histologija ustni kratka ponovitev Flashcards
1
Q
opiši obtočilni sistem
A
- votli organi
- srce, krvne žile, limfne žile
2
Q
obtočilni sistem obtoki.
A
VELIKI ali TELESNI OBTOK
-Iz levega prekata po telesu in nazaj v desni preddvor
MALI ali PLJUČNI OBTOK
- iz desnega prekata v levi preddvor
VENSKI in ARTERIJSKI PORTALNI OBTOK
- Venski–> jetrni in hipotalamusno hipofizni portalni sistem
- Venski–> sekundarna kapilarna mreža
- Arterijski –> v ledvičnem telesu v ledvicah, dovodna arteriola, kapilarna mreža, odvodna arteriola
EMBRIONLANI VITELINSKI
EMBRIONALNI UMBILIKALNI
LIMFNI
3
Q
katere tip arterij poznaš?
A
- elasičnega tipa
- mišičnega tipa
- manjše arterije
- arteriole
4
Q
kater tip ven poznaš?
A
- venule
- vene (majhne, srednje, velike)
5
Q
kaj so žile?
A
Sistem cevk ki jih obdaja endotelij ( v notranjosti imamo krvne celice), na določenih odsekih se jim pridruži vezivo, gladka ali srčna mišičnina
6
Q
zgradba stene žil
A
- triplastna
- v sredini je lumen
- t.intima (interna)
- t. media
- t, adventitia (externa)
7
Q
opiši t. intimo
A
- Funkcija: uravnava izmenjavo snovi, tekočin in plinov skozi žilno steno
- PLAST ENODTELIJSKIH CELIC
- enoskladni enostavni ploščat epitelij (mezodermalno poreklo)
- stičnice (tesne, nexusi, sprimkaste, hemidezmosomi na BM)
- semipermiabilna membrana
- neobloženi pinocitotični mešički (prenos snovi iz apik na BM oz na bazo lateralne površine)
- prehod snovi tudi z difuzijo in endocizozo s klatrinskimi mešički
- funkcija:
- *vzdržujejo ne trombogeno površino
- *spreminjajo pretok krvi in rezistenco žilne stene
- *Regulirajo in modulirajo imunski sistem (limfociti-endo celice)
- *sinteza hormonov
- *izločanje interlevkinov 1,6,8
- *modifikacija lipoproteinov - oksidacija
- BAZALNA MEMBRANA
- kolagen tipa 4
- PAS
- SUBENDOTELISJKO VEZIVO
- lahko tudi gmc, makrofagi, elastična vlakna, kolag. vlakna
- MEMBRANA ELASTICA INTERNA
8
Q
opiši t. medio. -plasti
A
- funkcija: potiskanje krvi po obtočilih
- Gladko mišične celice ter kolagena, retikularna in elastična vlakna
- membrana elastica externa
9
Q
opiši t. externo
A
- funkcija: povezuje krvne žile z zunanjostjo
- funkcija. prehranjevanje zunanji del žuil
- rahlo vezivo,
- živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema (nervivasorum)
- in manjše krvne žile (vasavasorum)
10
Q
opiši arterije elastičnega tipa
A
- velike žile v bližini srca
- stena žile se more razširit (ko sprejme kri) in nato vrnit v prvotni položaj ter poslat kri naprej po telesu.
TUNICA INTIMA
- debelejša kot pri ostalih vrstah arterij (na račun subendotelisjke plasti - kolag, nežna elastična vlakna, gmc, amorfna medceličnina)
- membrana elastica interna neizrazita
TUNICA MEDIA
- najobsežnejša plast
- gmc (zapolnjujejo prostote med lamelami) (omogočijo krčenje) in vezivne komponente
- elastične lamele - so oknjičaste, razširjanje omogočajo
- kolag. vlakna (preprečijo pretirano raztezanje)
- amoefna medceličnina
- neizrazita membrana elastica externa
TUNICA EXTERNA
- razemroma tanka
- snopi koalg. vlaken vzdolžno
- nežna elastičan vlakna
- živna vlakna
- vasa vasorum
- fibroblasti,makrofagi
POVZETEK:
- debelejša tunica intima
- t.adventitia je bistevno tanjša
- glavni del je tunica media
11
Q
kje je nenaden prehod iz elastične v mišično arterijo?
A
a.reanlis (mišični) izstopa iz a.abdominalis (elastični)
12
Q
opiši mišični tip arterije
A
- funkcija: razdelitev krvi po telesu, ritmično krčenje
- v t.medii mora biti 3 ali več plasti skelnjenih gmc
TUNICA INTIMA
- ni obsežna
- ni gmc
- palst enodetlisjkih celic dobro viden
- izrazita membrana elastica interna
- skromno subendo. vezivo
TUNICA MEDIA
- Od 3-40 sklenjenih plasti gmc
- prevladujejo gmc nad vezivnimi komponentami
- vidna membrana elastika externa, vendar manj izrazita od interne
TUNICA EXTERNA
- obsežnejša kot pri a. elastičenga tipa
- fibroblasti, žile, živčna vlakna
13
Q
opiši manjšo arterijo
A
- 3-6 plasti sklenjenih gmc v t.medi
- endotelijske celice se skrčijo in postavijo pokonci, štrlijo v lumen
- vidna memb. elastic. interna
14
Q
opiši arteriolo
A
- v t.medii le še 1-2 plasti skelnjenih gmc
- endotelij, bm
- tanka subenodtelijska plast (retik. in elasti. vlakna)
- membr elastica interna tanka, externa se ne vidi
- funkcija. pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka
15
Q
opiši meta arteriole:
A
- redukciaj t. medie - le še posamezen gmc, ni sklenjene plasti
- povezava arteriol in venul
- na iztopiščih metarteriole so gladko mišični predkapilarni sfinktri
16
Q
opiši klapilare, naštej vrste
A
- 5-8 mikrometrov
- sploščen endotelij
- t.media manjka
- zunanji steni kapilare prilega PERICIT (citoplazemski podaljši, objame kapilaro)
- pericit lahko spremeni v fibroblast ali gmc
- kapilare se vejičijo, izmenjujeo, oblikujejo kapilarno mrežo
- KONTINUIRANA KAPILARA
- FENESTRIRANA KAPILARA
- DISKONTINUIRANA ali SINUSOIDNA KAPIALRA
17
Q
opiši kontinuirano kapilaro
A
- najmanjši prehod snovi iz lumna v okolno tkivo
- Najdemo v mišičju, v osrednjem živčevju, v skorji timusa
- skelnjena bm
- sklenjen endotelij
- jedro pericita
18
Q
opiši fenestrirano KAPILARO
A
- visceralne kapilare
- črevo, ledvica, endokrine žleze
- večja prepustnost
- med endo. celicami so fenestra, okenca (50-80nm) , prekrita so z diafragmo, le v ledvičnem telescu niso
- skelnjena bm
19
Q
opiši diskontinuirano kapilaro
A
- največji prehod snovi
- kostni mozeg, jetra, vranica
- pore v steni endo. celic
- bm prekinjena ali manjka
- večji premer kot 5-7mikrometrov
- Nepravilne oblike
20
Q
opiši vene
A
- večji premer od arterij
- številčnejše od arterij
- stena ven tanjša od arterij
delitev:
- velike vene
- vene srednjega kalibra
- vene majhnega kalibra
- venule
- postkapialrne
- pericitne
- mišične
- psoebni tipi ven
21
Q
naštej vrste venul
A
- postkapilarne
- pericitne
- mišične
22
Q
opiši postkapilarne vneule
A
- premer večji od kapialr (10-30 mikrometrov)
- podoben kapialrnm po zgradbi
- kotinuiran, delno fenestriran endotelij
- Tanka subendoteliska plast iz vzdolžnih kolag. Vlaken
- endo celic so dovzetne za serotonin in histamin (tkivni bazofilec izloča) –>inducirano prepuščanje snovi
23
Q
opiši pericitne venule
A
- periciti oblikuejjo sklenjeno plast
- popolno t.media
- popolna triplastna zgradba
- vezivo, kolag vlakna ki oblikujejo tanko tunico externo
- izmenjave snovi med žilnim prostorom in veznim tkivom
- 30-50 mikrometrov
24
Q
opiši mišične venule:
A
- ni pericitov v t.medii - nadomesti jih sklenjena plast gmc
- 50-100 mikrometrov
25
Q
opiši vene majhenga kalibra
A
- t. emdia 2-4 plasti krožno urejneih sklenjenih gmc
- ni membrane elastice interne
- jedra endotelijskih celic vzporedno z lumnom in ne pokončno kot pri mali arteriji
- t.intima, t.adventitia
26
Q
opiši vnee srednjega kalibra
A
T.INTIMA
- enpdtelijska plast
- subendotelijska plast (kolagena vlakna)
- zaklopke (predvsem na okončinah) =duplikature t. intime
T.MEDIA
- cceč plasti gmc
- vezivo (kolag in elast. vlakna)
T.EXTERNA
- je obsežna,
- vezivna,
- pretežno z žilami, živci,
- posamezne gmc
27
Q
opiši velike vene
A
T.INTIMA
- obsežnejša
- subendot. vezivo - lahko gmc
- izrazit amembrana elastica interna
T.MEDIA
- tanka
- koalg, elastična vlakna
- gmc; več vezivnih komponent kot gmc
T.EXTERNA
- obsežna
- glavni del stene
- vzdolžno in spiralno urejene snope gmc
- kolag, elastična vlakna
- vasa vasorum, nervi vasoru
- skrbi za napetost
28
Q
naštej posebne tipe ven
A
- ARTERIJSKO VENSKE ANASTAMOZE
- ZAPORNE ARTERIJE
- ZAVORNE VENE
29
Q
Opiši arterijsko venske anastamoze
A
- direktni prehod krvi iz končnih vej arteriole v venule (izogne kapilarni mreži)
- debela plast gmc
- dobra oživčenost z vaso motornimi živci
- če zaprta kri v kapilarno mrežo
- v koži, ustnicah, nosni sluznici, prebavilih, ž. in m. sp. organi,
funkcija:
- urejanje pretoka krvi - krvni pritisk
- termoregulacija
- erekcija
oblika:
- PREPRSTE,MOSTIČNE
- SESTAVLJENE, KLOBČIČASTE
- v steni modif. gmc epiteloidne oblike
- obdaja jih več plasti krožno urejnih celic t.medie
- več zvitih kanalov
- modif gmc nabreknejo in zaprejo svetlino kanalov, prekine dotok krvi
- konice prstov, zunanje uho
30
Q
opiši zaporne arterije
A
- Zmanjšujejo dotok krvi v kapilare
- manjše žile
- t. intima - tu je blazinica
- v blazinici vzdolžno urejene epiteloidne gmc - krčijo, blazinica nabrekne –> dotok krvi v kap. mrežo se prepreči
- endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
31
Q
opiši zavorne vene
A
- za kap’ilarno mrežo
- zavirajo odtok krvi iz kapilar
- V steni imajo vzdolžne in krožne gladko mišične blazinice
- endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
32
Q
senzorični receptorji
A
- Sposobni zaznavat spremembe v arterijskem tlaku (baroreceptorji) in spremembe kemične sestave krvi (kemoreceptorji)
- Nahajajo se na področju razcepišča karotidne arterije, aortni lok, levi srčni prekat
- KAROTIDNO TELO
KAROTIDNI SINUS
33
Q
opiši karotidno telo
A
- obdaja ga vezivna kapsula
- Iz goste mreže sinusoidnih kapilar
- celice tipa 1 (kemoreceptorji)
- zrnca v njih so katiholamini in seratonin
- celice tipa 2
- ni zrnc
- obdajao celice tipa 1
- ko pH in O2 pade s evzdražijo kemoreceptorji –>povzroči dvig krvnega tlaka (poveča se minutni volumen srca, skrčenej žil)
34
Q
opiši akrotidni sinus
A
- razširjena arterija
- kjer se a. carotis interna odcepi od arterije carotis communis
- baroreceptorji
- tunica externa zadebeljena, media stanjšana
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka –> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil –> padec krvnega tlaka
35
Q
kje se nahajajo baroreceptorji?
A
- karo0tidni sinus,
- aortni lok
- levi srčni prekat
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka –> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil –> padec krvnega tlaka
36
Q
limfne žile: opis, vrste
A
- limfne kapilare
- limfne žile
- mahjhne in srednje
- velike limfne žile in limfni vodi
funkcija: odvaja tkivno tekočino v venski sistem
- žile potekajo vzporedno z venskimi
- limfa se prefiltrira v bezgavkah
zgradba:
- tanjša stena kot pri kapialri
- zaklopke
- težko ločimo plasti
- ni eritricitov v lumnu
- malo gmc
- ni pericitov
37
Q
kje se prefiltrira limfa?
A
V BEZGAVKAH
38
Q
opiši limfne kapilare
A
- tnaka stena
- pondobna krvni kapialri, večji lumen
- endote. celice povezane z interdigitacijami, lahko so prisotne sprimkaste stičnice
- med endot. celicami so preseldki
- Bm prekinjena ali manjka –> večja permeabilnost kot kapialra (večji delci)
- začenaj se slepo
- največ v rahlem fib. vezivu
- pericitov
- nežna vlakenca na bazalni strani endortelijske stene, , na drugi strani se pripenjajo an elastična in koalgl. vlakna –> lumen fimfne kapialre tako ostane odprt
39
Q
opiši limfne žile
A
- večje
- v večini tkiv in organov
- kje jih NI:
- CŽS, v očesu, v rdeči pulpi vranice, hrustanec, kostno tkivo, v jeternem režnjiču
- običajno nimajo zaklopk
MAJHNE IN SREDNJE:
- večji premer od limfnih kapilar
- neprekinjena BM
- subendot. palst
- 1-2 plasti gmc
- vlakna
- t. externa ne loči od okoljnega tkiva
VELIKE žile in limfni vodi
- triplastna stena
- subendot. plas (kolag in elastična vlakna)
- t.intima: gmc in kolg in elast vlakna
- externa: vezivo + posamezne gmc
- zaklopke
- densi limfni vod
- ductus thoeracicus
- predno s elimfa vrne v vensko kri se prefiltrira
- tok limfe poačsen
40
Q
kako ej sestavljena zaklopka v veliki limfni žili?
A
- sestavlaj jo guba endotelja + vmes je vezivo
- občasno ob zaklopki gmc
41
Q
sestava srčnega skeleta?
kaj ločuje nsrčni skelet?
iz česa je pri osamezni d.živlaih?
A
- anulifibrosi
- trigonum fibrosum
- vezivo, zapolnjujeo prostor med atriventrikularnimi odprtinami in bazo aorte
- septum mebranaceum
- srčni skelet loči atrija od ventrikula
- pra, mačka: togo fib. neurejeno vezivo
- pes: vezivni hrustanec
- konj: hialini hrustanec
- govedo: os cordis
42
Q
opiši srce
A
- specializiran del krvnega sistema
- črpalka
- 2 preddvora(atrij) , 2 prekata (ventriculus)
- pretin ločuje L in D polovico
- veliki in mali obtok
43
Q
opiši steno srca na kratko
A
triplastna zgradba
ENDOKARD
- meji na notranje votline na srcu
- palst endot. celic
- bm
- subend. vezivo s kolag in elast. vlakni
MIOKARD
- prečno-progasta srčna mišičnina
-
EPIKARD
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
44
Q
opiši endokard
A
ENDOKARD - meji na notranje votline na srcu -palst endot. celic - bm - subend. vezivo s kolag in elast. vlakni *notranja plast takoj pod endot. celicami neurejeno fib. vezivo koalg in elasti vlakna posamezen gmc *vmesna *globoka kolag in elast vlakna tolščne celice krvne in limfne žile vezivo ki se nadaljuje v miokard posamezna mesta: locira je prevodni sistem srca (manjka kjer so chordae tendianae in papilarne mišice) - gube endokarda = zaklopke *atriventrikularne D=trikusppidalna L= bikuspidalna *semilunarne (aorta+ pljučna zaklopka)
45
Q
opiši zaklopke srca. zgradba
A
endotelij an smeri proti atriju in na smeri proti ventriklu
STRATUM SPONGIOSUM
- ožiljena plast
- rahlo fib. vezoivo
- kolag in elastična vlkan
- mproteoglikani
- funkciaj: dušilec šoka, zmanjšuje vibracije povezane z zaporo
STRATUM FIBROSUM
- osnova zaklopke
- koalg. vlakna prevladuje
- povezuje s fibroznimi obročkom
STRATUM VENTRICULARIS
- v smeri proti ventriklu
- togo fib. vezivo,
- več plasti elast. vlaken
- nadlajuej v chordea tendiane v atrivent. ustju
to je bi opis zaatrioventrikularne in smeilunarne zaklopke
- aortna in pulmunalna zaklopka sta podobni, s tem da stratum spongiosum ni ožiljen
. lahko iamta zadebeljen prosti rob
46
Q
opiši mikoard srca
A
- prečno-progasta srčna mišičnina
- 2 ločena dela mišipčnine: en v atriju , en v ventriklu –> povezuje ju prevodna srčna mišičnina
- zgradba srčne mišičnine
- enojedrne cleice
- centralen položaj ejdra
- 110 mikrometrov dolžina
- ni stelitskih celic = ni možnsoti regeneracije
- številni mitohondriji
- slabše razvit sarkoplaz. retikulum = diade
- interkalarni diski, zonula adherens, na lateralni strani so nexusi, bočne anastamoze
- debelina mišic v atriju tanjš’a kot v ventriklu
- purkinijeve celice
47
Q
opiši epikard srca
A
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
- iz 2 listov, vmes je špranja s tekočino
- visceralni
- peritonealni
48
Q
hormoni srca
A
-ANP
atrijski natriuretični peptid
*povišan krvni tlak
*izločanje ANP –>stimulacija rztezanja atrija in ventrikla
*poveča izločanje natrija in vode v ledvicah –> zmanjša se krvni tlak
- BNP
natriuretični peptid tipa B
*sindrom pešanja srca, takrat se izloča
*izločajo ga srčno mišič. celcie v ventriklih
*nizek srčni tlak - premalo krvi srce črpa po telesu
49
Q
kaj sestavlja prevodni sistem srca
A
- sinuatrialni (sinusni ) vozel
- atrioventrikularni vozel
- atrioventrikularni (Hisov) snop
- densi krak
- levi krak
- purkinijeva vlakna
50
Q
kako poteka krčenje srca
A
SISTULA = faza krčenja DIASTULA = fzaa raztezanja
- električno vzdraženje v sinusnem vozlu
- prenos na srčno mišič. celice atrija
- prenos s pomočjo internodalni traktusov do atrioventrikularnega vozla
- iz atriovent. vozla izhaja hissov snop
- hissov snop razdlei na L in D krak
- končne veje trako se nahajajo v subendotelijskem prostoru = purkinijeva vlakna
- najprej krčijo, atrij, nato apex, nazadnje ventrikli
51
Q
kakšne celice so v vozlih, snopih?
A
- modif. srčne mc
- manjše
- posemzne miofibrile
- okroglo jedro
- neobarvano območje okoli jedra
- vidi prečna progavost
- v sins. vozlu razvejane brez interkalanrnih diskov
- v krakih in purkinj vlaknih imajo premer večji od navadnega premera smc
52
Q
vaskualrizacija srčen mišičnine
A
- smc mora biti dobro prekrvavljena
- iz aorte žile
- L in D coronarna arterija –> v akpialrno mrežo v miokardu se razvijeta
- venule–>vene–>preko coronarnega sinusa ali skozi odprtine v endokardu v desni preddvor (v. carotice minime)
53
Q
limfne žiel v srcu
A
- Velike
- v srčnih brazdah skupaj z žilami
- limfa se filtrira skozi limfne vozlje do razcepiščev sapnika in loka aorte
54
Q
živci v srcu
A
- n.vagus
- simpatični živci: povečajo hitrost utripa
- živci regulirajo hitrost krčenja
55
Q
srce ptičev
A
- 2 ventrikla, 2 atrija
- hitrejše bitje srca, ker metabolne potrebe večje . višja telsna temperatura
- večji volumen srca, glede an amso
- notranje voltine gladke
- enostavne zaklopke
- smc
- manjši premer
- ni prečnih cevk
- ni linije M pri sarkomeri
- dobro razvit sarkoplazemski retikulum
- dodaten densi atrioventrikularni lok
56
Q
kaj sestavlaj endokrini sitem?
A
- žleze z notranjim izločanjem
- Druga tkiva in organi, endokrine celice v manjšem odstotku, ki z izločki -hormoni- povezujejo delovanje organizma v celoto
- ENDOKRINE ŽLEZE
- SKUPINE ENDOKRINIH CELIC
- RAZPRŠENI ENDOKRINI NSISTEM
57
Q
kaj je paranhimatozni organ?
A
parenhim + intersticij oz. vezivna stroma
58
Q
kdaj ej neka stvar žleza?
A
ko večina parenhima sesatvaljajo endokrine celcie
59
Q
razvoj endokrinih žlez
A
iz epitelijskih celic krovnega epitelija –> epitelijski brstič –> epitelijski pecelj –> izvodilo na površino –> izvodilo s površino se izgubi –> endokrina žleza –> izloček (hormon) gre v okoljne celice
60
Q
opi endokrine žleze
A
- paranhiamtozni organi
- dobro prekrvavljeni
- v kri izločajo hormone
- hormoni delujejo na različne razdalje
1. ENDOKRINA - veliak razdalja
- tnajpogosteje po krvi se hormon prenaša do tarčnega mesta
- sproščanje in zaznava hromonov
- PARAKRINA
- majhan razdalja
- tarčne celice v okolju . hormon jih doseže z difuzijo
- sproščanje in zaznava zunajceličnih sporočil - AVTOKRINA
- Celica, ki izloča hormon, ima tudi receptor za zaznavo tega hormona
61
Q
Kaj vse spada med endokrine žleze?
A
- hipofiza
- epifiza
- ščitnica
- obščitnica
- nadledvična žleza
-večina parenhimske populacije je iz endokrinih celic
62
Q
kaj spada med skupine endokrinih celic?
A
- nevrosekretornih nevroni v Hipotalamusu
- Langerhansonovi otočki
- m in ž sp. organi
- palcenta
- kardialni miociti v preddvoru srca
- nahajajo se v drugih organih oz. tkivih
- večino organa predstavljajo eksokrine celice, endokrine celice so subpopulacija
63
Q
kaj spada med razpršeni endokrini sistem?
A
- posamezen endokrine celice vrinjene med epitleijske celice gastrointestinalnega in respiratornega sistema
64
Q
opiši hipofizo
A
- podrejena živčnemu sistemu
- s hormoni pliva na druge endokrine žleze
- osrednja žleza endokrinega sistema
65
Q
povej lego hipofize
A
- leži dorzoventralno,
- s pecljem visi med chiasmo opticum in corpusom mamillare na dnu vmesnih možganov
- v fossi hipophysialis turškega sedla
66
Q
opiši zgradbo hipofize
A
ADENOHIPOFIZA (žlezni del)
- Pars anterior
- pars intermedia
- pars tuberalis (kot rokav obdaja infundibulum)
NEVROHIPOFIZA
- pars posterior (največji del)
- infundibulum (hipofizni pecelj)
- eminentia mediana (povezava z živčnimi vlakni)
hipofizna špranja
- med pars anterrior in pars intermedia
- konj je nima, namesto tega ima folikle
67
Q
opiši vaskularizacijo hipofize
A
Hipotalamusno hipofizni sistem
- da pridejo v zadostni količini sproščujoče in zaviralne snovi iz HIPOTALMUSA do pars anterior adenohipofize
potek:
ADNEOHIPOFIZA
-sprednja hipofizna arterija –» primarna kapilarna mreža na področju peclja in eminentia mediana –> portalne vene –> razvejičenje–> sekundarna kapilarna mrež
v pars anterior –> venske žile –>hipofizne vene –> kavernozni sinus
NEVROHIPOFIZA
-zadnaj hipofizna arterija –> kapialrna mreža (pars posterior) –> hipofizne vene –> kavernozni sinus
68
Q
oblike hipozif različne živali
A
PREŽ: podolžno ovalna
PRA: nepravilno kvadratasta
MES: zavaljena ovalno
konj: ploščato ovalna
69
Q
poreklo hipofize
A
adenhipofiza: oralni ektoderm
nevrohipofiza: nevroektoderm
70
Q
razvoj in diferenciacija žleze
A
ADENHOPOFIZA
- izbočenje strehe primitivne ustne votline
- adenohipofiza izgubi povezavo z ustno votlino –> nastane RATHEJEVA VREČA ( celice adenohipofize ki se naslonijo na nevrohipofizo, nastane pars intermedia )
NEVROHIPOFIZA
- Izbočenje dna bodočega diencephalona
- obdrži povezavo z živčnim sistemom
71
Q
metode za ugotavljenaje vrste celic pri hipofizi
A
- histokemično barvanje
- histofiziološka raziskava
- ultrastruktura
- imunohistokemične metode
72
Q
katere celice so v hipofizi. opiši jih
A
KROMOFILNE CELICE
- vežejo barvial
- biosintetsko aktivne - evkroamtsko jedro
- acidofilne (citoplazam obarva acidofilno)
- bazofilne
KROMOFOBNE CELICE
- manjša popualcija celic
- citoplazma je neoobarvana
73
Q
katere acidofilne celice poznaš?
A
- somatotropne
- mamotropne
74
Q
katere bazofilne celice poznaš
A
- kortikotropne
- triotropne
- gonadotropne
75
Q
opiši adenohipofizo
A
- iz 3 delov
- okoli parenhima celic se nahaja nežno vezivo (rahlo fibrilarno in kolag. Vlakna)
- fenestrirane sinusoidne kapilare med nežnim vezivom
- pars anterior je največji
PARS INTERMEDIA
- obdaja nevrohipofizo in je čoćena od pars anterior s hipofizno špranjo
- -slabše prekrvavljen kot pars anterior
- pretežno beta celice
- veliko kromofobnih celic
- direktna nevroendokrina regulacija ( ž.končič konča ob žlezi)
- paranhimatozne celice obdajajo s koloidom napolnjene folikle
- najštevilšnješe so melanotropne celice
PARS TUBERALIS
- -je podaljšek pars anterior
- celice razporejene v trakovih, oblikujejo manjše folikle
- beta celice (kortikotropne in goandatropne)
- ACT, LH, FSH imunopozitivne celice
- receptor za melatonin (izloča ga epifiza) –> celice vključene v sezonsko urejanje reprodukcijskega ciklusa
76
Q
uravnanvanje delovanja adenohipofize
A
SOMATOTROPNE:
produkt: rastni hormon somatotropin
spro. hormon: somatoliberin
zav. hormon: somatostotin
MAMOTROPNE
produkt: prolaktin
spro. hormon: sproščevalni hormon prolaktina
zav. hormon: zaviralni hormon prolaktina
KORTIKOTROPNE
- produkt: kortikotropin, melanotropni hormon, melanotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon kortikotropina, sproščevalni hormon melanotropina
- zav.hormon: azviralni hormon melanotropina
GONADOTROPNE
- produkt: FSH, LH
- spro.hormon: sproščevalni hormon gonadotropinov
- zav.hormon:
TRIPTROPNE
- produkt: triotropni hormon, triotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon triotropina
- zav.hormon:
77
Q
na kaj delujejo določeni hormoni, ki jih proizvaja hipofiza?
A
- ACTH deluje na skorjo nadledvične žleze
- FSH (rast foliklov) deluje na sartolijeve celice
- LH (ovulacija) deluje na leydigove celice –> spodbudi izločanje testosterona
- TSH deluj na ščitnico
78
Q
opiši nevrohipofizo
A
- derivat ventralnega hipotlamusa
- hipotalamusno-nevrohipofizni sistem
- Supraoptično jedro
- Paraventrikularno jedro
Obe jedri sta hipotalamusnmi komponenti
- tu se hormoni skaldišičijo in ne sintetizirajo
- telesa nevronov v hipofiznih jedrih
-aksoni hipotalamusa gredo skozi eminentio in pecelj, v pars posterior, kjer se razvejičijo
-2 lastnosti aksonov:- Ne končajo se ob nevronu oz. tarčni celici, ampak ob fenestriranih kapilarah v pars posterior
- Sekretorni mešički v vseh delih nevronov
- Ne končajo se ob nevronu oz. tarčni celici, ampak ob fenestriranih kapilarah v pars posterior
- živčni končiči se na koncu razširijo - tu ej veliko sekretornih mešičkov - na HERINGOVO TELESCE (razširitev aksona pred končnim terminalnim delom)
-herringovo telo je blizu kapilaram in temno vijolične barve - -PITIUCITI: modificirani astrociti
-fenestrirane kapialre
79
Q
kaj sestavlaj pars posterior?
A
- celice nevroglije (pituiciti)
- oporna vloga
- intermediarni filamenti
- ovalna, okrogla,e vkromatična jedra
- nepravilnih oblik
- številni podaljški
- nemielizirana živčna vlakna
- fenestrirane kapialre
- pericit v steni kapialr
- histocit (tkivni makrofag)
- fibroblast
- mastocit (tkivni bazofilec)
80
Q
funkcija pars posterior?
A
- je skaldiščno mesto za nevrosekret (skalsišči se v sekundarnih mešičkih) , ki se sintetizira v supraoptičnem in paraventrikularnem jedru hipotalmusa
nevrosekret:
OKSITOCIN
VAZOPRESIN (antidiuretičen hormon)
81
Q
katere vrste sekundarnih mešičkov poznaš ?
A
- Nevrosekret mešičkov od 10-30 nm v premeru
* oksitocin
* vazopresin
* oba sta majhna peptidna hormona
* Vsak mešiček vsebuje ATP in NEVROPHISIN –> prenašalni protein, ki se na hormon veže z nekovalentno vezjo - Nevrosekret nad 30 nm
* acetilholin (sodeluje pri sproščanju mešičkov 10-30nm) - Nevrosekret mesšičkov od 50-80 nm
* adrenalin
* noradrenalin
82
Q
opiši vazopresin oz ADH
A
- hormon
- nadzoruje krvni pritisk
- ko se sprosti v kri deluje an različnih mestih
- vazopresinski receptorji:
- V2-R (ledvice, distalni del ledvične cevke in zbirnih cevk)
- V1-R (mišične celice ob manjših arterijah in arteriolah)
- V3-R (kortikotropne celie)
- ob vezavi poveča permeabilnost vode (akvaporini tipa 2) –> poveča se resorbpciaj vode
- zmanjša se izločanje urina
- ADH se iz hipofize v kri sprosti že ob manjšem povečanju osmolarnsoti v telesu
- Če je ADH v krvi veliko, voda ostaja v telesu in izloča se malo koncentriranega seča.
- Če ADH v krvi ni, pa ledvice izločajo veliko redkega seča –> DIABETES INSPIDUS
- monitoring plazme in volumna krvi
- veliko vazopresina: veže se na V1-R na mišičnih celicah ob manjših arterijah
- V3-R izražajo kortikotropne celice. Ko se veže vasopresin pride do izločanja ACTH-ja, ki lahko deluje tudi na celice v skorji nadledvične žleze (z. glomerulosa à izloča aldosteron)
83
Q
kaj je osmolarnost?
A
Osmolalnost je merilo, ki izraža število delcev v raztopini
84
Q
opiši okSitocin
A
- hormon
- promotor stimualcije krčenja gmc
- Veže se na oksitocinski receptor v mioepitelijskih celicah mlečne žleze, mlečni vodi.
- stimulira izločanej mleka
- oksitocin. receptorji tudi v steni amternice -> krčenje (krčenje tudi ob mestri on orgazmu)
- receptorji tudi v možgani
- aktivacija povezana z materinskim obnašanjem
- dražljaji za oskitocin: nevrohormonalini refleksi
85
Q
OPIŠI epifizo
A
- Nastane kot zadebelitev ependima v steni 3. ventrikla. notri se vključi ožiljen mezenhim
- na prehodu svoda vmesnihin srendjih možganov
- Obdaja jo vezivna ovojnica iz pie matere in arachnoide
- vezivni pretini razdelijo žlezo na nepravilne režnjiče
- dobro ožiljena
- možganski pesek (Ca2PO4 -mineral, CaCO3 - karbonat se odlaga na proteine)
- v parenhimiu epifize se nahaja melatonin - zavira razvoj gonad
- pinealuciti
- zvezdaste oblike
- citoplaz. podaljški
- ovalno veliko evkromatsko jedro
- ob jedrni membrnai rahla bazofilija
- v citoplazmi sek.mešički, lipidne kaplje, zER, GA
- končni deli cit. podaljškov so razširjeni in oblikujejo stike s krvnimi kapilarami in ependimskimi celicami
- bazofilija
- celice v manjših skupinah
- intersticijske glia celice
- manjša jedra,
- jedra bol ovalna, več ehterokromatina
- živčna vlakna
86
Q
epifiza histofiziologija
A
- občutljiva na svetlobo, info dobiva iz vidnega dela mrežnice
- z razvojom izgubila vlogo čutila in prevzela endokrino funkcijo
- uravnava dnevno/nočni in sezonski bioritem
- krvnomožg. bariera vv epifizi ni učinkovita - prehajanje hormonov v kri
- MELATONIN
- izločajo ga pinaluciti
- inhibitorni vpliv ima na gonadno aktivnost - zmanjša izločanje LH in FSH, inhibir anevrone ki izločajo GnRH (sprošč. hormon gonadotropino)
- izloča se v temnem delu dneva
- glavni stimulator. NORADRENALIN - veže se na adrenergičen receptor in začne se izločat melatonin
- svetloba inhibira adrtenergičen sistem, izloča se SEROTONIN
- Ko ni inhibicije, se poveča konc. cAMP, poveča se aktivnost N-aciltransferaze - serotonin s epretvori v melatonin
- v epifizi anjdemo še dopamin, somatostotin, histamin
87
Q
opiši na splošno ščitnico
A
- Kavdalno od grla, na sapniku
- L in D reženj, vmes je mostiček
- lahko še lobus piramidalis (človek, osel, pujs, mesojedi, mula)
- razvoj: endodermalno poreklo - izrastek endoderma.
- ductus triglosalis, ki se pojavi na dnu ustne votline ob jeziku –> TIROCITI ali folikularne celice
- razvoj: ektodermalno poreklo: parafolikularne celice - iz nevralne letvice v 5. žrelno vrečko
88
Q
opiši zgradbo ščitnice
A
- ovojnica
-vezivni pretini - delitev na režnjiče
ščitnični folikli (20-500 mikrometrov) v režnjičih - med folikli je rahlo fibrilarno vezivo, gosta mreža fenestriranih kapilar in limfne kapilare
- v foliklih je koloid
- ščitnica svoj koloid kot edina endokrina žleza skaldišči ekstracelularno v kolidu
- v steni prevaldujejo:
*tirociti
*parafolikularne celice
med BM in folikularnimi celicami - Adenotropne celice hipofize izločajo TSH, ki vplivajo na ščitnico
89
Q
opiši folikularne celice oz. tirocite
A
aktivna žleza
- izo/visokoprizmatske
- mikrovili
- neenakomerno obarvan koloid
- drobne vakuole
neaktivna žleza
- enakomerno obarvan koloid
- nizkoprizmatične celice
90
Q
kako poteka sinteza ščitničnih hormonov?
A
- 4 faze
- SINTEZA TIROGLOBULINA
- vpliv TSH-ja, preko zER in GA
- kopičenje zunaj celic v kolidu - SPREJEM JODA IZ KRVI
- jod se aktivno transportira v tirocite z ATP odvisno jodovo črpalko
- difuzija joda proti apikalni površini - AKTIVIRANJE/OKSIDACIJA JODA
- po oksidaciji se jod sprosti v koloid, kjer je že tiroglobulin
4, JODIRANJE TIROZINSKIH OSTANKOV TIROGLOBULINA
- na tiroglobulinu je tirozin, kamor se veže jod. 1 ali 2 atoma joda. povezava. dobimo trijodtironin (T3), če se 4 povežejo pa T4 (tetrajodtironin - tiroksin)
- sledi reabsorbcija z endocitozo
- Endocitotičen mešiček se zlije z lizosomomo –> fagolizosom , kjer poteče razgradnja
- sprosti se prosti T3 in T4 in se preko BM izločita v okolni ožiljen intersticij
- T4 prouzvajajo le folikularne celice
- T3 lahko nastane iz T4 v jetrih, ledvicah,srcu
91
Q
na kaj vpliva T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin)
A
- na presnovo, stopnjujeta porabo in sprejem kisika. V celicah povečata število mitohondrijev –> tako se poveča promet z Energijo in produkcija toplote.
- Vplivata na absorpcijo O.H. v tankem črevesju in imata vlogo v pre/zg postnatalnem razvoju –> vključena v razvoj možganov in kosti.
92
Q
opiši parafolikularne celice
A
- svetla citoplazma
- obsežen GA, slab ER
- v citoplazmi številni sekundanri mešički, ki vsebujejo KALCITONIN
- lahko izločajo tudi somatotropin in seratonin
93
Q
KAKO DELUJE KALCITONIN?
A
- zavira delovanje osteoklastov,
- pospeši nalaganje Ca v kosti,
- poveča osifikacijo osteoida,
- poveča izločanje Ca in P v urinu
- Zniža nivo kalcija v krvi
- izločanje aklcitonina je regulirano z izločanje Ca v krvi, in je neodvisno od hipotalamus ain hipofize
94
Q
kaj izločajo folikularne in kaj parafolikularne celice?
A
FOLIKULARNE:
- tiroglobulin
- tiroksin
- trijodtironin
PARAFOLIKLARNE
-kalcitonin
95
Q
kaj je osteokalst? nejgova naloga
A
- večjedrna celica kosntine, nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih vkostnem mozgu.
- kostnino razgrajujejo in s tem povišujejokrvnokoncentracijokalcijainfosfatov
96
Q
ščitnica ptiš
A
- smao folikularne celice
- parafolikularne cleice se anhajajo v ultimobrahialnem telesu
97
Q
naštgej tipe celic obščitnice
A
GLAVNE CELICE - v sekundarnih zrncih je PARAT HORMON (antigonist kalcitoninu) - svetla(mirujoča) obliak *v citoplazmi manj sekundarnih mešičkov *so že izločile sekret z eksocitozo *okroglo jedro *veliko glikogena -temna (aktivna oblika) *številni sek. mešički *veliko ER, GA, mitohondrijev
OKSIFILNE CELICE
- v skupkih ali posamično
- funkcija ni znana
- govedo, konj
- velike
- centralno ležeče heterokromatsko jedro
- acidofilna zrnata citoplazma - mitohondriji
- lizosompi, lipidne kaplje, nekaj glikogena
- anj bi bile degeneracijska obliak celic
PREHODNE CELICE
- *lastnost glavni in oksifilnih celic: številni mitohondriji, obsežen zER, GA, sekundarna zrna
RAZPOREDITEV PARENHIMSKIH CELIC -mali prež: * na periferiji so svetle glavne celice, *v centru pa temne glavne celice * V parenhimu so tudi kolidne ciste -pes,konj *parenhimske celice razporejene vzdolžno vzdolž kapilar -drugi: naključna razporeditev
98
Q
opiši obščitnico
A
- enodermalno poreklo
- Iz 3. in 4. škržne žrelne vrečke
- 2 para drobnih žlez vključenih v vezivno ovojnico ščitnice
- vojnica iz fibril. veziva
- nežni vezivni pretini v notranjosti
- parenhimske celice v trakovih/sskupkih
99
Q
kaj je parat hormon?
A
je antigonist kalcitoninu
100
Q
kako deluje parat hormon?
A
- reguliran s povratno zanko
- Nizka konc. Ca v krvi povzroči sproščanje parat hormona iz glavnih celic obščitnice
- na kostnem tkivu aktivira osteoklaste –> sprošča se Ca in P
- Zmanjša se izločanje Ca z urinom (povečana reabsorpcija Ca v proksimalnem delu ledvične cevke)
- Poveča izločanje P v urinu
- Poveča aktivnost encima 1-alfa-hidroksilaze ( pretvori vit. D3 v aktivno obliko v 1,25 (OH)2-vitD3 )
- Poveča absorpcijo Ca v črevesju
- Končni rezultat: povečanje Ca v krvi
deluje počasi, kacitonin deluje hitro.
dolgotrajen učinek na homoeastazo
101
Q
opiši nadledvično žlezo
A
- paranhimatozni endokrini parni organ
- v bližini nsprednjem polu ledvice, povezana z vezivom, maščobo, žilam
- Leži blizu aorte abdominalis in v.cave caudalis
- cortex: mezodermalno poreklo (intermediarni nad urogenitalno ploščo)
- medulla: ektodermalno poreklo - iz področja nevralne letvice
- sredica in skorja se približata nad urogenitalno ploščo –>prvo dobimo fetalni cortex
- fetalni cortex
- celice proizvajajo predhodnike estrogenov
- po rojstvu propade, andomesti ga medulla in cortex
102
Q
nadledvična žleza ptiči:
A
medula in cortex prepletena
103
Q
oipiši zgradbo nadledvične žleze (na kratko)
A
- cortex 70%
- sredica 30%
- vezivna ovojnica iz fibrilarnega veziva, občasno tudi gmc prisotne in paranhimatozne celice
- trabekule veziva, do sredice
104
Q
opiši vaskularizacijo nadledvične žleze
A
- rami suprarenales
- skozi skorjo potekajo arteriole - na področju sredice se razvejiči kapialrna mreža
- središčni venozni sinus
- vene
- ledvična vena ali v vena cava caudalis
105
Q
opiši skorjo nadledvične žleze
A
DELITEV SKORJA
- CONA GLOMERULOSA
* (prež, čovek, podgana) (celice so razporejene v klobčiču)
* oz. CONA ARCUATA (ostali - npr. konj, osli, mesojedi, svinje ) (loaksta razporeditev celic)
* majhen del skorje
* okrogla do ovalna, evkromatično, izzrazito jedrce
* dobro razvit gladki ER
* celice podobne tistim ki proizvajajo steroidne hormone
* GA v objedernem področju, posamezna glikogenska zrnca, acidofilna zrnca,
* izloča mineralokortikoide (aldosteron) - CONA INTERMEDIA
* konji, mesojedi, manjši meri prež
* Celice so iz amnjših neizdeferienciranih celic
* malo lipidnih kapelj - COAN FASCICUALTA
* najobsežnejša
* Celice razporejene žarkasto, v pravilnih vrstah, vzporedno potujejo fenestrirane kapialre
* Velike celice, citoplazma je vakuoalizirana –> celice imenujemo SPONGIOCITI
* delež lipidnih kapelj je večji
* Velika, ovalna, okroglasta celica, jedro je z jedrcem, gladki ER, mitohondriji, prosti ribosomi
* Izloča glukokortikoide (kortizol) - CONA RETICULARIS
* Ni več pravilne ureditve celic v vrste
* krajših prepletajočih se trakovih
* celice podobne celicam fascicuate
* delež lipidnih kapelj upada
* Izloča glukokortikoide in spolne hormone (androgene)
106
Q
opiši sredico andledvične žleze
A
- kromafine celice
- rjavkasto abrvanje s kromovimi solmi
- HE bledo obarvane
- Modificirani postganglionarni simpatični nevroni,
- Polihedralna oblika celic
- Celice so razporejene v trakovih, med njimi je ozka mreža kapilar
1. ADRENALINSKE - 80%
- manjša afiniteta za kromove soli
- manj elektronsko gosta zrnca
2. NORADRENALINSKE - 20%
- v citoplazmi so elektronsko gostejša sekretorna zrnca–> se intenzivneje barvajo pri HE
- :konj, krava, mali prežvekovalci, pra: sredica razdeljena na zunanje in notranje podorčje.
- ganglijske celice
- gola živčna vlakna
107
Q
kaj je funkcija nadobistnice
A
- izloča mineralokortikoide (aldosteron)
- zona glomerulosa
- aldosteron vzdržuje količino elektrolitov v zunajceličnih tekočinah
- izločanje aldosterona kontorlira RENINGO ANGIOTENDINSKI SISTEM –> reabsorbcijo Natrija (se poveča) v zbirnih distalnih cevkah ledvic, v slinskih žlezah, žlezah znojnicah, v črevesju (resorpcija natrija iz levci v kri)
- izloačnje zavira ATRIJSKI NATRIURETIČNI PEPTID (ANP)
- Izloča glukokortikoide
- zona fasciculata, delno z.reticularis
- metabolizmu proteinov, maščob in ogljikovih hidratov
- zmanjšajo število limfocitov in eozinofilcev
- Je pod vplivom hipotalmusno-hipofizne osi, aktivira se v stresu
- ACTH sprošča glukokortikoide
- izloča androgene
- zona reticularis
- bolj pomembni pri ženskah:
- npr. brejost –> povišani androgeni –> Maskulinost, prekomerna poraščenost, policistični ovariji - težje zanosijo
108
Q
hormoni sredice nadledvične žleze
A
- pod kontrolo acetilholina
- adrenalin in noradrenalin delujeta pod vplivom psihološkega stresa (boj in beg)
- Delujeta na adrenergične receptorje na srcu–> pospešita srčno frekvenco , delujeta na receptorje v krvnih žilah, pljučih, trebušni votlini, koži
- omogočata glikogenezo - poveča se nivo glukoze v krvi
109
Q
kje anstaja acetilholin?
A
v kortikotropnih celicah prednjega režnja hipofize
110
Q
posebnosti endokrinega sistema ptičev
A
HIPOFIZA
*manjka pars intermedia
ŠČITNICA
*samo folikularne celice
ULTIMOBRAHIALNO TELO
*tu so parafolikularne celice
*nahaja med a. carotis communis in a. subclavio
*paren organ
*Celice so v trakovih ali v manjših skupinah, s starostjo v njih cistične strukture
NADLEDVIČAN ŽLEZA
*parenhim ni razslojen na skorjo in ledvico
111
Q
opiši sistem ADUP
A
- endokrine cleice, ki so sposobne sprejemat AMINE in jih dekarbosilirat v procesu sinteze hormonov, ki jih izločajo –> en H atom je zamenjan z alkilno skupino: NH3–> NH2-CH3
- ENDOKRINE CLEICE V SLUNICI DIHAL IN PREBAVIL
- CELICE LANGERHANSONOVIH OTOČKOV V TREBUŠNI SLINAVKI
- KORTIKOTROPNE IN MELANOTROPNE CELICE V ADENOHIPOFIZI
- JUKSTAGLOMERULARNE CELICE V LEDVICAH
- nekatere od teh celic izvirajo iz nevralne cevi –> modificirani nevori = nevroedokirni sistem
- PARAGANGLIJI (kemoreceptorji v akrotidnem telescu)
- PARAFOLIKULARNE CLEICE ŠČITNICE
- ADRENALINSKE IN NORADRENALINSKE CELICE SREDICE NAD. ŽLEZE
112
Q
KAJ JE NALOGA LIMF. SISTEMA?
A
zavarovati organizem pred tujimi makromolekulami, virusi, bakteirjami, virusno spremenjenimi celicami, paraziti
113
Q
kaj sestavlja limfatični sistem?
A
- kostni mozeg
- limfatični organi obdani z vezivno ovojnico
- bezgavka
- timus
- vranica
- mandlji
- difuzno limfatično tkivo v organskih sistemih
- celice limfatičnega sistema
114
Q
kaj predstavlaj osnovno populacijo limfatičnega sistema?
A
limfociti, ki naseljujejo tkivno mrežo
115
Q
kateri 2 vrsti imunosti poznamo?
A
- naravna (prirojena, nespecifična)
- pridobljena
116
Q
opiši naravno imunost
A
- Stalno prisotna v organizmu
- Je podedovana
- Varuje nas pred vdorom katerihkoli organizmov
- Mehanizmi se odzovejo takoj
- epitelijska bariera
- fagociti (makrofagi, nevtrofilni granulociti)
- naravne celice ubijalke (uničijo tumurske celice in celice z virusi)
- makromolekule, imenovane komplement
117
Q
opiši pridobljeno imunost
A
- Odpornost proti povzročitelju ki je sprožil njen nastanek
- Mehanizem se izoblikuje šele ob prvem stiku z boleznijo
- Lahko je kratkotrajna, večletna, doživljenjska
- 2 obliki:
*AKTIVNA
izpostavitev antigena po preboljeni bolezni
*PASIVNA
pridobljena s serumom ali limfociti drugega osebka
HUMORALNA IMUNOST - limf. B - proizvajajo protitelesa - nahajajo se v krvi CELIČNA IMUNOST - limfociti T -antigen predstavitvene celice
118
Q
kaj je antigen?
A
- specifična molekul, ki se pojavi kot imunski odgovor
- spodbudoi nastanke imunosti in generacijo protitles
119
Q
na kaj se odziva imunski sistem?
A
-na polisaharide in beljakovine patogenih orgnizmov
120
Q
naštej celice imunskega sistema
A
- limfociti B
- limfociti T
- naravne celice ubijalke
- antigen predstavitvene celice
- celice strome
121
Q
opiši limfocite
A
- mala heterokromatska jedra
- ozek pas bazofilne citoplazme
- mali limfociti: 5-7mikrometrov
- srednji limfociti: : 8 mikrometrov
- veliki limfociti: 16 mikrometrov
- najdemo jih v krvi, limf, limfatičnem tkivu, telesne tekočine
LIMFOCITI B
- Pri sesalcih dozorevajo v kostnem mozgu iz prekurzorske celice, limfoidna zarodna celica
- Pri pticah dozorevajo v bursi fabriciji
- dve vrsti limfocitov B:
- PLAZMATKA
- SPOMINSKI LIMFOCIT B
- Aktivirani se preoblikujejo v plazmatko ob predstavitvi antigena
- Vsak limfocit B v kostnem mozgu gradi svojo specifično vrsto IMUNOGLOBULINOV –> kot receptor ga izpostavi na svoji površini –> limfociti se v efektorskih organih srečajo z antigeni –> če se prilega antigen na izpostavljen receptor na membrani, pride do namnožitve –> limfocit B se intenzivno proliferira –> nastane klon celic, ki proizvajajo isto protitelo
- Protitelesa niso membransko vezana ampak se sprostijo –> plazmatka –> je zelo sekrecijsko aktivna,
LIMFOCITI T
- zarodne celice potujejo v timus in v skorji dozorijo
122
Q
opiši plazmatko
A
- ovalno, ekscentrično jedro
- kolesasta razporeditev heteorkromatina
- bazofilna citoplazma
- v citoplazmi tudi acidofilna nisslova telesa
- najdmeo jih v fibrilarnem vezivu (gastrointestinalni trak, bezgavke, žleza slinavka, homopoetsko tkivo)
- omojena sposobnost migracije
123
Q
kako je zgrajeno protitelo?
A
- 4 polipeptidne verige -2 lahki in 2 težki
- disulfidne vezi - povezava verig
- FAB REGIJA: oblikuje vezno mesto za antigen, del težke in del lahke verige; variabilni del
- FC REGIJA: eden od 5 konstantnih delov težkih verig, ki jih lahko sintetizira limfocit: imunoglobulin M, D, G, A, E
- del FC: povezava limfocita z receptorjem
124
Q
razredi protiteles:
A
IgM IgD IgG IgA IgE
125
Q
opiši IgM
A
- Proizvajajo jih nezreli limfociti B,
- Ko limfocit B zapusti kostni mozeg na svoji membrani izraža membransko vezan imunoglobulin D in mimunoglobulin M
- ko pride do prvega stika z antigenom začne izločat sekrecijsko obliko IgM
- Če pride do stika ob drugem sekundarnem odzivu na isti antigen, plazmatka izloči IgG
126
Q
opiši IgG
A
- lahko prehaja preko placente - epiteliohorialna: prehod ni možen (pomemben kolostrum)
- 75% v telesu
- sodelovanje pri aktivaciji naravnih celic ubijalk
- Makrofagom olajšajo fagocitozo mikroorganizmov
127
Q
opiši IgA
A
- Sintetizirajo jih plazmatke
- Reagirajo z izločki v dihalni, črevesni sluznic, v spolovilih, v mleku
- Varujejo novorojene živali s pasivno imunostjo
- Eozinofilcem v krvi pomagajo uničit parazite
128
Q
opiši IgE
A
- Veže na receptor Fc na površini mastocitov –> pride do deagranualcije –> iz zrnc se sprosti HEPARIN, HISTAMIN (poveča permeabilnost stene krvnih žil, omogoča boljši dostop levkocitov),
129
Q
razvojne oblike limfocita B
A
kostni mozeg:
- limfoidna zarodba celica
- pro-B-celica
- nezreli limfocit B - nanj je vezan membraniski IgM
v krvi, bezgavkah, pred stikom z antigenom
- zreli limfocit B - nanj vezan membranski IgM in IgD
- odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgM - odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgG
130
Q
kaj so spominske B celice
A
- daljša živ. doba
- so manj dleavne
- ko se antigen odstrani iz organizma večina limfocitov B propade, nekaj jih ostane - to so spominske B celice
- Če se antigen vrne, preživele celice omogočajo sekundarni imunski sistem, ki je hitrejši in burnejši
131
Q
kaj so značilnosti celičnega imunskega sistema?
A
- specifičen odziv na telesu tuje moelkule
- limfociti T delujejo na kratke razdalje, ob direktnem stiku z okuženo celico
- antigen prepozna le če mu ga predstavi celica lastnega organizma z molekulo poglavitnega histokompaktibilnega kompleksa
- T celice najprej anstanejo v kostnem mozgu, nato potujejo v skorjo timusa, tu dozorijo , postanejo imunkompetentni in na celični membrani razvijejo posebne receptorje za antigene ( T celični receptor)
- Limfocit T ima še pridružne proteine (poleg T cel. Receptorja) = kompleks CD = prevaja signale po vezavi antigena na receptor
132
Q
podtipi limfocitov T
A
- citotoksični limfocit T
- ceice T pomagalke
- celice T zaviralke
- spominski limfocit T
133
Q
opiši citotoksični limfocit T
A
- Izražajo T celični receptor in CD8
- Okuženo celico usmeri v apoptopsko smrt
- pomaga pri preprečevanju širjenja antigenov patogenov
- napad apredvsem z virusom okužene celice
134
Q
opiši celice T pomagalke
A
- t. celični receptor in CD4 izražajo
- ne napadajo tujkov
- izločajo citokine –> določajo imunski odgovor drugih celic
- več podtipov:
*TH1
aktivaciaj z antigenom (virus, bakterija)
izloča interlevkin 2
interferon 3
*TH2
interlevkin 4,5,10,11
Sodelujejo pri odgovoru organizma na imunglobuline E in A - tolerančni odziv
- toleranca na patogene se pojavi
- diferenciacija T celic pomagalk v regulatorne celice ki izločajo zaviralni interlevkin 10 (zavira imunski odziv)
135
Q
opiši T celice zaviralke
A
- T celični receptor in CD8
- Zavirnaje imunskega odziva na telesu lastne molekule in pri kroničnih infekcijah
136
Q
opiši spominski limfociti T
A
- T celični receptor in CD8
- Po stiku z antigenom se celice razmnožujejo –> Del celic se razvije v efektorske celice, drug del v mirujoče spominske celice –> če pride do ponovnega stika z antigenom, pride do hitrejšega odziva, imunski sistem se ojača
137
Q
kdaj prepoznajo citotoksični limfociti T in T cleice pomagalke antigen?
A
- le če se ga ustrezno predstavi
- Pri tem sodelujejo proteini POGLAVITNEGA IMUNOHISTOKEMIJSKEGA KOMPLEKSA
138
Q
T celični receptor
A
- Prepozna antigen le ko je vezan na kompatibilen histokompleks na predstavitvenih celicah
- iz 2 podenot
- vsaka enota prehaja membrano
- disulfidne povezave
- disfulfdni mostiček med alfa in beta podenoto
- Konstantno in variabilno področje
- Vezavno mesto za antigen
139
Q
TIPI POGLAVITNEGA HISTOKOMPATIBILNEGA KOMPLEKSA
A
MHC1
- pomemben za citotoksične limfocite T
- Na površini večine telesnih celic
- Naloga: predstavi citotoksičnim limfocitom T delno razgrajen antigen, ki je okužil celice
- Spodbuja citotoksične celice T da razgradijo celico
- Ima 1 trans membransko verigo
- Karboksilni in amino terminalni del
- Kratka majhna imunoglobulinska veriga v zunajceličnem prostoru
MHC2
- pomeben za T cleice pomagalke
- Nahaja le na površini antigen predstavitvenih celic in limfocitov B
- Spodbudi oz. predstavi antigene T celičnim pomagalkam
- Dimer (alfa in beta veriga)
vezavno mesto pri obeh;
- jarek
- sem se veže predstavitveni protein
- vezavno mesto lahko veže več različnih podobnih proteinov - predstavi se lahko več različnih antigenov
140
Q
mehanizem predstavitve antigenov z MHC1
A
- Vstop virusne RNA v celico ( npr. z endocitozo)
- Zgodnji endosomi (snovi za endosomalni potek)
- Izstop virusne RNA v citosol
- Pomnožitev in nastanek virusne RNA
- Virusni proteini gredo v poroteosom - dobimo virusni peptid
- ABC transporteji vnesejo virusni peptid v ER
- Veriga MHC 1 v ER
- Vezava virusnega peptida z mhc 1 v GA
Transport na površino celice virusnega peptida vezanega na mhc1 - Prepoznavanje virusa s citotoksičnim limfocitom T
- CLT usmeri celico v apoptozo
141
Q
mezhanizem predstavitve antigeno z MHC2
A
- Antign vstopi v celico z endocitozo
- Zgodnji endosom
- Pozni endosom - molekula MHC2 v povezavi z invariantno verigo
- Povezava peptida antigena z mhc2
- Transport na površino
- Prepoznavanje celica T pomagalka
T celice pomagalke predstavijo antigen limfocitom B
142
Q
opiši naravne celice ubijalke
A
- izvirajo iz kostnega mozga
- Manj specifično prepoznavanje tujkov –> pomagajo pri prepoznavanju celice MHC 1
- Mehanizem ubijanja podoben kot pri citotoksičnih limfocitih T
- ubijajo celice ukužene z virusom, in tumorsko spremenjene celice
- Izločajo PERFORINE, ki se vgradijo v celično membrano –> nastanejo pore, skozi pore izločajo GRANCIME, ki usmerijo celico v apoptozo
143
Q
NAŠTEJ ANTIGEN PREDSTAVITVENE CELICE
A
- Predstavijo antigen T celicam pomagalkam in citotoksičnim limfocitom T
DENDRITIČNE CELICE
- intersticijske
- folikularne
- interdigitalne
MAKROFAGI
LIMFOCITI B
144
Q
opiši dnedritične celice
A
- dolgi citoplazemske podaljške
- Večina izvira iz hemopoetske celične linije
- Vežejo antigene in zbirajo skupine limfocitov na svoji površini, jih vežejo z citoplazemskimi podaljški
INTERSTICIJSKE DENDRITIČNE CELICE
- v večini organov, v limfatičnih organih tam kjer so limfociti T
FOLIKULARNE DENDRITIČNE CELICE
- specifične celice strome
- locirane v limfocitnih tkivih, ki ga naseljujejo limfociti B
- lovijo komplekse antigen-protitelo, jih pritrdijo na svojo površino, prepoznajo jih limfociti B –> spodbudi se humoralni imunski odziv
- na površini izražajo MHC 2
INTERDIGITALNE DENDRITIČNE CELICE
- V bezgavkah, vranici, sredici timusa
- v citoplazmi imajo granule
- na površini izražajo MHC2
145
Q
opiši limfocit B v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
A
- Na površini izražajo MHC2
- Učinkoviti pri predstavi antigenov T celicam pomagalkam
146
Q
opiši makrofage v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
A
- fiksin
- v tkivu
- prosti
- Izločajo encim nevtralne proteaze , da razgrajujejo medceličnino in lahko na tak način migrirajo
- večina je monocitnega porekla, izvira iz homopoetične celice
- Aktiven = velik 15-30 nm, zažeta, ledvičasta jedra, ekscentrično jedro, lizosomi v citoplazmi, številne fagocitne vakuole
- Izločajo sekretorne produkte (citokini…)
- Fagocitoza
- MHC2 izražajo na površini –> interakcija z CD4 T celicami pomagalkami
147
Q
opiši celice strome
A
RETIKULUMSKE CELICE
- Matične celice retikularnega veziva v epitelijskih organih in mioretikularnem tkivu –> vranica, bezgavke, kostni mozeg
EPITELIJSKE RETIKULUMSKE CELICE
- Celice endodermalnega porekla v limfoepitelijskih organih
148
Q
kaj predstavlja osnovno celično populacijo limf. organov?
A
- limoficti, ki naseljujejo tkivno mrežo (retikulum)
149
Q
opiši tkivno mrežo
A
- daje oporo
LIMFORETIKULARNO ORGAN
- mezodermalno poreklo
- Limfociti v retikulumu iz retikularnega veziva
- bezgavka, vranica
LIMFOEPITELIJSKI ORGAN
- endodermalo poreklo
- Limfociti naseljujejo lamino proprio
- timus, mandelj, brsa fabricii, limf. aparat cevastih organov
150
Q
kako razdelimo limfatične organe?
A
CENTRALNI -timus -vranica -bursa fabricii -kostni mozeg REGIJSKI -bezgavka LOKALNI -limf. tkivo cevastih organov MALT, GALT, BALT
PRIMARNI tu dozorevajo limfociti B in T, celice postanejo imunoimpotentne -kostni mozeg -bursa fabriici -timus SEKUNDARNI limfociti tu opravljajo svojo funkcijo -bezgavka -mandelj -vranica..
151
Q
naštej vse limf. organe
A
- timus
- vranica
- bezgavka
- bursa fabricii
- mandelj
- kostni mozeg
- limf. aparat cevastih organov
152
Q
KAJ JE LIMF. TKIVO CEVASTIH ORGANOV?
A
ALT= associated limph tissue
- MALT: mucosa
- limf. tkivo sluznic (črevesja, dihal, sečil, mlečna žleza)
- delimo na GALT in BALT
- GALT:
- sluznice v črevesju in prebavilih
- limfociti, limfni vozlički v epiteliju
- subepitleijski limf. vozlikčki, makrofagi
- payerjeve plošče
- vključen v dozorevanje limf. B
- BALT
- dihala
- skupine limfocitov (B in T)ki se nahajajo v stenah bronhiolov
- NI STALNO PRISOTEN, RAZVOJ VZPODBUDEN Z ANMTIGENI
- vedno pri kuncih in podganah
- pri člo in mački ga ni
153
Q
KAJ SPADA POD LOKALNO LIMFATIČNO TKIVO. opiši to tkivo
A
- limfocitna infiltracija
- difuzno razporejeni limfociti
- v stromi dendtitične celice, limfociti T in rahlo fib. vezivo
- limfni vozlič
- v kepo nakopičeni limfociti
- primarni
- sekundarni
-nahaja v lamini proprii tik pod epitelijem
154
Q
opiši limfne vozliče
A
PRIMARNI
- stroma: vezivo in nezrelene folikularne dendritične celice, mali in srednji posamezni limfociti
- videz je enoten
- naivni limfociti B –> niso še bili v stiku z antigenom
SEKUNDARNI
- v njih poteka imunski odziv
- stroma: zrele dendritične folikualrne celice, vezivo
- izoblikovan germinativni oz. reakcijski center v sredini -> območje se obarva svetleje, tu so veliki limfoblasti z evkromatičnim jedrom -
- periferija: plast gosto naseljenih malih limfocitov, ki imajo bolj heterokromatsko jedro –> večja bazofilija
- limfni vozliči se lahko pojavljajo sami ali pa v skupinah (večinoma sekundanri) (payerjeve plošče)
155
Q
opiši timus
A
- Periferni limfatični organ
- Centralni
- Limfoepitelijski
- organ je iz režnjev
- Ogrodje timusa se razvije iz epitelija 3. škržne vrečke
- Endodermalno poreklo
- stroma
- vrečka
- V osnovo pripotujejo homopoetske celice (predhodniki limfocitov) iz kostnega mozga (je mezodermalnega porekla)
- mezodermalno poreklo
- vezivna ovojnica iz fibri.veziva
- vezivni pretini
- skorja
- sredica
156
Q
opiši področje skorje timusa
A
- gosto in enakomerno naslejeni limfociti T, ki postanejo imunokompetentni (začnejo izražat T celični receptor in CD proteine)
- tu ni dovodnih žil
- epitelijsko retikulumske celice
- okroglo evkormatkso jedro
TIP1 *pod vezivno ovojnico, ob vezivnih pretinih *obdajo krvne žile *povezani s stičnicami *podolgovate TIP2 *cit. podaljški *dezmosomi *oblikuejjo mreži, kjer so limfociti TIP3 *podolgovate *s TIP 4 sredice se povezujejo s tesnimi stičnicami = KORTIKOMEDUALRNA BARIERA, ki je med skorjo in sredico ta bariera prepusti tiste limfocite, ki so imunokompetentni
157
Q
opiši KRVNO-TIMUSNO BARIERO
A
- kapialre sklenjen tip
- sklenjen endotelij
- stičnice
- sklenjena BM
- kapilare obdaja epitelijske retikulumske celice TIPA 1, pod njimi je bazalna lamina –> zaščita proti antigenom da ne pridejo: najmanjši možen prehod snovi do zorečih limfocitov
158
Q
opiši področje sredice timusa
A
- gostota limfocitov manjša
-epiteljiske retikulumske celice:
TIP 4
TIP 5
*Citoplazemski podaljški
TIP 6
*se konc. razporedijo
*oblikujejo hassalovo telesce - Limfociti v sredici gredo skozi steno postkapilarnih venul in po krvi pridejo do efektornih organov
-interdigitalne dendr. celice - posamezni amkrofagi
- HASSALOVO TELESCE
*konc. razporejene dendr. celice tipa 6
*celice povzeeane z dezmosomi
*število celic s starostjo anrašča
*vakuolizirane celice
*keratinizacija v notranjem področju –> acidofilna obarvanost - sintetizirajo hormon timusa
TIMOZIN
TIMOPOETIN
159
Q
katere hormone alhko sintetizirajo epitelijsko retikulumske celice?
A
- timozin
- timopoetin
- serumski timusni faktor
- timusni limfopoetični faktor
- timin
določajo osnovno mikrookolje za okolje limfocitov
160
Q
kateri hormoni vplivajo na timus?
A
- KORTIKOSTEROIDI : število limfocitov v skorji
- TIROKSIN: stimulira epitelijske retikulumske celice da izločajo hormone
- SOMATOTROPIN: stimulira aktivnost limfocitov T
161
Q
kdaj zuačne upadat akivnost timus?
A
- Od pubertete naprej aktivnost timusa upada
- Limfatično tkivo nadomesti tolšča - tega ni pri glodavcih
- aktivnost lahko naključno zmanjša
- Dolgotrajni stres,
- ionizirajoče sevanje,
- hrana
162
Q
opiši bursa fabricii
A
- Primarni
- Centralni limfatični organ
- Limfoepitelijski organ
- Ptiči
- V njej dozorevajo limfociti B
- v dorzalni steni kloake
- Sluznica oblikuje vzviške v lumen kloake
- Na površini imamo epitelij - enoskladni, enostavni visokoprizmatski ali večvrstni enoskladni epitelij
- Znotraj vzviška sluznice imamo režnjiče , ki so ločeni z rahlim fibrilarnim vezivom proprie
- v režnjiču sredica-svetlejšain cortex
- meja med skorjo in srdico je specifično oblikovana
- vzdolžno urejene neizdefirencirane epitelijske retikularne cel
- modificirana epitelijska retikulumska celica
- Bazalna lamina
- Plast kapilar
- Na meji proti skorji limfne žile oz. sinusi
- področje sredice
- mreža epit. retikul. celic
- dendritične celice -elektrilno gosta sekretorna zrna - not kemokini - skrbijo za primerno okiolje za dozorevanje limfocitov B
- področje skorje:
- Makrofagi, limfociti, limfoblasti, manjši limfociti
163
Q
kako dosežejo antigene sek. limf tkivo?
na kaj so lahko vezani?
A
- po krvi
- lahko so vezani an makrofage
164
Q
opiši mandelj (t0onsila)
A
- an prehodu med ustno in nosno votlino-
- orofarinx področje: večskladnim ploščatim neporoženevajoč epitelijem
- nasofarinx: enoskladni večvrstni visokoprizmatični epitelij z vrčastimi celicam
- površina tonsile je lahko gladka, lahko pa so na njej jamice, ki se nadaljujejo v kripte (tu se lahko anbira odmrlo tkivo)
- pod epitelijem se nahaja difuzno limfatično tkivo in limfni vozliči Iimajo reakcijske centre, okoli
- ima vezivno ovojnico - oblika inkapsul. limf. tkiva
- niam dovodnih limfnih žil
- odvodne limfne žile (kapilarni pletež) globoko v tonsili –> steče v večje odvodne žile v kapsuli
165
Q
opiši payerjeve plošče
A
-najbolje razvit v ILEUMU prež, pra in mesojedi in pri člo
-lahko tudi JEJUNUM
- najprej naj bi se pojavila velika payerj. Plošča pri juvenilih, ki kasneje invulira –> ostanejo manjše plošče, ki nimajo več vloge pri dozorevanju limf. B
- odrasla plošča:
*Podsluznični limfni vozliči, ki se nahajajo v submukozi, lahko segajo v sluznico in prekinejo lamino muscualris mukoze
*zona majhnih limocitov– kupola, ki je nad limf. Vozličem v smeri proti vrhnjemu epiteliju
*območje med limf. Vozliči – bogata z limf T
- epitelij:
* membranske celice
ima mikrogubo
lovijo antigene in posredujejo info o antigenu drugim celicam
so mesto sekrecije imunoglobulinov A
*enterociti
*dendritična celice
*ni vrčastih celic
166
Q
opiši bezgavko
A
- efektorski limf organ
- regijski limf. Organ
- limforetikularni organ
- Matična celica = retikulumska celica (zvezdasti podaljški)
- Retikulumska vlakenca
- razporejene vzdolž limfnih žil
- filtrirajo antigene, ki so prisotni v limfi – preden se vrne limfa v krvni obtok
- edini limfatični organ ki ima dovodne in odvodne limfne žile
- funkcija: filtriranje limfe
- fižolaste oblike, imajo izbočeno površino
- bezgavko obdaja vezivna ovojnica oz. kapsula iz togega fib. Veziva
- GOVEDO in veliki PREŽ, v vezivni kapsuli najdemo tudi gladko miš. Celice
- trabekule (krvne žile, živci, sinusi=
- hilus
- vstopajo arterijske krvne žile, izstopajo vene in odvodne limf. Žile
- v mrežo iz retikularnega veziva (retikulumska celica, vlakna) je vložen parehim (limfociti, makrofagi, dendrit. celice, plazmatke)
PARENHIM
- cortex
- limf.vozliči, difuzno limf. tkivo
- subcortex
- limf T
- postkapialrne venule
- sredica
- medularni trakovi
167
Q
opiši tok limf skozi bezgavko
A
- dovodne limfe prebijejo kapsulo
- subkapsularni sinus
- tok limfe proti sredici
- trabekularni sinus
- medularni sinus
- hilus: združitev v eno ali več odvodnih žil
