuma testisa
- ni plexus pampiniformis
- zavite semenske cevke
*podobne sesalskim
--> kratke ravne cevke --> rete testis
- rete testis
*doamčpa perutnina:
lakunast videz
leži v čvrstem fib. vezivu
na meji med modom in andmodkom
- nato ductulli efferentes
*enostaven enoskalden epitelij ; nizko in visoko prizm se izmenjujejo
* v nadmodek prihajajo po celi površini
-nadmodkov vod
*krajši
*ni tako zavit kot pri sesalcih
*enostaven enoskladen epitelij; nizko in visoko prizm se izmenjujejo
- ne ločujemo glave in repa telesa
-semenovod teče cikcakasto vzdolč sečevoda
*večvrsten enoskalden epitelij
*vstopa v dorzalno steno an področju urodeuma v kloako - se razširi v receptaculum
*receptaculum se spušča po kloakalni steni in stopi v svetlino urodeuma z bradavičastim koncem- papila semenovoda
357
kako najbolj preprosto dleimo ž.sp organe?
- notranji
* jajčnik (klicenosni organ)
* jajcevod (klicevodni organ)
* maternica (klicevarovalni organ)
* maternični vrat
* nožnica
- zunanji
* nožnični predvor
* sramnica
358
kaj so naloge ž.sp organov?
- proizvodnja in transport jajčeca
- sinteza progesteronov in estrogenov
- transport spermijev
- oploditev
- akomodacija zarodka/plodu do rojstva
- porod
359
kaj spada med plodila?
- nožnica
- nožnični organ
- sramnica
360
opiši jajčnik
- paren organ
- edokrina (proizvodnja ž.sp hormonov) in eksokrina žleza (proizvodnaj jajčne celice)
ZGRADBA
- enoskaldni enostavni izoprizamtski epitelij
- tunica albuginea pod epitleijem
* sp. zrele živali prekinjena
- skorja in sredica
- Kobila: ravno obratna razporeditev – osrednje skorja, periferija parenhim sredice. Izjema: področje ovoulacijske jamice, na površini je parenhim skorje
- parenhim skorje
*folikli različnih razvojnih stopenj
* strukture ki nastanejo iz ovuliranega telesca – corpus homoragicum,
nato corpus luteum in
nato po regresiji ostane corpus albigans (brazgotinasta struktura)
*vezivna stroma
*fib. Vezivo
- parenhim sredice
* vezivo
* trakove gmc
* zavite krvne žile – arterije, vene, limf. Žile, prisoten ostanek rete ovarij-
361
opišim primordialni folikel
* primarni oocit ga sestavlja,
* obdaja ga ena plast sploščenih folikularnih celic
* bazalna lamina ga loči od okolne strome
* nastane ko oogonij zraste in vstopi v delitev in se ustavi v profazi 1. mejotske delitve
* nastanejo v prenatalnem obdobju ali malo po rojstvu
* razporeditev enakomerna ali v skupinah v perifernem področju skorje
* 20-40 mikrometrov
362
opiši primarni folikel
- iz primordialnega folikla pod vplivom FSH
- priamrni oocit
- ena plast pretežno izoprizamtskih folikularnih celic
- bazalna lamina
- do 80 mikrometrov
363
opiši zgodnji sekudarni folikel
- priamrni oocit - centralni položaj
* na površini mikrovili, ki segajo v cono pelucido
- 2 ali več plasti sklenjeni plasti celic granulose (proliferirane plasti celic folikularnih celic)
- na zunanji strani bm se pojavljajo celice teke interne
* vretenast videz
* med njimi limfne in krvne kapilare
- oblikuje se cona pelucida
* glikoproteinske narave,
* barva acidofilno,
* produkt celic granulose, delno tudi priamrni oocit
- v zono pelucido segajo
* mikrovili primarnega oocita
* citoplazemski podaljški celic granulose
* ta povezava npomembna za kumunikacijo
364
opiši pozni skeundarni folikel
- nadaljna rast pod vplivom fsh
- poveča se število plasti grlomerulose
- začne se produkcija folikularne tekočine (celice granulose to proizvajajo)
- nastanejo prostočki
- callexnerjeva telesca znotraj celic granulose
* snov ogljikohidratne narave
* neobarvana območja
- bolj ali manj centralen primarni oocit
- teka externa je tudi izoblikovana
365
opiši terciarni folikel
- oblikuej se enotna votlina ali antrum
- priamrni oocit
- tik pred ovulacijo se postavi ekscentrično
* leži na akumolaciji granuloznih celic - cumulus oophorus
- corona radiata
* celice so lahko višje in bolj visokoprizmatsko
* govedo: ob ovulaciji ne obdajajo več priamrnega oocita
366
opiši zreli terciarni folikel
- drugo ime: grafov folikel
- tik pred ovulacijo
- pod vplivom LH se v steni pojavi stigma - poveča pritisk
- stena poči, pod vplivo prostaglandina f2 se sprosti kolagenaza, ki razgradi steno folikla
jajčna celica se sprosti pod pritiskom, fimbriji jajcevoda
-v steno folikla gre kri, dobimo hemoragično telo
367
kaj se zgodi ko terciarni folikel poči?
- Ko poči, se stena naguba, v notranjost pridejo celice teke interne in krvne žile
- pride do vaskualrizacije
- celice granulose se diferencirajo v velike luteinske celice
* polihedralne oblike, mitohondiriji, veliko gladkega ER, lipidni vključki
- Celice teke interne v male luteinske celice
- glavna funkcija luteinskih celic: produkcija progesterona
če ni oploditve:
- regresije rumenega telesa,
- rumeno telo preraste vezivo, dobimo vezivno brazgotini oz. corpus albicans
- folikli ki nsio ovulirali gredo v proces propada - atrezija foliklov
-
368
kako izgleda artretičen folikel?
| posebnost mesojedi
- nagubana stena
- razmaknjene celice granulose
- zadebeljena zona pelucida
posebnost mesojedi
- v procesu atrezije, iz sekundarnih foliklov nastanejo intersticijske žleze
- v jajčniku mesojedov najdemo še kortikalne cevke
369
razvoj sevastega sistema rodil
- večina dvoroga maternica.
* maternični rogovi daljši tam kjer je več plodov
* maternično telo
* maternični vrat
- kunec. uterus duplex
- človek: uterus simplex - popolno stapljanje milerjevih vodov
370
opiši ajjcevod
- Lijakasto razširjen začetni del na robu je opremljen s fimbriji
- Na dnu lijaka je ustje jajcevoda, ki vodi v ampulo jajcevoda
- Zavijugan, zožan in dolgi del, ki poteka do materničnega roga
- - Zgradba v vseh cevastih sistemov rodil je triplastna. Manjka l.muscularis mucose
- enoskladni enostavni epitelij
* mesojedi- izoprizmatksi
* kobila- visokoprizamtksi
- enoskladni večvrstni epitelij
* prež, svinja: visokoprizmatski
- migetalčne oz. nemigetalčne sekretorne celice
- vzviški ali gube višje v začetnem dleu jajcevoda
- t. muscularis
* dvoplastna: notranja krožna, zunanja vzdolžna ali poševna, razslojitev ni lepa. *Debelina narašča v smeri proti maternici
371
opiši maternico
- Triplastna
- Sluznica , podsluznica = endometrijum
+endometrij prež
*ni žlez
*območja bogat z vezivom- fibroblasti- bazofilija
*karunkel oblikuej stik s kotiledonom = placentom
- enoskladni enostavni epitelij
*mesojedi- izoprizmatksi
*kobila- visokoprizamtksi
- enoskladni večvrstni epitelij
*prež, svinja: visokoprizmatski
-- migetalčne oz. nemigetalčne sekretorne celice
- l.epithelais se ugrezne v l. proprio in oblikuje ensotavne razvejane cevkaste žleze = uterine žleze
- propria submukoza
*dobro ožiljeno področje
*pars funkcionalis
prihaja do cikličnih sprememb pod vplivom sp. Hormonov.
*pars distalis
na meji z t.muscularis
ne prihaja do cik. sprememb
t. muscularis
- notranja krožna
- vmes žilna plast
- zunaja vzdolžna plast
perimetrium
- mezotelij
- submezotelijalno vezivo
372
opiši maternični vrat
- ločuje maternico od zunanjosti
- Stena je debela, mišična in bogata z elastičnimi vlakni
- številne gube
* priamrne, sekundarne, terciarne
- Zaprt razen v proestrusu, ko omogoči prehod semenčic v maternico
- uterine žleze se ne nadaljujeo sem
- l.epithelialis
enoskladnega enostavnega visokoprizm. Epitelija.
*mucinogene
*vrčaste cleice
-prež:
lahko prisotne intraepitelijske in enostavne cevkaste žleze
-prašič:
*vaginalni tip sluznice, L epithelialis iz večskladnega ploščatega epitelija --->podvržen je cikličnim spremembam
- Cervikalna sluz je bogata med estrogeno fazo
- brejost:
cervikalna sluz je gostejša in zapira cervikalni kanal- preprečitev infekcije
propria submukoza
- togo neurejeneo fib. Vezivo,
- fib. Vezivo postane med estrusom edematozno = trd je maternični vrat
- kobila psica:
* venski pleteži
t. muscularis
- dvoplastna
- elastična, koalgena, mišina vlakna --> pomemban za vzpostavitev čvrstosti po porodu
- se nadaljuje v vagino
373
naštej faze spolnega kroga. kaj se takrat zgodi nasplošn
- anestrus
- proestrus
- estrus
- metestrus
- diestrus
- anestrus
- ciklične spremembe, ki se odgajajo na ž.sp.organih
- Zoritev in rast jajčnikov,
- spremembe v zgradbi jajčnika,
- spremembe na steni maternice
374
opiši anestrus
- spolno mirovanje
- dlje časa
- pri di in monoestričnih živlaih
375
opiši proestrus
* rast in zoritev foliklov pod vplivom fsh.
* sluznica maternice proliferira
* rast uterinih materničnih žlez v dolžino.
* krvav izcedek iz vulve pri psici
* poroženitev vaginalnega epitelija se pojavlja pri psicah na koncu proestrusa
376
opiši estrus
* gonjenje
* folikli pod vplivom FSH dozorijo
* ovulirajo zaradi povečanje količine LH
* maternica: proliferacija žlez se nadaljuje, sluznica je nabrekla, vijuganje žlez se začne
* telica: lahko krvavitev
* psica: začne se sluzasta faza
377
opiši metestrus
* faza nastanka rumenega telesa, sintetizira hormon progesteron
* rumeno telo raste, konc. Progesterona se povečuje
* kratko obdobje
378
opiši diestrus
* sluznica maternice se polno razvije
* žleze največja izvijuganost, intenzivno izločajo
* sluznica maternice pripravljena na morebitno oplojeno jajčece
* neuspela oploditev, razgradnja rumenega telesa
* nov fsh val --> rast novih foliklov
* človek: krvavitev
379
opiši nožnico
- od materničnega vratu do preddvora
- večskladen ploščat epitelij
* zadebeli med proestrusom in estrusom
* psica poroženi
* po estrusu se zniža
- govedo:
* kranialni dle nožnice: visokoprizm in vrčaste celice
propria submukoza
* rahlo ali togo fib vezivo
- kavdalni del: limfatični vozlipči
t. muskularis
- 2-3 plasti gmc
t. adventitia
- rahlo vezivo
- krvne žiel, živci, gangliji
-mlad esvinje in žrebice:
nad ustjem sečnice je prisoten hymen
380
opiši nožnični preddvor
- meja med nožnico in preddvorom:
* zunanje ustje sečnice, pri kravi,svinji pod njim slepa vreča
- vanj se steka sečnica
- zgradba stene podobna kot nožnica
- več subepitelijskih limfnih vozličev
- vestibularne žleze v sluznici
* minores
* majores - prežvek, mačka
- ustje sečnice: ob njem učasiuh vidijo ostanki volfovih vodov
381
opiši sramnico
- zunanja zapora plodilnih organov
- sramnični ustnici
*združujeta v zg. in sp. kotu
*zgornji je ovalen
*spodnji je špičast (kobila obratno)
*v koži številne lojnice in znojnice
- sramnična špranja
- presredek
- ščegetavček
*v spodnjem kotu
*iz dveh krakov - izvirata iz sedničnega loka
+v telesu je brecilno tkivo
*končuje s koničasto kapico
*leži v ajmici obdani s prepucijem
382
opiši razvoj vagine
- millerjeva voda prosta v kranialnem delu
- razvijajoče telo
* cev, ki se slepo konča
- cev oblikuje stik z urogenitalnim sinusom
* spodbudi tvorba endoderma
- vagianlan plošča
* podalješavanje s proliferacijo
* luminizacija
* kanalizacija
- imamo amternično tleo, vrat in prehod v vagino
- Endodermalna membrana začasno razmeji lumen nožnice od urogenitlanega sinusa
383
ženska spolovila pri ptičih. opiši jajčnik
- embrij:
* bilateralni zasnovi za jajčnika in jajcevoda.
- večinoma razvije le levi jajčnik in levi ajjcevod
- lahko razvije ootestis
* stuktura med modom in jajčnikom
JAJČNIK
- grozdaste oblike
- sestavlaj ga rumenjak
* varovanje j.celice
* hrana
- j. celica je zavit av v dobro prekrvavljeno opno = folikel
- Na izločanje hormonov vpliva predvsem svetloba
- Ko pride do ovulacije, membrana poči, rumenjak se sprosti, ujame ga jajcevod
- Prične se tvorba jajca, ki pri kokoši traja 25h
- Jajcevod in maternica sta u bistvu skupna cev
384
katere dele jajcevoda ločimo pri pticah'
- infundibulum
- magnum
- isthmus
- uterus
- vagina
- proktodeum kloake
385
histološka zgradba jajcevoda
- troplastna zgradba sten
* sluznica
* mišična palst
* seroza
- epitelij
* infundibulum: enoskladni enostavni visokoprizmatksi epitelij
* ostalo: enoskladen večvrstni
* prevladujejo nemigetalčne visokoprizmatske celice. Med njimi so migetalčne in vrčaste celice
- sluznica
* oblikuej vzviške
propria submukoza
- žleze
* infundibulum ne
- Na stiku med uterusom in vagino so gostiteljske žleze, kjer v gubah preživijo semenčica daljše časovno obdobje
386
opiši infondiibulum ptič
- jajcevod v začetnem delu razširjen
- 14-18 min ajjce tu
- uajme ovulirano j. celico
387
opiši magnum ptič
- jajce 3h
- Tu se folikel obda z beljakom
- Zunanja in notranja membrana se doda
388
opiši isthmus ptič
- zoožani del
- notranja ovojnica jajčne lupine nastane
- 1h
389
opiši uterus ptic
- 18-22h
- v njem se ustvari lupina. Najprej se doda voda, nato material lupine (CaCO3), pigment (bel, rjav)
- področje receptaculum: tu se lahko dlje časa zadržuejjo semenčeca (14-30dni)
390
opiši proctodeum kloake
- jajce iz vagine pride sme
| - manj kot minuta
391
koliko časa traja proces nastanka jajca?
25h
392
koža funkcija
- Oblikuje zaščitno pregrado, ki varuje pred različnimi vplivi
- Ščiti notranje okolje pred izgubo vode, elektrolitov in makromolekul
- Ureja telesno temperaturo - to omogočajo dlake, žile v koži, žleze znojnice
- Ima tudi skladiščno vlogo - skladišči vitamine, elektrolite, maščobe (plast tolšče)
- Pomembna je za tip, bolečino, temperaturo, srbenje
- Je pokazatelj splošnega zdravja in mesto za vnos zdravil
torej:
- varovalna funkcija
- termoregulacija in proemt z vodo
- sinteza vitaminov
* vit D
- senzorična
393
pojem koža v širšem pomenu
- zuanjje pokrivalo
- kožne žleze
- rožene tvorbe
* dlaka
* blazinica
* kopito
* kremplej
* rog..
394
kaj sestavlaj kožo. naštej malo opiši
- vrhnjica (epidermis)
* večskladen, ploščat, poroženevajoč epitelij
* ektodermalno poreklo
- usnjica (dermis)
vezivo, vlakna, žleze, čutna telesa
- podusnjjica (hipodermis)
- veziven
- vezivo lahko andomesti bela tolša --> če skelnjena plast = funiculus adiposus
395
OPIŠI RAZVOJ EPIDERMISA IN DERMISA
epidersmi: EKTODERM
dermis: MEZODERM
- 4-6 teden enojna plast ektodermalnih celic
- izoprizmatski sloj se podvoji - 2 plasti
* ektoderm in nad njim ležeča plast sploščenih celic ali periderm
- mitotične delitve
- vmes nastane vmesna plast
* nastane z delitvijo zarodne visokoprizmatske plasti celic
- proliferacija, diferenciacija --> končna oblika:
* bazalna plast
* vmesna plast
* celice spinose
* celice granulose
* rožena plast celic --> nadomesti celice periderma
- v epidermis vdrejo celice iz nevralnega grebena - MELANOBLASTI, ki se delijo in tvorijo MELANOCITE.
nastanek dermisa:
- nastane iz demotoma in delno iz mezoderma somatoplevre
- Mezenhim se diferencira v vezivno tkivo
- Na meji med epidermisom in dermisom se oblikujejo dermalne papile
* tu akpilarne zanke
- Imamo kolagenska in elastična vlakna
396
opiši celice epidermisa
MELANOCITI
* Naselijo se v bazalnem področju epidermisa.
* citoplazemski podaljši
* imajo pigment, ki ag citokino predajajo keratinocitom
KERATINOCITI
- kerationocit preprečijo nenadzorovano prolifearacijo celic
LANGERHANSOVE CELICE
* v spinozni palsti
* izvor: kosnti mozeg
* mezodermalno poreklo
* Prepoznajo zunanje antigene in jih predstavijo cleicam T.
MERKLOVE ČUTNE CELICE
- bazalno področje epidermisa
- naj bi izviralen iz envralnega grebena
- delujejo kot počasi delujoči mehanoreceptorji v koži
- deluejo kot nevroendokrine celice
397
zgradba epidermisa
- str. absale
* mitotično deli
* pomiak proti vrhu
- str.spinosum
* mitotično delitev
* poligonalne obliek celcie
* dezmosomi
* oblikovanje lamelarnih teles - vsebian: lipidne kaplje, amščobe..
- str.granulosum
* bazofilna zrnca - proflagrin
* Vloga pri keratinizaciji in oblikovanju bariere
- str. lucidum
* kjer je rožena plast debela in neodlakana
- str. corneum
* iz poroženelih cleic
* citoplazma je napolnjena s keratinom
* celična membrana se zadebeli
* vsebina lamelarnih telesc se sprosti in zapolni medcelične prostore.
* plast se lušči ko specialni encimi razgradijo korneosom.
398
usnjica zgradba
STR. PAPILARE
- Rahlo fib. Vezivo
- Takoj pod epidermisom leži
- Vsebuje dermalne papile, kjer so kapilarne zanke
- Čutne papile
STR. RETIKULARE
- Prepleteno togo fib. Vezivo
- Da čvrstost koži
V usnjici najdemo zasidrane dlake, lojnice, znojnice, mrežo žil (pomemban za termoregulacijo), kolagena in elastična vlakn
399
KOŽA OŽIVČENOST
- senzibilan
* boelčina *
* temperatura*pritisk
- vegetativna ž. vlakna . oživčuejjo:
* tonus žil
* mišice ježilke dlake
* žleze
EPIDEERMIS:
- slabo oživčen
- nemielizirane živčne končiče prostih aksonov
DERMIS
- živčna včakna
- -rufinijeva telesca
* končni del živčnega vlakna grmičasto razcepljen
- čutna telesca
- paccineijeva telesca
* terminalno živčno vlakno, na koncu je zadebeljeno, obdaja ga več plasti kapsule in ima lamel
* zaznava dražljajev
400
opiši dlako. vrste. zgradba
- sesalci
- dlaka po celi površin razn telesne votline
- Varovalne dlake
* tesno ob koži
* prekrivajo se v obliki strešnikov, za odtek vode
- Volnena poddlaka
* nima sredice
* snežne, tanke, valovite dlake (ovca)
- Tipalne dlake
* na zg. usteca, lica, smrček
ZGRADBA DLAKE:
- STEBLO
- KORENINA
* zasidrana v dlačnem foliku
* v področju korenine fulikulis pili, ki ga sestavlja epitelijni dlačni mešiček
* okoli je vezivni dlačni mešiček - mezodermalno poreklo
* epitelni dlačni folikel v končnem dleu razširejn - oblikuje dlačno čebulico
* epit. dlač. folikel na spodnji strani ugreznjen, z vezivnimi celicami oblikuje dlačno vezivno papilo
* epitelni dlačni mešiček an zuannji strani povezan z lojnico
dlaka v prečnem rezu:
- sredica
* izoprizmatski epitelij
* vretenaste neporoženele celice
- skorja
* poroženele celice
- kutikul
* ena plast sploščenih poroženelih celic
401
razvoj dlake
- Proliferacija epidermisa
- Epitelijski brst
* ko se celice pogreznejo v spodaj ležeči mezenhim
* v končnem delu invaginira - sem vdre mezoderm z žilami in živčnimi končči
- Oblikuej se vezivna papila
* morfogenetski vpliv na germinativni matrix
* spodbuja k rasti
- Celice v središčnem kanalu keratinizirajo
- Periferne celice tvorijo dlačni folikel- mezodermalno porklo
- Melanociti vdrejo v lasni mešiček in dajo germinativnemu matrixu melanosome (pigmentacija)
- Celice na bazi potiskajo dlako anvzgor
- Dlaka raste pod kotom
402
opiši fuliculus pili
- Notranja ovojnica
* iz kutikule (ena plast sploščenih celic)
* hexlejev sloj (celice imajo v citoplazmi zrnca - TRIHOHIELINSKA)
* henlejev sloj ( en sklad/plast poroženelih celic)
- Zunanja ovojnica
* enovita
* celice imajo mehurčast videz
- BM
- Plast urejenega veziva = vezivni dlačni mešiček
*v končnem delu se razširi, oblikuje dlačno čebulico (če si izpulimo dlako, bo zrasla nova, le če je čebulica nepoškodovana) in vezivno papilo. Celice proliferirajo, poroženevajo in gredo navzgor
403
vrste dlak
- Varovalna dlaka
- Ščetine: prašič
- Žimasta dlaka: konj
- Volnena poddlaka: ni sredice
- Taktilna dlaka
404
dlačni mešiček
iz njega izhaja samo ena dlaka
405
taktilan dlaka
- Daljše dlake
- Običajna zgradba
- So močnejše
- Zgradba epitelnega dlačnega mešička je nespremenjena
- Imamo modificiran vezivni dlačni mešiček -
* tu se nahajajo kavernozni prostori, obdaja jih endotelij, ki se napolnijo s krvjo
- V steni mešička so živčna vlakna
* Premik dlake = premik krvi --> živčna vlakna to zaznajo
- Nahajališče
* zg, sp. Ustnica
* brada
* lica
* podočnica, nadočnia
*karpalna bazinica
406
opiši rast dlake. obdobja
Rast dlak poteka v zaporednih obdobjih
nsio vse dlake v enaki fazi
ANAGEN
- Obdobje ko imamo popolnoma funkcionalen dlačni folikel
ZGODNJI KATAGEN
- Obdobje, ko se začne atrofija dlačnega folikla
KATAGEN
- Značilna je nadaljnja atrofija folikla
TELOGEN
- Folikel je atrofiran
- Dlaka se začne izpodrivat na distalnem delu, kjer se začne oblikovati novi dlačni matrix
ANAGEN
- Nova rast
- Dlaka izpade, nadomesti jo nova
407
opiši lojnice in znojnice
LOJNICE
- Se sestavljene, enostavne, nerazvejane.
- po navadi vezane na dlake
```
ZNOJNICE
- Apokrine
*alkalen sekret
*značilen voj
- Ekrine:
*teh žlez je manj pri živalih, so samo na določenih mestih
Blazinica pri psu
*voden, kiselkast sekret
```
408
kaj ej anmen konžnih vonjavnih organov?
- Identifikacija vrstnikov
- Spodbujanje spolne aktivnost
- Žleze smradnice kot obrambni orkan
- Markacijske žleze
409
naštej kožne vonjavne organe (nekaj)
- Zarožna žleza: (koza)
- Sinus infraorbitales (ovca)
- Karpalna žleza
- Cirkumanalna žleza
- Žlezne analne vrečke
- Repne žleze
410
opiši mlečno žlezo
- sestavljena tubulo alveolarna žleza
- modif. Znojnica
- Apokrina žleza
- sestavljena je iz sekretornih delov – alveolusi znotraj režnjičev
- Sistem izvodil
- Vezivni pretini obdajajo režnjič
411
opiši sekretorni del mlečne žleze
- Alveolus ali žlezni acinus
*obdaja ga epitelij - višina odvisna od aktivnosti
Nizkoprizamtčne ob koncu ciklusa
* V apikalnem delu celice imamo lipidne kaplje, ki so v povezavi z mitohondriji in sekretorne mešičke – tu so proteini mleka --> membrana se izboči, lipidno kapljo obda ozka plast citoplazme in membrana = apokrini način
- Mioepitelijske celice med BM in žleznimi celicami. Krčijo pod vplivom oksitocina, pomagajo pri stiskanju mleka
*kobila agalaktacija
- Alveolus obdaja rahlo fib. Vezivo, kjer je pletež krvnih in limfnih kapilar. V vezivu najdemo limfocite in plazmatke
- Vmesno intralobularno izvodilo je obsežno, vsebuje lombarna izvodila, večje krvne žile
412
opiši sistem izvodil mlečna žleza
- intralobularno izvodilo
* enoskladen enostaven izoprizmatski epitelij,
* prisotne mioepitelijske celice
- lobarno izvodilo
- *začetku obdaja enoskladen enostaven izo eiteliij,
* in preide v večskaldnega izoprizmatskega : je dvoskladen.
- večji mlečni vodi
* dvoskalden izopriz neporoženevajoč epitelij
* vzdolžno orientirane gmc
- mlečna cisterna
* dvoskalden izoprizmatski neporoženevajoč
- seskova cisterna
* dvoskalden izoprizmatski neporoženevajoč
- seskov kanal
* večskalden ploščat epiteli
* vodi an površino seska
* sfikter - zadržuej mleko
* enoten govedo
* ostali več --> ni možna intramamarna aplikacija zdravila
- neenakomerne lumen v izvodilih
413
opiši sesek
- Predstavlja končni del izvodil mlečne žleze
- Obdaja ga sluznica,ki meji an dermis kože
- Na meji med mlečno cisterno in seskovo cisterno se nahaja krožna guba : guba sluznice.
*lahko poajvijo trakovi veziva, ki upočasnijo iztek mleka
- Epitelij: večskladen izoprizmatski neporoženevajoč
-- Žilna plast: stratum vaskulare, žile se napolnijo s krvjo med molžo ali sesanjem à površina seska gladka, koža se raztegne. Po molži se gmc skrčijo, seske ima značilen brazdast videz
- koža seska krava, svinja: debel večskladen proženevajoč epitelij,
V dermisu ni dlačnih foliklov, znojnic, lojnic
414
opiši involucijo mlečne žleze
- an koncu obdobja laktacije
- presušitev
- če ne pomolzemo krave: zniža se višina epitelijskih celic
- Involirana mlečna žleza:
* več intersticijski kot žleznih elementov.
* Vidne so mioepitelijske celice,
* lumen skoraj ni ohranjen,
* delež sekretornih enot se zmanjša.
* ostanki mleka - bazofilija
415
razvoj mlečne žleze
- zadebelitev epidermisa na ventralni telesni steni embria
* spremembe v epidermisu spodbudi spodaj ležeči emzenhim
* razvije mamarna črta, sega od pazdušnega do ingvinalnega področja
prenatalna diferenciaciaj
- 30 dan gestacije
- prliferaciaj epidermisa
- zadebelitev
- dobimo amamrni greben
- do proliferacije epitelija in proliferacije spodaj ležečega veziva
* mamarni greben se dvigne nad površino
- nastanek mamarnega brsta
* rast anvzdol v spodaj ležeči emzenhim
- proliferacija , podaljševanje brta --> priamrni brst
- na vrhu primarnega brsta s eoblikuje epitelijska depresija
- degenraciaj delov mamarnega grebena ki nsio vključeni v priamrni brst
- 4 mesec gestacije: luminizacija in kanalizacija
* začne v priamrnem brstu (bodoča mlečna cisterna) v smeri seskove cisterne in seksovega kanala
- iz kanaliziranega brsta pože večje št. sekundarnih brstov (bodoči melčni vodi)
- terciarni brsti (lobarna izvodila)
postnatalna diferenciacija
- Vezivno tkivno stroma in žilni sistem sta mezenhimalnega porekla
- mezenhimske celice diferencirajo v tolščne cleice
* oblikuejo tolščno blazinico
- do pubertete povečanje le an račun vezivne strome in anlaganja maščobe
- puberteta, sp. hormon --> pospešen razvoj
- estrogen, rastrni hormon, glukokortikoidi: razvoj izvodil
- progesteron: razvoj sekretornega dela izvodil
* alveolarne celice nadomestijo adipocite, tolščna blazinica nadomesti z alveolarnim tkivom
- količina žleznega tkiva se povečuje
- estrogen in progesteron med brejostjo inhibirata laktogene hormone
- izločanej mleka spodbudi PROALKTIN
- oksitocin pomaga pri iztiskanju mleka
416
opiši uhelj
- Na obeh straneh pokriva koža
- Znojnice, lojnice, dlačni folikli
- Osnovo oblikuje elastični hrustanec, podporo nudi
- Vezivo okoli
417
opiši zunanji sluhovod
- Koža ki obdaja zunanji kanal vsebuje
* majhne dlačne folikle,
* ceruminozne žleze,
* lojnice
- -Izloček lojnic in cerumniznih želz + odluščene epitelne celice = cerumen ali ušesno maslo
- - Elastičen hrustanec v zunanjem delu, v notranjem delu je opora koščena
418
opiši koža perutnine
- epidermis je iz večskaldnega ploščatega poroženevajočega epiteliaj
- epidermis je tanjši č- predvsem tam kjer je perje
- - Stratum basale
- Stratum intermedium
- Stratum transitivum
- Stratum corneum
- Stratum derminativum = stratum basale, intermedium, transitivum
- brez žlez z izjemo uropigealne žleze = analogna lojnici
- - Epidermis sintetizira triacilglicerole, fosfolipide in proste maščobne kisline
DERMIS
- Stratum superficiale (površinska plast)
- Stratum profundum (globoka plast)
* stratum kompaktum (zgošeno fibrilarno vezivo)
* stratum laxum (rahlo vezivo, gmc, tolšča, veliki mešički)
* lamina elastica
POSEBNOSTI
- perje
- rožene luske
* kot strešniki
* tanka koža
* parazitarne poškodbe
- kljun
- ostroge
- kremplji
- greben in podbradek so dobro ožiljeni
419
oko:
ponovi iz vaj
