histologija ustni kratka ponovitev Flashcards
1
Q
opiši obtočilni sistem
A
- votli organi
- srce, krvne žile, limfne žile
2
Q
obtočilni sistem obtoki.
A
VELIKI ali TELESNI OBTOK
-Iz levega prekata po telesu in nazaj v desni preddvor
MALI ali PLJUČNI OBTOK
- iz desnega prekata v levi preddvor
VENSKI in ARTERIJSKI PORTALNI OBTOK
- Venski–> jetrni in hipotalamusno hipofizni portalni sistem
- Venski–> sekundarna kapilarna mreža
- Arterijski –> v ledvičnem telesu v ledvicah, dovodna arteriola, kapilarna mreža, odvodna arteriola
EMBRIONLANI VITELINSKI
EMBRIONALNI UMBILIKALNI
LIMFNI
3
Q
katere tip arterij poznaš?
A
- elasičnega tipa
- mišičnega tipa
- manjše arterije
- arteriole
4
Q
kater tip ven poznaš?
A
- venule
- vene (majhne, srednje, velike)
5
Q
kaj so žile?
A
Sistem cevk ki jih obdaja endotelij ( v notranjosti imamo krvne celice), na določenih odsekih se jim pridruži vezivo, gladka ali srčna mišičnina
6
Q
zgradba stene žil
A
- triplastna
- v sredini je lumen
- t.intima (interna)
- t. media
- t, adventitia (externa)
7
Q
opiši t. intimo
A
- Funkcija: uravnava izmenjavo snovi, tekočin in plinov skozi žilno steno
- PLAST ENODTELIJSKIH CELIC
- enoskladni enostavni ploščat epitelij (mezodermalno poreklo)
- stičnice (tesne, nexusi, sprimkaste, hemidezmosomi na BM)
- semipermiabilna membrana
- neobloženi pinocitotični mešički (prenos snovi iz apik na BM oz na bazo lateralne površine)
- prehod snovi tudi z difuzijo in endocizozo s klatrinskimi mešički
- funkcija:
- *vzdržujejo ne trombogeno površino
- *spreminjajo pretok krvi in rezistenco žilne stene
- *Regulirajo in modulirajo imunski sistem (limfociti-endo celice)
- *sinteza hormonov
- *izločanje interlevkinov 1,6,8
- *modifikacija lipoproteinov - oksidacija
- BAZALNA MEMBRANA
- kolagen tipa 4
- PAS
- SUBENDOTELISJKO VEZIVO
- lahko tudi gmc, makrofagi, elastična vlakna, kolag. vlakna
- MEMBRANA ELASTICA INTERNA
8
Q
opiši t. medio. -plasti
A
- funkcija: potiskanje krvi po obtočilih
- Gladko mišične celice ter kolagena, retikularna in elastična vlakna
- membrana elastica externa
9
Q
opiši t. externo
A
- funkcija: povezuje krvne žile z zunanjostjo
- funkcija. prehranjevanje zunanji del žuil
- rahlo vezivo,
- živčna vlakna vegetativnega živčnega sistema (nervivasorum)
- in manjše krvne žile (vasavasorum)
10
Q
opiši arterije elastičnega tipa
A
- velike žile v bližini srca
- stena žile se more razširit (ko sprejme kri) in nato vrnit v prvotni položaj ter poslat kri naprej po telesu.
TUNICA INTIMA
- debelejša kot pri ostalih vrstah arterij (na račun subendotelisjke plasti - kolag, nežna elastična vlakna, gmc, amorfna medceličnina)
- membrana elastica interna neizrazita
TUNICA MEDIA
- najobsežnejša plast
- gmc (zapolnjujejo prostote med lamelami) (omogočijo krčenje) in vezivne komponente
- elastične lamele - so oknjičaste, razširjanje omogočajo
- kolag. vlakna (preprečijo pretirano raztezanje)
- amoefna medceličnina
- neizrazita membrana elastica externa
TUNICA EXTERNA
- razemroma tanka
- snopi koalg. vlaken vzdolžno
- nežna elastičan vlakna
- živna vlakna
- vasa vasorum
- fibroblasti,makrofagi
POVZETEK:
- debelejša tunica intima
- t.adventitia je bistevno tanjša
- glavni del je tunica media
11
Q
kje je nenaden prehod iz elastične v mišično arterijo?
A
a.reanlis (mišični) izstopa iz a.abdominalis (elastični)
12
Q
opiši mišični tip arterije
A
- funkcija: razdelitev krvi po telesu, ritmično krčenje
- v t.medii mora biti 3 ali več plasti skelnjenih gmc
TUNICA INTIMA
- ni obsežna
- ni gmc
- palst enodetlisjkih celic dobro viden
- izrazita membrana elastica interna
- skromno subendo. vezivo
TUNICA MEDIA
- Od 3-40 sklenjenih plasti gmc
- prevladujejo gmc nad vezivnimi komponentami
- vidna membrana elastika externa, vendar manj izrazita od interne
TUNICA EXTERNA
- obsežnejša kot pri a. elastičenga tipa
- fibroblasti, žile, živčna vlakna
13
Q
opiši manjšo arterijo
A
- 3-6 plasti sklenjenih gmc v t.medi
- endotelijske celice se skrčijo in postavijo pokonci, štrlijo v lumen
- vidna memb. elastic. interna
14
Q
opiši arteriolo
A
- v t.medii le še 1-2 plasti skelnjenih gmc
- endotelij, bm
- tanka subenodtelijska plast (retik. in elasti. vlakna)
- membr elastica interna tanka, externa se ne vidi
- funkcija. pomoč pri uravnavanju krvnega tlaka
15
Q
opiši meta arteriole:
A
- redukciaj t. medie - le še posamezen gmc, ni sklenjene plasti
- povezava arteriol in venul
- na iztopiščih metarteriole so gladko mišični predkapilarni sfinktri
16
Q
opiši klapilare, naštej vrste
A
- 5-8 mikrometrov
- sploščen endotelij
- t.media manjka
- zunanji steni kapilare prilega PERICIT (citoplazemski podaljši, objame kapilaro)
- pericit lahko spremeni v fibroblast ali gmc
- kapilare se vejičijo, izmenjujeo, oblikujejo kapilarno mrežo
- KONTINUIRANA KAPILARA
- FENESTRIRANA KAPILARA
- DISKONTINUIRANA ali SINUSOIDNA KAPIALRA
17
Q
opiši kontinuirano kapilaro
A
- najmanjši prehod snovi iz lumna v okolno tkivo
- Najdemo v mišičju, v osrednjem živčevju, v skorji timusa
- skelnjena bm
- sklenjen endotelij
- jedro pericita
18
Q
opiši fenestrirano KAPILARO
A
- visceralne kapilare
- črevo, ledvica, endokrine žleze
- večja prepustnost
- med endo. celicami so fenestra, okenca (50-80nm) , prekrita so z diafragmo, le v ledvičnem telescu niso
- skelnjena bm
19
Q
opiši diskontinuirano kapilaro
A
- največji prehod snovi
- kostni mozeg, jetra, vranica
- pore v steni endo. celic
- bm prekinjena ali manjka
- večji premer kot 5-7mikrometrov
- Nepravilne oblike
20
Q
opiši vene
A
- večji premer od arterij
- številčnejše od arterij
- stena ven tanjša od arterij
delitev:
- velike vene
- vene srednjega kalibra
- vene majhnega kalibra
- venule
- postkapialrne
- pericitne
- mišične
- psoebni tipi ven
21
Q
naštej vrste venul
A
- postkapilarne
- pericitne
- mišične
22
Q
opiši postkapilarne vneule
A
- premer večji od kapialr (10-30 mikrometrov)
- podoben kapialrnm po zgradbi
- kotinuiran, delno fenestriran endotelij
- Tanka subendoteliska plast iz vzdolžnih kolag. Vlaken
- endo celic so dovzetne za serotonin in histamin (tkivni bazofilec izloča) –>inducirano prepuščanje snovi
23
Q
opiši pericitne venule
A
- periciti oblikuejjo sklenjeno plast
- popolno t.media
- popolna triplastna zgradba
- vezivo, kolag vlakna ki oblikujejo tanko tunico externo
- izmenjave snovi med žilnim prostorom in veznim tkivom
- 30-50 mikrometrov
24
Q
opiši mišične venule:
A
- ni pericitov v t.medii - nadomesti jih sklenjena plast gmc
- 50-100 mikrometrov
25
Q
opiši vene majhenga kalibra
A
- t. emdia 2-4 plasti krožno urejneih sklenjenih gmc
- ni membrane elastice interne
- jedra endotelijskih celic vzporedno z lumnom in ne pokončno kot pri mali arteriji
- t.intima, t.adventitia
26
Q
opiši vnee srednjega kalibra
A
T.INTIMA
- enpdtelijska plast
- subendotelijska plast (kolagena vlakna)
- zaklopke (predvsem na okončinah) =duplikature t. intime
T.MEDIA
- cceč plasti gmc
- vezivo (kolag in elast. vlakna)
T.EXTERNA
- je obsežna,
- vezivna,
- pretežno z žilami, živci,
- posamezne gmc
27
Q
opiši velike vene
A
T.INTIMA
- obsežnejša
- subendot. vezivo - lahko gmc
- izrazit amembrana elastica interna
T.MEDIA
- tanka
- koalg, elastična vlakna
- gmc; več vezivnih komponent kot gmc
T.EXTERNA
- obsežna
- glavni del stene
- vzdolžno in spiralno urejene snope gmc
- kolag, elastična vlakna
- vasa vasorum, nervi vasoru
- skrbi za napetost
28
Q
naštej posebne tipe ven
A
- ARTERIJSKO VENSKE ANASTAMOZE
- ZAPORNE ARTERIJE
- ZAVORNE VENE
29
Q
Opiši arterijsko venske anastamoze
A
- direktni prehod krvi iz končnih vej arteriole v venule (izogne kapilarni mreži)
- debela plast gmc
- dobra oživčenost z vaso motornimi živci
- če zaprta kri v kapilarno mrežo
- v koži, ustnicah, nosni sluznici, prebavilih, ž. in m. sp. organi,
funkcija:
- urejanje pretoka krvi - krvni pritisk
- termoregulacija
- erekcija
oblika:
- PREPRSTE,MOSTIČNE
- SESTAVLJENE, KLOBČIČASTE
- v steni modif. gmc epiteloidne oblike
- obdaja jih več plasti krožno urejnih celic t.medie
- več zvitih kanalov
- modif gmc nabreknejo in zaprejo svetlino kanalov, prekine dotok krvi
- konice prstov, zunanje uho
30
Q
opiši zaporne arterije
A
- Zmanjšujejo dotok krvi v kapilare
- manjše žile
- t. intima - tu je blazinica
- v blazinici vzdolžno urejene epiteloidne gmc - krčijo, blazinica nabrekne –> dotok krvi v kap. mrežo se prepreči
- endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
31
Q
opiši zavorne vene
A
- za kap’ilarno mrežo
- zavirajo odtok krvi iz kapilar
- V steni imajo vzdolžne in krožne gladko mišične blazinice
- endokrine žleze, brecilno tkivo spolovil (a.helicine), maternica, popkovnica, prsti
32
Q
senzorični receptorji
A
- Sposobni zaznavat spremembe v arterijskem tlaku (baroreceptorji) in spremembe kemične sestave krvi (kemoreceptorji)
- Nahajajo se na področju razcepišča karotidne arterije, aortni lok, levi srčni prekat
- KAROTIDNO TELO
KAROTIDNI SINUS
33
Q
opiši karotidno telo
A
- obdaja ga vezivna kapsula
- Iz goste mreže sinusoidnih kapilar
- celice tipa 1 (kemoreceptorji)
- zrnca v njih so katiholamini in seratonin
- celice tipa 2
- ni zrnc
- obdajao celice tipa 1
- ko pH in O2 pade s evzdražijo kemoreceptorji –>povzroči dvig krvnega tlaka (poveča se minutni volumen srca, skrčenej žil)
34
Q
opiši akrotidni sinus
A
- razširjena arterija
- kjer se a. carotis interna odcepi od arterije carotis communis
- baroreceptorji
- tunica externa zadebeljena, media stanjšana
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka –> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil –> padec krvnega tlaka
35
Q
kje se nahajajo baroreceptorji?
A
- karo0tidni sinus,
- aortni lok
- levi srčni prekat
- Zavirajo simpatično vzdraženje in se odzivajo na spremembe arterijskega tlaka –> pride do zmanjšanja srčne frekvence in razširitve žil –> padec krvnega tlaka
36
Q
limfne žile: opis, vrste
A
- limfne kapilare
- limfne žile
- mahjhne in srednje
- velike limfne žile in limfni vodi
funkcija: odvaja tkivno tekočino v venski sistem
- žile potekajo vzporedno z venskimi
- limfa se prefiltrira v bezgavkah
zgradba:
- tanjša stena kot pri kapialri
- zaklopke
- težko ločimo plasti
- ni eritricitov v lumnu
- malo gmc
- ni pericitov
37
Q
kje se prefiltrira limfa?
A
V BEZGAVKAH
38
Q
opiši limfne kapilare
A
- tnaka stena
- pondobna krvni kapialri, večji lumen
- endote. celice povezane z interdigitacijami, lahko so prisotne sprimkaste stičnice
- med endot. celicami so preseldki
- Bm prekinjena ali manjka –> večja permeabilnost kot kapialra (večji delci)
- začenaj se slepo
- največ v rahlem fib. vezivu
- pericitov
- nežna vlakenca na bazalni strani endortelijske stene, , na drugi strani se pripenjajo an elastična in koalgl. vlakna –> lumen fimfne kapialre tako ostane odprt
39
Q
opiši limfne žile
A
- večje
- v večini tkiv in organov
- kje jih NI:
- CŽS, v očesu, v rdeči pulpi vranice, hrustanec, kostno tkivo, v jeternem režnjiču
- običajno nimajo zaklopk
MAJHNE IN SREDNJE:
- večji premer od limfnih kapilar
- neprekinjena BM
- subendot. palst
- 1-2 plasti gmc
- vlakna
- t. externa ne loči od okoljnega tkiva
VELIKE žile in limfni vodi
- triplastna stena
- subendot. plas (kolag in elastična vlakna)
- t.intima: gmc in kolg in elast vlakna
- externa: vezivo + posamezne gmc
- zaklopke
- densi limfni vod
- ductus thoeracicus
- predno s elimfa vrne v vensko kri se prefiltrira
- tok limfe poačsen
40
Q
kako ej sestavljena zaklopka v veliki limfni žili?
A
- sestavlaj jo guba endotelja + vmes je vezivo
- občasno ob zaklopki gmc
41
Q
sestava srčnega skeleta?
kaj ločuje nsrčni skelet?
iz česa je pri osamezni d.živlaih?
A
- anulifibrosi
- trigonum fibrosum
- vezivo, zapolnjujeo prostor med atriventrikularnimi odprtinami in bazo aorte
- septum mebranaceum
- srčni skelet loči atrija od ventrikula
- pra, mačka: togo fib. neurejeno vezivo
- pes: vezivni hrustanec
- konj: hialini hrustanec
- govedo: os cordis
42
Q
opiši srce
A
- specializiran del krvnega sistema
- črpalka
- 2 preddvora(atrij) , 2 prekata (ventriculus)
- pretin ločuje L in D polovico
- veliki in mali obtok
43
Q
opiši steno srca na kratko
A
triplastna zgradba
ENDOKARD
- meji na notranje votline na srcu
- palst endot. celic
- bm
- subend. vezivo s kolag in elast. vlakni
MIOKARD
- prečno-progasta srčna mišičnina
-
EPIKARD
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
44
Q
opiši endokard
A
ENDOKARD - meji na notranje votline na srcu -palst endot. celic - bm - subend. vezivo s kolag in elast. vlakni *notranja plast takoj pod endot. celicami neurejeno fib. vezivo koalg in elasti vlakna posamezen gmc *vmesna *globoka kolag in elast vlakna tolščne celice krvne in limfne žile vezivo ki se nadaljuje v miokard posamezna mesta: locira je prevodni sistem srca (manjka kjer so chordae tendianae in papilarne mišice) - gube endokarda = zaklopke *atriventrikularne D=trikusppidalna L= bikuspidalna *semilunarne (aorta+ pljučna zaklopka)
45
Q
opiši zaklopke srca. zgradba
A
endotelij an smeri proti atriju in na smeri proti ventriklu
STRATUM SPONGIOSUM
- ožiljena plast
- rahlo fib. vezoivo
- kolag in elastična vlkan
- mproteoglikani
- funkciaj: dušilec šoka, zmanjšuje vibracije povezane z zaporo
STRATUM FIBROSUM
- osnova zaklopke
- koalg. vlakna prevladuje
- povezuje s fibroznimi obročkom
STRATUM VENTRICULARIS
- v smeri proti ventriklu
- togo fib. vezivo,
- več plasti elast. vlaken
- nadlajuej v chordea tendiane v atrivent. ustju
to je bi opis zaatrioventrikularne in smeilunarne zaklopke
- aortna in pulmunalna zaklopka sta podobni, s tem da stratum spongiosum ni ožiljen
. lahko iamta zadebeljen prosti rob
46
Q
opiši mikoard srca
A
- prečno-progasta srčna mišičnina
- 2 ločena dela mišipčnine: en v atriju , en v ventriklu –> povezuje ju prevodna srčna mišičnina
- zgradba srčne mišičnine
- enojedrne cleice
- centralen položaj ejdra
- 110 mikrometrov dolžina
- ni stelitskih celic = ni možnsoti regeneracije
- številni mitohondriji
- slabše razvit sarkoplaz. retikulum = diade
- interkalarni diski, zonula adherens, na lateralni strani so nexusi, bočne anastamoze
- debelina mišic v atriju tanjš’a kot v ventriklu
- purkinijeve celice
47
Q
opiši epikard srca
A
- mezotelij (enoskalden, enostaven plošat epitelij)
- submezotelijalno fibrilarno vezivo, maščobne celice, žile, živci
- iz 2 listov, vmes je špranja s tekočino
- visceralni
- peritonealni
48
Q
hormoni srca
A
-ANP
atrijski natriuretični peptid
*povišan krvni tlak
*izločanje ANP –>stimulacija rztezanja atrija in ventrikla
*poveča izločanje natrija in vode v ledvicah –> zmanjša se krvni tlak
- BNP
natriuretični peptid tipa B
*sindrom pešanja srca, takrat se izloča
*izločajo ga srčno mišič. celcie v ventriklih
*nizek srčni tlak - premalo krvi srce črpa po telesu
49
Q
kaj sestavlja prevodni sistem srca
A
- sinuatrialni (sinusni ) vozel
- atrioventrikularni vozel
- atrioventrikularni (Hisov) snop
- densi krak
- levi krak
- purkinijeva vlakna
50
Q
kako poteka krčenje srca
A
SISTULA = faza krčenja DIASTULA = fzaa raztezanja
- električno vzdraženje v sinusnem vozlu
- prenos na srčno mišič. celice atrija
- prenos s pomočjo internodalni traktusov do atrioventrikularnega vozla
- iz atriovent. vozla izhaja hissov snop
- hissov snop razdlei na L in D krak
- končne veje trako se nahajajo v subendotelijskem prostoru = purkinijeva vlakna
- najprej krčijo, atrij, nato apex, nazadnje ventrikli
51
Q
kakšne celice so v vozlih, snopih?
A
- modif. srčne mc
- manjše
- posemzne miofibrile
- okroglo jedro
- neobarvano območje okoli jedra
- vidi prečna progavost
- v sins. vozlu razvejane brez interkalanrnih diskov
- v krakih in purkinj vlaknih imajo premer večji od navadnega premera smc
52
Q
vaskualrizacija srčen mišičnine
A
- smc mora biti dobro prekrvavljena
- iz aorte žile
- L in D coronarna arterija –> v akpialrno mrežo v miokardu se razvijeta
- venule–>vene–>preko coronarnega sinusa ali skozi odprtine v endokardu v desni preddvor (v. carotice minime)
53
Q
limfne žiel v srcu
A
- Velike
- v srčnih brazdah skupaj z žilami
- limfa se filtrira skozi limfne vozlje do razcepiščev sapnika in loka aorte
54
Q
živci v srcu
A
- n.vagus
- simpatični živci: povečajo hitrost utripa
- živci regulirajo hitrost krčenja
55
Q
srce ptičev
A
- 2 ventrikla, 2 atrija
- hitrejše bitje srca, ker metabolne potrebe večje . višja telsna temperatura
- večji volumen srca, glede an amso
- notranje voltine gladke
- enostavne zaklopke
- smc
- manjši premer
- ni prečnih cevk
- ni linije M pri sarkomeri
- dobro razvit sarkoplazemski retikulum
- dodaten densi atrioventrikularni lok
56
Q
kaj sestavlaj endokrini sitem?
A
- žleze z notranjim izločanjem
- Druga tkiva in organi, endokrine celice v manjšem odstotku, ki z izločki -hormoni- povezujejo delovanje organizma v celoto
- ENDOKRINE ŽLEZE
- SKUPINE ENDOKRINIH CELIC
- RAZPRŠENI ENDOKRINI NSISTEM
57
Q
kaj je paranhimatozni organ?
A
parenhim + intersticij oz. vezivna stroma
58
Q
kdaj ej neka stvar žleza?
A
ko večina parenhima sesatvaljajo endokrine celcie
59
Q
razvoj endokrinih žlez
A
iz epitelijskih celic krovnega epitelija –> epitelijski brstič –> epitelijski pecelj –> izvodilo na površino –> izvodilo s površino se izgubi –> endokrina žleza –> izloček (hormon) gre v okoljne celice
60
Q
opi endokrine žleze
A
- paranhiamtozni organi
- dobro prekrvavljeni
- v kri izločajo hormone
- hormoni delujejo na različne razdalje
1. ENDOKRINA - veliak razdalja
- tnajpogosteje po krvi se hormon prenaša do tarčnega mesta
- sproščanje in zaznava hromonov
- PARAKRINA
- majhan razdalja
- tarčne celice v okolju . hormon jih doseže z difuzijo
- sproščanje in zaznava zunajceličnih sporočil - AVTOKRINA
- Celica, ki izloča hormon, ima tudi receptor za zaznavo tega hormona
61
Q
Kaj vse spada med endokrine žleze?
A
- hipofiza
- epifiza
- ščitnica
- obščitnica
- nadledvična žleza
-večina parenhimske populacije je iz endokrinih celic
62
Q
kaj spada med skupine endokrinih celic?
A
- nevrosekretornih nevroni v Hipotalamusu
- Langerhansonovi otočki
- m in ž sp. organi
- palcenta
- kardialni miociti v preddvoru srca
- nahajajo se v drugih organih oz. tkivih
- večino organa predstavljajo eksokrine celice, endokrine celice so subpopulacija
63
Q
kaj spada med razpršeni endokrini sistem?
A
- posamezen endokrine celice vrinjene med epitleijske celice gastrointestinalnega in respiratornega sistema
64
Q
opiši hipofizo
A
- podrejena živčnemu sistemu
- s hormoni pliva na druge endokrine žleze
- osrednja žleza endokrinega sistema
65
Q
povej lego hipofize
A
- leži dorzoventralno,
- s pecljem visi med chiasmo opticum in corpusom mamillare na dnu vmesnih možganov
- v fossi hipophysialis turškega sedla
66
Q
opiši zgradbo hipofize
A
ADENOHIPOFIZA (žlezni del)
- Pars anterior
- pars intermedia
- pars tuberalis (kot rokav obdaja infundibulum)
NEVROHIPOFIZA
- pars posterior (največji del)
- infundibulum (hipofizni pecelj)
- eminentia mediana (povezava z živčnimi vlakni)
hipofizna špranja
- med pars anterrior in pars intermedia
- konj je nima, namesto tega ima folikle
67
Q
opiši vaskularizacijo hipofize
A
Hipotalamusno hipofizni sistem
- da pridejo v zadostni količini sproščujoče in zaviralne snovi iz HIPOTALMUSA do pars anterior adenohipofize
potek:
ADNEOHIPOFIZA
-sprednja hipofizna arterija –» primarna kapilarna mreža na področju peclja in eminentia mediana –> portalne vene –> razvejičenje–> sekundarna kapilarna mrež
v pars anterior –> venske žile –>hipofizne vene –> kavernozni sinus
NEVROHIPOFIZA
-zadnaj hipofizna arterija –> kapialrna mreža (pars posterior) –> hipofizne vene –> kavernozni sinus
68
Q
oblike hipozif različne živali
A
PREŽ: podolžno ovalna
PRA: nepravilno kvadratasta
MES: zavaljena ovalno
konj: ploščato ovalna
69
Q
poreklo hipofize
A
adenhipofiza: oralni ektoderm
nevrohipofiza: nevroektoderm
70
Q
razvoj in diferenciacija žleze
A
ADENHOPOFIZA
- izbočenje strehe primitivne ustne votline
- adenohipofiza izgubi povezavo z ustno votlino –> nastane RATHEJEVA VREČA ( celice adenohipofize ki se naslonijo na nevrohipofizo, nastane pars intermedia )
NEVROHIPOFIZA
- Izbočenje dna bodočega diencephalona
- obdrži povezavo z živčnim sistemom
71
Q
metode za ugotavljenaje vrste celic pri hipofizi
A
- histokemično barvanje
- histofiziološka raziskava
- ultrastruktura
- imunohistokemične metode
72
Q
katere celice so v hipofizi. opiši jih
A
KROMOFILNE CELICE
- vežejo barvial
- biosintetsko aktivne - evkroamtsko jedro
- acidofilne (citoplazam obarva acidofilno)
- bazofilne
KROMOFOBNE CELICE
- manjša popualcija celic
- citoplazma je neoobarvana
73
Q
katere acidofilne celice poznaš?
A
- somatotropne
- mamotropne
74
Q
katere bazofilne celice poznaš
A
- kortikotropne
- triotropne
- gonadotropne
75
Q
opiši adenohipofizo
A
- iz 3 delov
- okoli parenhima celic se nahaja nežno vezivo (rahlo fibrilarno in kolag. Vlakna)
- fenestrirane sinusoidne kapilare med nežnim vezivom
- pars anterior je največji
PARS INTERMEDIA
- obdaja nevrohipofizo in je čoćena od pars anterior s hipofizno špranjo
- -slabše prekrvavljen kot pars anterior
- pretežno beta celice
- veliko kromofobnih celic
- direktna nevroendokrina regulacija ( ž.končič konča ob žlezi)
- paranhimatozne celice obdajajo s koloidom napolnjene folikle
- najštevilšnješe so melanotropne celice
PARS TUBERALIS
- -je podaljšek pars anterior
- celice razporejene v trakovih, oblikujejo manjše folikle
- beta celice (kortikotropne in goandatropne)
- ACT, LH, FSH imunopozitivne celice
- receptor za melatonin (izloča ga epifiza) –> celice vključene v sezonsko urejanje reprodukcijskega ciklusa
76
Q
uravnanvanje delovanja adenohipofize
A
SOMATOTROPNE:
produkt: rastni hormon somatotropin
spro. hormon: somatoliberin
zav. hormon: somatostotin
MAMOTROPNE
produkt: prolaktin
spro. hormon: sproščevalni hormon prolaktina
zav. hormon: zaviralni hormon prolaktina
KORTIKOTROPNE
- produkt: kortikotropin, melanotropni hormon, melanotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon kortikotropina, sproščevalni hormon melanotropina
- zav.hormon: azviralni hormon melanotropina
GONADOTROPNE
- produkt: FSH, LH
- spro.hormon: sproščevalni hormon gonadotropinov
- zav.hormon:
TRIPTROPNE
- produkt: triotropni hormon, triotropin
- spro.hormon: sproščevalni hormon triotropina
- zav.hormon:
77
Q
na kaj delujejo določeni hormoni, ki jih proizvaja hipofiza?
A
- ACTH deluje na skorjo nadledvične žleze
- FSH (rast foliklov) deluje na sartolijeve celice
- LH (ovulacija) deluje na leydigove celice –> spodbudi izločanje testosterona
- TSH deluj na ščitnico
78
Q
opiši nevrohipofizo
A
- derivat ventralnega hipotlamusa
- hipotalamusno-nevrohipofizni sistem
- Supraoptično jedro
- Paraventrikularno jedro
Obe jedri sta hipotalamusnmi komponenti
- tu se hormoni skaldišičijo in ne sintetizirajo
- telesa nevronov v hipofiznih jedrih
-aksoni hipotalamusa gredo skozi eminentio in pecelj, v pars posterior, kjer se razvejičijo
-2 lastnosti aksonov:- Ne končajo se ob nevronu oz. tarčni celici, ampak ob fenestriranih kapilarah v pars posterior
- Sekretorni mešički v vseh delih nevronov
- Ne končajo se ob nevronu oz. tarčni celici, ampak ob fenestriranih kapilarah v pars posterior
- živčni končiči se na koncu razširijo - tu ej veliko sekretornih mešičkov - na HERINGOVO TELESCE (razširitev aksona pred končnim terminalnim delom)
-herringovo telo je blizu kapilaram in temno vijolične barve - -PITIUCITI: modificirani astrociti
-fenestrirane kapialre
79
Q
kaj sestavlaj pars posterior?
A
- celice nevroglije (pituiciti)
- oporna vloga
- intermediarni filamenti
- ovalna, okrogla,e vkromatična jedra
- nepravilnih oblik
- številni podaljški
- nemielizirana živčna vlakna
- fenestrirane kapialre
- pericit v steni kapialr
- histocit (tkivni makrofag)
- fibroblast
- mastocit (tkivni bazofilec)
80
Q
funkcija pars posterior?
A
- je skaldiščno mesto za nevrosekret (skalsišči se v sekundarnih mešičkih) , ki se sintetizira v supraoptičnem in paraventrikularnem jedru hipotalmusa
nevrosekret:
OKSITOCIN
VAZOPRESIN (antidiuretičen hormon)
81
Q
katere vrste sekundarnih mešičkov poznaš ?
A
- Nevrosekret mešičkov od 10-30 nm v premeru
* oksitocin
* vazopresin
* oba sta majhna peptidna hormona
* Vsak mešiček vsebuje ATP in NEVROPHISIN –> prenašalni protein, ki se na hormon veže z nekovalentno vezjo - Nevrosekret nad 30 nm
* acetilholin (sodeluje pri sproščanju mešičkov 10-30nm) - Nevrosekret mesšičkov od 50-80 nm
* adrenalin
* noradrenalin
82
Q
opiši vazopresin oz ADH
A
- hormon
- nadzoruje krvni pritisk
- ko se sprosti v kri deluje an različnih mestih
- vazopresinski receptorji:
- V2-R (ledvice, distalni del ledvične cevke in zbirnih cevk)
- V1-R (mišične celice ob manjših arterijah in arteriolah)
- V3-R (kortikotropne celie)
- ob vezavi poveča permeabilnost vode (akvaporini tipa 2) –> poveča se resorbpciaj vode
- zmanjša se izločanje urina
- ADH se iz hipofize v kri sprosti že ob manjšem povečanju osmolarnsoti v telesu
- Če je ADH v krvi veliko, voda ostaja v telesu in izloča se malo koncentriranega seča.
- Če ADH v krvi ni, pa ledvice izločajo veliko redkega seča –> DIABETES INSPIDUS
- monitoring plazme in volumna krvi
- veliko vazopresina: veže se na V1-R na mišičnih celicah ob manjših arterijah
- V3-R izražajo kortikotropne celice. Ko se veže vasopresin pride do izločanja ACTH-ja, ki lahko deluje tudi na celice v skorji nadledvične žleze (z. glomerulosa à izloča aldosteron)
83
Q
kaj je osmolarnost?
A
Osmolalnost je merilo, ki izraža število delcev v raztopini
84
Q
opiši okSitocin
A
- hormon
- promotor stimualcije krčenja gmc
- Veže se na oksitocinski receptor v mioepitelijskih celicah mlečne žleze, mlečni vodi.
- stimulira izločanej mleka
- oksitocin. receptorji tudi v steni amternice -> krčenje (krčenje tudi ob mestri on orgazmu)
- receptorji tudi v možgani
- aktivacija povezana z materinskim obnašanjem
- dražljaji za oskitocin: nevrohormonalini refleksi
85
Q
OPIŠI epifizo
A
- Nastane kot zadebelitev ependima v steni 3. ventrikla. notri se vključi ožiljen mezenhim
- na prehodu svoda vmesnihin srendjih možganov
- Obdaja jo vezivna ovojnica iz pie matere in arachnoide
- vezivni pretini razdelijo žlezo na nepravilne režnjiče
- dobro ožiljena
- možganski pesek (Ca2PO4 -mineral, CaCO3 - karbonat se odlaga na proteine)
- v parenhimiu epifize se nahaja melatonin - zavira razvoj gonad
- pinealuciti
- zvezdaste oblike
- citoplaz. podaljški
- ovalno veliko evkromatsko jedro
- ob jedrni membrnai rahla bazofilija
- v citoplazmi sek.mešički, lipidne kaplje, zER, GA
- končni deli cit. podaljškov so razširjeni in oblikujejo stike s krvnimi kapilarami in ependimskimi celicami
- bazofilija
- celice v manjših skupinah
- intersticijske glia celice
- manjša jedra,
- jedra bol ovalna, več ehterokromatina
- živčna vlakna
86
Q
epifiza histofiziologija
A
- občutljiva na svetlobo, info dobiva iz vidnega dela mrežnice
- z razvojom izgubila vlogo čutila in prevzela endokrino funkcijo
- uravnava dnevno/nočni in sezonski bioritem
- krvnomožg. bariera vv epifizi ni učinkovita - prehajanje hormonov v kri
- MELATONIN
- izločajo ga pinaluciti
- inhibitorni vpliv ima na gonadno aktivnost - zmanjša izločanje LH in FSH, inhibir anevrone ki izločajo GnRH (sprošč. hormon gonadotropino)
- izloča se v temnem delu dneva
- glavni stimulator. NORADRENALIN - veže se na adrenergičen receptor in začne se izločat melatonin
- svetloba inhibira adrtenergičen sistem, izloča se SEROTONIN
- Ko ni inhibicije, se poveča konc. cAMP, poveča se aktivnost N-aciltransferaze - serotonin s epretvori v melatonin
- v epifizi anjdemo še dopamin, somatostotin, histamin
87
Q
opiši na splošno ščitnico
A
- Kavdalno od grla, na sapniku
- L in D reženj, vmes je mostiček
- lahko še lobus piramidalis (človek, osel, pujs, mesojedi, mula)
- razvoj: endodermalno poreklo - izrastek endoderma.
- ductus triglosalis, ki se pojavi na dnu ustne votline ob jeziku –> TIROCITI ali folikularne celice
- razvoj: ektodermalno poreklo: parafolikularne celice - iz nevralne letvice v 5. žrelno vrečko
88
Q
opiši zgradbo ščitnice
A
- ovojnica
-vezivni pretini - delitev na režnjiče
ščitnični folikli (20-500 mikrometrov) v režnjičih - med folikli je rahlo fibrilarno vezivo, gosta mreža fenestriranih kapilar in limfne kapilare
- v foliklih je koloid
- ščitnica svoj koloid kot edina endokrina žleza skaldišči ekstracelularno v kolidu
- v steni prevaldujejo:
*tirociti
*parafolikularne celice
med BM in folikularnimi celicami - Adenotropne celice hipofize izločajo TSH, ki vplivajo na ščitnico
89
Q
opiši folikularne celice oz. tirocite
A
aktivna žleza
- izo/visokoprizmatske
- mikrovili
- neenakomerno obarvan koloid
- drobne vakuole
neaktivna žleza
- enakomerno obarvan koloid
- nizkoprizmatične celice
90
Q
kako poteka sinteza ščitničnih hormonov?
A
- 4 faze
- SINTEZA TIROGLOBULINA
- vpliv TSH-ja, preko zER in GA
- kopičenje zunaj celic v kolidu - SPREJEM JODA IZ KRVI
- jod se aktivno transportira v tirocite z ATP odvisno jodovo črpalko
- difuzija joda proti apikalni površini - AKTIVIRANJE/OKSIDACIJA JODA
- po oksidaciji se jod sprosti v koloid, kjer je že tiroglobulin
4, JODIRANJE TIROZINSKIH OSTANKOV TIROGLOBULINA
- na tiroglobulinu je tirozin, kamor se veže jod. 1 ali 2 atoma joda. povezava. dobimo trijodtironin (T3), če se 4 povežejo pa T4 (tetrajodtironin - tiroksin)
- sledi reabsorbcija z endocitozo
- Endocitotičen mešiček se zlije z lizosomomo –> fagolizosom , kjer poteče razgradnja
- sprosti se prosti T3 in T4 in se preko BM izločita v okolni ožiljen intersticij
- T4 prouzvajajo le folikularne celice
- T3 lahko nastane iz T4 v jetrih, ledvicah,srcu
91
Q
na kaj vpliva T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin)
A
- na presnovo, stopnjujeta porabo in sprejem kisika. V celicah povečata število mitohondrijev –> tako se poveča promet z Energijo in produkcija toplote.
- Vplivata na absorpcijo O.H. v tankem črevesju in imata vlogo v pre/zg postnatalnem razvoju –> vključena v razvoj možganov in kosti.
92
Q
opiši parafolikularne celice
A
- svetla citoplazma
- obsežen GA, slab ER
- v citoplazmi številni sekundanri mešički, ki vsebujejo KALCITONIN
- lahko izločajo tudi somatotropin in seratonin
93
Q
KAKO DELUJE KALCITONIN?
A
- zavira delovanje osteoklastov,
- pospeši nalaganje Ca v kosti,
- poveča osifikacijo osteoida,
- poveča izločanje Ca in P v urinu
- Zniža nivo kalcija v krvi
- izločanje aklcitonina je regulirano z izločanje Ca v krvi, in je neodvisno od hipotalamus ain hipofize
94
Q
kaj izločajo folikularne in kaj parafolikularne celice?
A
FOLIKULARNE:
- tiroglobulin
- tiroksin
- trijodtironin
PARAFOLIKLARNE
-kalcitonin
95
Q
kaj je osteokalst? nejgova naloga
A
- večjedrna celica kosntine, nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih vkostnem mozgu.
- kostnino razgrajujejo in s tem povišujejokrvnokoncentracijokalcijainfosfatov
96
Q
ščitnica ptiš
A
- smao folikularne celice
- parafolikularne cleice se anhajajo v ultimobrahialnem telesu
97
Q
naštgej tipe celic obščitnice
A
GLAVNE CELICE - v sekundarnih zrncih je PARAT HORMON (antigonist kalcitoninu) - svetla(mirujoča) obliak *v citoplazmi manj sekundarnih mešičkov *so že izločile sekret z eksocitozo *okroglo jedro *veliko glikogena -temna (aktivna oblika) *številni sek. mešički *veliko ER, GA, mitohondrijev
OKSIFILNE CELICE
- v skupkih ali posamično
- funkcija ni znana
- govedo, konj
- velike
- centralno ležeče heterokromatsko jedro
- acidofilna zrnata citoplazma - mitohondriji
- lizosompi, lipidne kaplje, nekaj glikogena
- anj bi bile degeneracijska obliak celic
PREHODNE CELICE
- *lastnost glavni in oksifilnih celic: številni mitohondriji, obsežen zER, GA, sekundarna zrna
RAZPOREDITEV PARENHIMSKIH CELIC -mali prež: * na periferiji so svetle glavne celice, *v centru pa temne glavne celice * V parenhimu so tudi kolidne ciste -pes,konj *parenhimske celice razporejene vzdolžno vzdolž kapilar -drugi: naključna razporeditev
98
Q
opiši obščitnico
A
- enodermalno poreklo
- Iz 3. in 4. škržne žrelne vrečke
- 2 para drobnih žlez vključenih v vezivno ovojnico ščitnice
- vojnica iz fibril. veziva
- nežni vezivni pretini v notranjosti
- parenhimske celice v trakovih/sskupkih
99
Q
kaj je parat hormon?
A
je antigonist kalcitoninu
100
Q
kako deluje parat hormon?
A
- reguliran s povratno zanko
- Nizka konc. Ca v krvi povzroči sproščanje parat hormona iz glavnih celic obščitnice
- na kostnem tkivu aktivira osteoklaste –> sprošča se Ca in P
- Zmanjša se izločanje Ca z urinom (povečana reabsorpcija Ca v proksimalnem delu ledvične cevke)
- Poveča izločanje P v urinu
- Poveča aktivnost encima 1-alfa-hidroksilaze ( pretvori vit. D3 v aktivno obliko v 1,25 (OH)2-vitD3 )
- Poveča absorpcijo Ca v črevesju
- Končni rezultat: povečanje Ca v krvi
deluje počasi, kacitonin deluje hitro.
dolgotrajen učinek na homoeastazo
101
Q
opiši nadledvično žlezo
A
- paranhimatozni endokrini parni organ
- v bližini nsprednjem polu ledvice, povezana z vezivom, maščobo, žilam
- Leži blizu aorte abdominalis in v.cave caudalis
- cortex: mezodermalno poreklo (intermediarni nad urogenitalno ploščo)
- medulla: ektodermalno poreklo - iz področja nevralne letvice
- sredica in skorja se približata nad urogenitalno ploščo –>prvo dobimo fetalni cortex
- fetalni cortex
- celice proizvajajo predhodnike estrogenov
- po rojstvu propade, andomesti ga medulla in cortex
102
Q
nadledvična žleza ptiči:
A
medula in cortex prepletena
103
Q
oipiši zgradbo nadledvične žleze (na kratko)
A
- cortex 70%
- sredica 30%
- vezivna ovojnica iz fibrilarnega veziva, občasno tudi gmc prisotne in paranhimatozne celice
- trabekule veziva, do sredice
104
Q
opiši vaskularizacijo nadledvične žleze
A
- rami suprarenales
- skozi skorjo potekajo arteriole - na področju sredice se razvejiči kapialrna mreža
- središčni venozni sinus
- vene
- ledvična vena ali v vena cava caudalis
105
Q
opiši skorjo nadledvične žleze
A
DELITEV SKORJA
- CONA GLOMERULOSA
* (prež, čovek, podgana) (celice so razporejene v klobčiču)
* oz. CONA ARCUATA (ostali - npr. konj, osli, mesojedi, svinje ) (loaksta razporeditev celic)
* majhen del skorje
* okrogla do ovalna, evkromatično, izzrazito jedrce
* dobro razvit gladki ER
* celice podobne tistim ki proizvajajo steroidne hormone
* GA v objedernem področju, posamezna glikogenska zrnca, acidofilna zrnca,
* izloča mineralokortikoide (aldosteron) - CONA INTERMEDIA
* konji, mesojedi, manjši meri prež
* Celice so iz amnjših neizdeferienciranih celic
* malo lipidnih kapelj - COAN FASCICUALTA
* najobsežnejša
* Celice razporejene žarkasto, v pravilnih vrstah, vzporedno potujejo fenestrirane kapialre
* Velike celice, citoplazma je vakuoalizirana –> celice imenujemo SPONGIOCITI
* delež lipidnih kapelj je večji
* Velika, ovalna, okroglasta celica, jedro je z jedrcem, gladki ER, mitohondriji, prosti ribosomi
* Izloča glukokortikoide (kortizol) - CONA RETICULARIS
* Ni več pravilne ureditve celic v vrste
* krajših prepletajočih se trakovih
* celice podobne celicam fascicuate
* delež lipidnih kapelj upada
* Izloča glukokortikoide in spolne hormone (androgene)
106
Q
opiši sredico andledvične žleze
A
- kromafine celice
- rjavkasto abrvanje s kromovimi solmi
- HE bledo obarvane
- Modificirani postganglionarni simpatični nevroni,
- Polihedralna oblika celic
- Celice so razporejene v trakovih, med njimi je ozka mreža kapilar
1. ADRENALINSKE - 80%
- manjša afiniteta za kromove soli
- manj elektronsko gosta zrnca
2. NORADRENALINSKE - 20%
- v citoplazmi so elektronsko gostejša sekretorna zrnca–> se intenzivneje barvajo pri HE
- :konj, krava, mali prežvekovalci, pra: sredica razdeljena na zunanje in notranje podorčje.
- ganglijske celice
- gola živčna vlakna
107
Q
kaj je funkcija nadobistnice
A
- izloča mineralokortikoide (aldosteron)
- zona glomerulosa
- aldosteron vzdržuje količino elektrolitov v zunajceličnih tekočinah
- izločanje aldosterona kontorlira RENINGO ANGIOTENDINSKI SISTEM –> reabsorbcijo Natrija (se poveča) v zbirnih distalnih cevkah ledvic, v slinskih žlezah, žlezah znojnicah, v črevesju (resorpcija natrija iz levci v kri)
- izloačnje zavira ATRIJSKI NATRIURETIČNI PEPTID (ANP)
- Izloča glukokortikoide
- zona fasciculata, delno z.reticularis
- metabolizmu proteinov, maščob in ogljikovih hidratov
- zmanjšajo število limfocitov in eozinofilcev
- Je pod vplivom hipotalmusno-hipofizne osi, aktivira se v stresu
- ACTH sprošča glukokortikoide
- izloča androgene
- zona reticularis
- bolj pomembni pri ženskah:
- npr. brejost –> povišani androgeni –> Maskulinost, prekomerna poraščenost, policistični ovariji - težje zanosijo
108
Q
hormoni sredice nadledvične žleze
A
- pod kontrolo acetilholina
- adrenalin in noradrenalin delujeta pod vplivom psihološkega stresa (boj in beg)
- Delujeta na adrenergične receptorje na srcu–> pospešita srčno frekvenco , delujeta na receptorje v krvnih žilah, pljučih, trebušni votlini, koži
- omogočata glikogenezo - poveča se nivo glukoze v krvi
109
Q
kje anstaja acetilholin?
A
v kortikotropnih celicah prednjega režnja hipofize
110
Q
posebnosti endokrinega sistema ptičev
A
HIPOFIZA
*manjka pars intermedia
ŠČITNICA
*samo folikularne celice
ULTIMOBRAHIALNO TELO
*tu so parafolikularne celice
*nahaja med a. carotis communis in a. subclavio
*paren organ
*Celice so v trakovih ali v manjših skupinah, s starostjo v njih cistične strukture
NADLEDVIČAN ŽLEZA
*parenhim ni razslojen na skorjo in ledvico
111
Q
opiši sistem ADUP
A
- endokrine cleice, ki so sposobne sprejemat AMINE in jih dekarbosilirat v procesu sinteze hormonov, ki jih izločajo –> en H atom je zamenjan z alkilno skupino: NH3–> NH2-CH3
- ENDOKRINE CLEICE V SLUNICI DIHAL IN PREBAVIL
- CELICE LANGERHANSONOVIH OTOČKOV V TREBUŠNI SLINAVKI
- KORTIKOTROPNE IN MELANOTROPNE CELICE V ADENOHIPOFIZI
- JUKSTAGLOMERULARNE CELICE V LEDVICAH
- nekatere od teh celic izvirajo iz nevralne cevi –> modificirani nevori = nevroedokirni sistem
- PARAGANGLIJI (kemoreceptorji v akrotidnem telescu)
- PARAFOLIKULARNE CLEICE ŠČITNICE
- ADRENALINSKE IN NORADRENALINSKE CELICE SREDICE NAD. ŽLEZE
112
Q
KAJ JE NALOGA LIMF. SISTEMA?
A
zavarovati organizem pred tujimi makromolekulami, virusi, bakteirjami, virusno spremenjenimi celicami, paraziti
113
Q
kaj sestavlja limfatični sistem?
A
- kostni mozeg
- limfatični organi obdani z vezivno ovojnico
- bezgavka
- timus
- vranica
- mandlji
- difuzno limfatično tkivo v organskih sistemih
- celice limfatičnega sistema
114
Q
kaj predstavlaj osnovno populacijo limfatičnega sistema?
A
limfociti, ki naseljujejo tkivno mrežo
115
Q
kateri 2 vrsti imunosti poznamo?
A
- naravna (prirojena, nespecifična)
- pridobljena
116
Q
opiši naravno imunost
A
- Stalno prisotna v organizmu
- Je podedovana
- Varuje nas pred vdorom katerihkoli organizmov
- Mehanizmi se odzovejo takoj
- epitelijska bariera
- fagociti (makrofagi, nevtrofilni granulociti)
- naravne celice ubijalke (uničijo tumurske celice in celice z virusi)
- makromolekule, imenovane komplement
117
Q
opiši pridobljeno imunost
A
- Odpornost proti povzročitelju ki je sprožil njen nastanek
- Mehanizem se izoblikuje šele ob prvem stiku z boleznijo
- Lahko je kratkotrajna, večletna, doživljenjska
- 2 obliki:
*AKTIVNA
izpostavitev antigena po preboljeni bolezni
*PASIVNA
pridobljena s serumom ali limfociti drugega osebka
HUMORALNA IMUNOST - limf. B - proizvajajo protitelesa - nahajajo se v krvi CELIČNA IMUNOST - limfociti T -antigen predstavitvene celice
118
Q
kaj je antigen?
A
- specifična molekul, ki se pojavi kot imunski odgovor
- spodbudoi nastanke imunosti in generacijo protitles
119
Q
na kaj se odziva imunski sistem?
A
-na polisaharide in beljakovine patogenih orgnizmov
120
Q
naštej celice imunskega sistema
A
- limfociti B
- limfociti T
- naravne celice ubijalke
- antigen predstavitvene celice
- celice strome
121
Q
opiši limfocite
A
- mala heterokromatska jedra
- ozek pas bazofilne citoplazme
- mali limfociti: 5-7mikrometrov
- srednji limfociti: : 8 mikrometrov
- veliki limfociti: 16 mikrometrov
- najdemo jih v krvi, limf, limfatičnem tkivu, telesne tekočine
LIMFOCITI B
- Pri sesalcih dozorevajo v kostnem mozgu iz prekurzorske celice, limfoidna zarodna celica
- Pri pticah dozorevajo v bursi fabriciji
- dve vrsti limfocitov B:
- PLAZMATKA
- SPOMINSKI LIMFOCIT B
- Aktivirani se preoblikujejo v plazmatko ob predstavitvi antigena
- Vsak limfocit B v kostnem mozgu gradi svojo specifično vrsto IMUNOGLOBULINOV –> kot receptor ga izpostavi na svoji površini –> limfociti se v efektorskih organih srečajo z antigeni –> če se prilega antigen na izpostavljen receptor na membrani, pride do namnožitve –> limfocit B se intenzivno proliferira –> nastane klon celic, ki proizvajajo isto protitelo
- Protitelesa niso membransko vezana ampak se sprostijo –> plazmatka –> je zelo sekrecijsko aktivna,
LIMFOCITI T
- zarodne celice potujejo v timus in v skorji dozorijo
122
Q
opiši plazmatko
A
- ovalno, ekscentrično jedro
- kolesasta razporeditev heteorkromatina
- bazofilna citoplazma
- v citoplazmi tudi acidofilna nisslova telesa
- najdmeo jih v fibrilarnem vezivu (gastrointestinalni trak, bezgavke, žleza slinavka, homopoetsko tkivo)
- omojena sposobnost migracije
123
Q
kako je zgrajeno protitelo?
A
- 4 polipeptidne verige -2 lahki in 2 težki
- disulfidne vezi - povezava verig
- FAB REGIJA: oblikuje vezno mesto za antigen, del težke in del lahke verige; variabilni del
- FC REGIJA: eden od 5 konstantnih delov težkih verig, ki jih lahko sintetizira limfocit: imunoglobulin M, D, G, A, E
- del FC: povezava limfocita z receptorjem
124
Q
razredi protiteles:
A
IgM IgD IgG IgA IgE
125
Q
opiši IgM
A
- Proizvajajo jih nezreli limfociti B,
- Ko limfocit B zapusti kostni mozeg na svoji membrani izraža membransko vezan imunoglobulin D in mimunoglobulin M
- ko pride do prvega stika z antigenom začne izločat sekrecijsko obliko IgM
- Če pride do stika ob drugem sekundarnem odzivu na isti antigen, plazmatka izloči IgG
126
Q
opiši IgG
A
- lahko prehaja preko placente - epiteliohorialna: prehod ni možen (pomemben kolostrum)
- 75% v telesu
- sodelovanje pri aktivaciji naravnih celic ubijalk
- Makrofagom olajšajo fagocitozo mikroorganizmov
127
Q
opiši IgA
A
- Sintetizirajo jih plazmatke
- Reagirajo z izločki v dihalni, črevesni sluznic, v spolovilih, v mleku
- Varujejo novorojene živali s pasivno imunostjo
- Eozinofilcem v krvi pomagajo uničit parazite
128
Q
opiši IgE
A
- Veže na receptor Fc na površini mastocitov –> pride do deagranualcije –> iz zrnc se sprosti HEPARIN, HISTAMIN (poveča permeabilnost stene krvnih žil, omogoča boljši dostop levkocitov),
129
Q
razvojne oblike limfocita B
A
kostni mozeg:
- limfoidna zarodba celica
- pro-B-celica
- nezreli limfocit B - nanj je vezan membraniski IgM
v krvi, bezgavkah, pred stikom z antigenom
- zreli limfocit B - nanj vezan membranski IgM in IgD
- odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgM - odziv na antigen
- plazmatka - nanjo je vezan sekrecisjki IgG
130
Q
kaj so spominske B celice
A
- daljša živ. doba
- so manj dleavne
- ko se antigen odstrani iz organizma večina limfocitov B propade, nekaj jih ostane - to so spominske B celice
- Če se antigen vrne, preživele celice omogočajo sekundarni imunski sistem, ki je hitrejši in burnejši
131
Q
kaj so značilnosti celičnega imunskega sistema?
A
- specifičen odziv na telesu tuje moelkule
- limfociti T delujejo na kratke razdalje, ob direktnem stiku z okuženo celico
- antigen prepozna le če mu ga predstavi celica lastnega organizma z molekulo poglavitnega histokompaktibilnega kompleksa
- T celice najprej anstanejo v kostnem mozgu, nato potujejo v skorjo timusa, tu dozorijo , postanejo imunkompetentni in na celični membrani razvijejo posebne receptorje za antigene ( T celični receptor)
- Limfocit T ima še pridružne proteine (poleg T cel. Receptorja) = kompleks CD = prevaja signale po vezavi antigena na receptor
132
Q
podtipi limfocitov T
A
- citotoksični limfocit T
- ceice T pomagalke
- celice T zaviralke
- spominski limfocit T
133
Q
opiši citotoksični limfocit T
A
- Izražajo T celični receptor in CD8
- Okuženo celico usmeri v apoptopsko smrt
- pomaga pri preprečevanju širjenja antigenov patogenov
- napad apredvsem z virusom okužene celice
134
Q
opiši celice T pomagalke
A
- t. celični receptor in CD4 izražajo
- ne napadajo tujkov
- izločajo citokine –> določajo imunski odgovor drugih celic
- več podtipov:
*TH1
aktivaciaj z antigenom (virus, bakterija)
izloča interlevkin 2
interferon 3
*TH2
interlevkin 4,5,10,11
Sodelujejo pri odgovoru organizma na imunglobuline E in A - tolerančni odziv
- toleranca na patogene se pojavi
- diferenciacija T celic pomagalk v regulatorne celice ki izločajo zaviralni interlevkin 10 (zavira imunski odziv)
135
Q
opiši T celice zaviralke
A
- T celični receptor in CD8
- Zavirnaje imunskega odziva na telesu lastne molekule in pri kroničnih infekcijah
136
Q
opiši spominski limfociti T
A
- T celični receptor in CD8
- Po stiku z antigenom se celice razmnožujejo –> Del celic se razvije v efektorske celice, drug del v mirujoče spominske celice –> če pride do ponovnega stika z antigenom, pride do hitrejšega odziva, imunski sistem se ojača
137
Q
kdaj prepoznajo citotoksični limfociti T in T cleice pomagalke antigen?
A
- le če se ga ustrezno predstavi
- Pri tem sodelujejo proteini POGLAVITNEGA IMUNOHISTOKEMIJSKEGA KOMPLEKSA
138
Q
T celični receptor
A
- Prepozna antigen le ko je vezan na kompatibilen histokompleks na predstavitvenih celicah
- iz 2 podenot
- vsaka enota prehaja membrano
- disulfidne povezave
- disfulfdni mostiček med alfa in beta podenoto
- Konstantno in variabilno področje
- Vezavno mesto za antigen
139
Q
TIPI POGLAVITNEGA HISTOKOMPATIBILNEGA KOMPLEKSA
A
MHC1
- pomemben za citotoksične limfocite T
- Na površini večine telesnih celic
- Naloga: predstavi citotoksičnim limfocitom T delno razgrajen antigen, ki je okužil celice
- Spodbuja citotoksične celice T da razgradijo celico
- Ima 1 trans membransko verigo
- Karboksilni in amino terminalni del
- Kratka majhna imunoglobulinska veriga v zunajceličnem prostoru
MHC2
- pomeben za T cleice pomagalke
- Nahaja le na površini antigen predstavitvenih celic in limfocitov B
- Spodbudi oz. predstavi antigene T celičnim pomagalkam
- Dimer (alfa in beta veriga)
vezavno mesto pri obeh;
- jarek
- sem se veže predstavitveni protein
- vezavno mesto lahko veže več različnih podobnih proteinov - predstavi se lahko več različnih antigenov
140
Q
mehanizem predstavitve antigenov z MHC1
A
- Vstop virusne RNA v celico ( npr. z endocitozo)
- Zgodnji endosomi (snovi za endosomalni potek)
- Izstop virusne RNA v citosol
- Pomnožitev in nastanek virusne RNA
- Virusni proteini gredo v poroteosom - dobimo virusni peptid
- ABC transporteji vnesejo virusni peptid v ER
- Veriga MHC 1 v ER
- Vezava virusnega peptida z mhc 1 v GA
Transport na površino celice virusnega peptida vezanega na mhc1 - Prepoznavanje virusa s citotoksičnim limfocitom T
- CLT usmeri celico v apoptozo
141
Q
mezhanizem predstavitve antigeno z MHC2
A
- Antign vstopi v celico z endocitozo
- Zgodnji endosom
- Pozni endosom - molekula MHC2 v povezavi z invariantno verigo
- Povezava peptida antigena z mhc2
- Transport na površino
- Prepoznavanje celica T pomagalka
T celice pomagalke predstavijo antigen limfocitom B
142
Q
opiši naravne celice ubijalke
A
- izvirajo iz kostnega mozga
- Manj specifično prepoznavanje tujkov –> pomagajo pri prepoznavanju celice MHC 1
- Mehanizem ubijanja podoben kot pri citotoksičnih limfocitih T
- ubijajo celice ukužene z virusom, in tumorsko spremenjene celice
- Izločajo PERFORINE, ki se vgradijo v celično membrano –> nastanejo pore, skozi pore izločajo GRANCIME, ki usmerijo celico v apoptozo
143
Q
NAŠTEJ ANTIGEN PREDSTAVITVENE CELICE
A
- Predstavijo antigen T celicam pomagalkam in citotoksičnim limfocitom T
DENDRITIČNE CELICE
- intersticijske
- folikularne
- interdigitalne
MAKROFAGI
LIMFOCITI B
144
Q
opiši dnedritične celice
A
- dolgi citoplazemske podaljške
- Večina izvira iz hemopoetske celične linije
- Vežejo antigene in zbirajo skupine limfocitov na svoji površini, jih vežejo z citoplazemskimi podaljški
INTERSTICIJSKE DENDRITIČNE CELICE
- v večini organov, v limfatičnih organih tam kjer so limfociti T
FOLIKULARNE DENDRITIČNE CELICE
- specifične celice strome
- locirane v limfocitnih tkivih, ki ga naseljujejo limfociti B
- lovijo komplekse antigen-protitelo, jih pritrdijo na svojo površino, prepoznajo jih limfociti B –> spodbudi se humoralni imunski odziv
- na površini izražajo MHC 2
INTERDIGITALNE DENDRITIČNE CELICE
- V bezgavkah, vranici, sredici timusa
- v citoplazmi imajo granule
- na površini izražajo MHC2
145
Q
opiši limfocit B v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
A
- Na površini izražajo MHC2
- Učinkoviti pri predstavi antigenov T celicam pomagalkam
146
Q
opiši makrofage v povezavi z antigen predstavitvenimi celicami
A
- fiksin
- v tkivu
- prosti
- Izločajo encim nevtralne proteaze , da razgrajujejo medceličnino in lahko na tak način migrirajo
- večina je monocitnega porekla, izvira iz homopoetične celice
- Aktiven = velik 15-30 nm, zažeta, ledvičasta jedra, ekscentrično jedro, lizosomi v citoplazmi, številne fagocitne vakuole
- Izločajo sekretorne produkte (citokini…)
- Fagocitoza
- MHC2 izražajo na površini –> interakcija z CD4 T celicami pomagalkami
147
Q
opiši celice strome
A
RETIKULUMSKE CELICE
- Matične celice retikularnega veziva v epitelijskih organih in mioretikularnem tkivu –> vranica, bezgavke, kostni mozeg
EPITELIJSKE RETIKULUMSKE CELICE
- Celice endodermalnega porekla v limfoepitelijskih organih
148
Q
kaj predstavlja osnovno celično populacijo limf. organov?
A
- limoficti, ki naseljujejo tkivno mrežo (retikulum)
149
Q
opiši tkivno mrežo
A
- daje oporo
LIMFORETIKULARNO ORGAN
- mezodermalno poreklo
- Limfociti v retikulumu iz retikularnega veziva
- bezgavka, vranica
LIMFOEPITELIJSKI ORGAN
- endodermalo poreklo
- Limfociti naseljujejo lamino proprio
- timus, mandelj, brsa fabricii, limf. aparat cevastih organov
150
Q
kako razdelimo limfatične organe?
A
CENTRALNI -timus -vranica -bursa fabricii -kostni mozeg REGIJSKI -bezgavka LOKALNI -limf. tkivo cevastih organov MALT, GALT, BALT
PRIMARNI tu dozorevajo limfociti B in T, celice postanejo imunoimpotentne -kostni mozeg -bursa fabriici -timus SEKUNDARNI limfociti tu opravljajo svojo funkcijo -bezgavka -mandelj -vranica..
151
Q
naštej vse limf. organe
A
- timus
- vranica
- bezgavka
- bursa fabricii
- mandelj
- kostni mozeg
- limf. aparat cevastih organov
152
Q
KAJ JE LIMF. TKIVO CEVASTIH ORGANOV?
A
ALT= associated limph tissue
- MALT: mucosa
- limf. tkivo sluznic (črevesja, dihal, sečil, mlečna žleza)
- delimo na GALT in BALT
- GALT:
- sluznice v črevesju in prebavilih
- limfociti, limfni vozlički v epiteliju
- subepitleijski limf. vozlikčki, makrofagi
- payerjeve plošče
- vključen v dozorevanje limf. B
- BALT
- dihala
- skupine limfocitov (B in T)ki se nahajajo v stenah bronhiolov
- NI STALNO PRISOTEN, RAZVOJ VZPODBUDEN Z ANMTIGENI
- vedno pri kuncih in podganah
- pri člo in mački ga ni
153
Q
KAJ SPADA POD LOKALNO LIMFATIČNO TKIVO. opiši to tkivo
A
- limfocitna infiltracija
- difuzno razporejeni limfociti
- v stromi dendtitične celice, limfociti T in rahlo fib. vezivo
- limfni vozlič
- v kepo nakopičeni limfociti
- primarni
- sekundarni
-nahaja v lamini proprii tik pod epitelijem
154
Q
opiši limfne vozliče
A
PRIMARNI
- stroma: vezivo in nezrelene folikularne dendritične celice, mali in srednji posamezni limfociti
- videz je enoten
- naivni limfociti B –> niso še bili v stiku z antigenom
SEKUNDARNI
- v njih poteka imunski odziv
- stroma: zrele dendritične folikualrne celice, vezivo
- izoblikovan germinativni oz. reakcijski center v sredini -> območje se obarva svetleje, tu so veliki limfoblasti z evkromatičnim jedrom -
- periferija: plast gosto naseljenih malih limfocitov, ki imajo bolj heterokromatsko jedro –> večja bazofilija
- limfni vozliči se lahko pojavljajo sami ali pa v skupinah (večinoma sekundanri) (payerjeve plošče)
155
Q
opiši timus
A
- Periferni limfatični organ
- Centralni
- Limfoepitelijski
- organ je iz režnjev
- Ogrodje timusa se razvije iz epitelija 3. škržne vrečke
- Endodermalno poreklo
- stroma
- vrečka
- V osnovo pripotujejo homopoetske celice (predhodniki limfocitov) iz kostnega mozga (je mezodermalnega porekla)
- mezodermalno poreklo
- vezivna ovojnica iz fibri.veziva
- vezivni pretini
- skorja
- sredica
156
Q
opiši področje skorje timusa
A
- gosto in enakomerno naslejeni limfociti T, ki postanejo imunokompetentni (začnejo izražat T celični receptor in CD proteine)
- tu ni dovodnih žil
- epitelijsko retikulumske celice
- okroglo evkormatkso jedro
TIP1 *pod vezivno ovojnico, ob vezivnih pretinih *obdajo krvne žile *povezani s stičnicami *podolgovate TIP2 *cit. podaljški *dezmosomi *oblikuejjo mreži, kjer so limfociti TIP3 *podolgovate *s TIP 4 sredice se povezujejo s tesnimi stičnicami = KORTIKOMEDUALRNA BARIERA, ki je med skorjo in sredico ta bariera prepusti tiste limfocite, ki so imunokompetentni
157
Q
opiši KRVNO-TIMUSNO BARIERO
A
- kapialre sklenjen tip
- sklenjen endotelij
- stičnice
- sklenjena BM
- kapilare obdaja epitelijske retikulumske celice TIPA 1, pod njimi je bazalna lamina –> zaščita proti antigenom da ne pridejo: najmanjši možen prehod snovi do zorečih limfocitov
158
Q
opiši področje sredice timusa
A
- gostota limfocitov manjša
-epiteljiske retikulumske celice:
TIP 4
TIP 5
*Citoplazemski podaljški
TIP 6
*se konc. razporedijo
*oblikujejo hassalovo telesce - Limfociti v sredici gredo skozi steno postkapilarnih venul in po krvi pridejo do efektornih organov
-interdigitalne dendr. celice - posamezni amkrofagi
- HASSALOVO TELESCE
*konc. razporejene dendr. celice tipa 6
*celice povzeeane z dezmosomi
*število celic s starostjo anrašča
*vakuolizirane celice
*keratinizacija v notranjem področju –> acidofilna obarvanost - sintetizirajo hormon timusa
TIMOZIN
TIMOPOETIN
159
Q
katere hormone alhko sintetizirajo epitelijsko retikulumske celice?
A
- timozin
- timopoetin
- serumski timusni faktor
- timusni limfopoetični faktor
- timin
določajo osnovno mikrookolje za okolje limfocitov
160
Q
kateri hormoni vplivajo na timus?
A
- KORTIKOSTEROIDI : število limfocitov v skorji
- TIROKSIN: stimulira epitelijske retikulumske celice da izločajo hormone
- SOMATOTROPIN: stimulira aktivnost limfocitov T
161
Q
kdaj zuačne upadat akivnost timus?
A
- Od pubertete naprej aktivnost timusa upada
- Limfatično tkivo nadomesti tolšča - tega ni pri glodavcih
- aktivnost lahko naključno zmanjša
- Dolgotrajni stres,
- ionizirajoče sevanje,
- hrana
162
Q
opiši bursa fabricii
A
- Primarni
- Centralni limfatični organ
- Limfoepitelijski organ
- Ptiči
- V njej dozorevajo limfociti B
- v dorzalni steni kloake
- Sluznica oblikuje vzviške v lumen kloake
- Na površini imamo epitelij - enoskladni, enostavni visokoprizmatski ali večvrstni enoskladni epitelij
- Znotraj vzviška sluznice imamo režnjiče , ki so ločeni z rahlim fibrilarnim vezivom proprie
- v režnjiču sredica-svetlejšain cortex
- meja med skorjo in srdico je specifično oblikovana
- vzdolžno urejene neizdefirencirane epitelijske retikularne cel
- modificirana epitelijska retikulumska celica
- Bazalna lamina
- Plast kapilar
- Na meji proti skorji limfne žile oz. sinusi
- področje sredice
- mreža epit. retikul. celic
- dendritične celice -elektrilno gosta sekretorna zrna - not kemokini - skrbijo za primerno okiolje za dozorevanje limfocitov B
- področje skorje:
- Makrofagi, limfociti, limfoblasti, manjši limfociti
163
Q
kako dosežejo antigene sek. limf tkivo?
na kaj so lahko vezani?
A
- po krvi
- lahko so vezani an makrofage
164
Q
opiši mandelj (t0onsila)
A
- an prehodu med ustno in nosno votlino-
- orofarinx področje: večskladnim ploščatim neporoženevajoč epitelijem
- nasofarinx: enoskladni večvrstni visokoprizmatični epitelij z vrčastimi celicam
- površina tonsile je lahko gladka, lahko pa so na njej jamice, ki se nadaljujejo v kripte (tu se lahko anbira odmrlo tkivo)
- pod epitelijem se nahaja difuzno limfatično tkivo in limfni vozliči Iimajo reakcijske centre, okoli
- ima vezivno ovojnico - oblika inkapsul. limf. tkiva
- niam dovodnih limfnih žil
- odvodne limfne žile (kapilarni pletež) globoko v tonsili –> steče v večje odvodne žile v kapsuli
165
Q
opiši payerjeve plošče
A
-najbolje razvit v ILEUMU prež, pra in mesojedi in pri člo
-lahko tudi JEJUNUM
- najprej naj bi se pojavila velika payerj. Plošča pri juvenilih, ki kasneje invulira –> ostanejo manjše plošče, ki nimajo več vloge pri dozorevanju limf. B
- odrasla plošča:
*Podsluznični limfni vozliči, ki se nahajajo v submukozi, lahko segajo v sluznico in prekinejo lamino muscualris mukoze
*zona majhnih limocitov– kupola, ki je nad limf. Vozličem v smeri proti vrhnjemu epiteliju
*območje med limf. Vozliči – bogata z limf T
- epitelij:
* membranske celice
ima mikrogubo
lovijo antigene in posredujejo info o antigenu drugim celicam
so mesto sekrecije imunoglobulinov A
*enterociti
*dendritična celice
*ni vrčastih celic
166
Q
opiši bezgavko
A
- efektorski limf organ
- regijski limf. Organ
- limforetikularni organ
- Matična celica = retikulumska celica (zvezdasti podaljški)
- Retikulumska vlakenca
- razporejene vzdolž limfnih žil
- filtrirajo antigene, ki so prisotni v limfi – preden se vrne limfa v krvni obtok
- edini limfatični organ ki ima dovodne in odvodne limfne žile
- funkcija: filtriranje limfe
- fižolaste oblike, imajo izbočeno površino
- bezgavko obdaja vezivna ovojnica oz. kapsula iz togega fib. Veziva
- GOVEDO in veliki PREŽ, v vezivni kapsuli najdemo tudi gladko miš. Celice
- trabekule (krvne žile, živci, sinusi=
- hilus
- vstopajo arterijske krvne žile, izstopajo vene in odvodne limf. Žile
- v mrežo iz retikularnega veziva (retikulumska celica, vlakna) je vložen parehim (limfociti, makrofagi, dendrit. celice, plazmatke)
PARENHIM
- cortex
- limf.vozliči, difuzno limf. tkivo
- subcortex
- limf T
- postkapialrne venule
- sredica
- medularni trakovi
167
Q
opiši tok limf skozi bezgavko
A
- dovodne limfe prebijejo kapsulo
- subkapsularni sinus
- tok limfe proti sredici
- trabekularni sinus
- medularni sinus
- hilus: združitev v eno ali več odvodnih žil
168
Q
opiši steno sinusa bezgavke
A
- modif. retikulums celice
- bolj sploščene
- segajo čez svetlino sinusa in upočasnijo tok limfe
- stena v začetnemu delu popolna, anot v sredici iin skorji posamezni preledki v sinus za prehajanje limfocitov v parenhim
169
Q
za kaj so pomembne postkapilarne venule v bezgavki
A
- postkapiolarne venule imajo izoprizmatsko zvišan endotelij
- limfociti B migrirajo iz venule v zunanjo podorčje skorjo
- limfociti T m igiriajo v sredico
–>prehajajo z DIAPEDEZO
170
Q
pretok krvi skozi bezgavko
A
- arterija vstop skozi hilus
- gre v smeri proti skorji, odda veje
- v zunanje področju skorje okoli limf. vozličev se oblikuje akpialrna mreža
- postkapilarne venule v paracortexu
- venule
- odvodna vena v področju hilusa
171
Q
inverzni tip bezgavke pri prašiču
A
- parenhim skorje je luciran centralno v notranjosti, večina limf. Vozličev je tu
- centralno so tudi trabekule
- paracortex okoli limf.. vozličev - tu so postkapilarne venule
- na periferiji, pod tanko vezivno ovojnico se nahaja mrežasto vezivo in ni medualrnih trakov
- hilus ni dobro viden
- dovodne limfne žile prebijejo kapsulo
- po trabekulah penetrirajo v notranjost (tu parenhim skorje-limfni vozliči)
- limfa zlije v trabekularne sinus (filtraciaj limfe)
- limfa potuje proti vezivni ovojnici
- odvodne limfne žile
- limfa ki zapušča bezgavko je zelo revna z limfociti, limfociti ki recilkurirajo prašičjo bezgavko gredo raje po krvi
172
Q
opiši vranico
A
- efektorski organ
- Največji limfatični organ
- Limforetikularni organ
-funkcij:FILTRACIJA KRVI
-FUNKCIJE PRI IMUNSKEM ODZIVU
ORGANIZMA
*prezentacija antigenov antigen prezentirajočimi celicami
*Aktivacija in proliferacija limfocitov B in T
*odstranjevanje makromolekularnih antigenov iz krvi
-HOMOPOETSKA FUNKCIJA
*odstranjevanje senilnih, Poškodovanih, nenormalnih eritrocitov
*odstranjevanje trombocitov
*pridobivanje železa iz hemoglobina eritrocitov
*eritropoeza poteka v vranici med fetalnim življenjem
*shranjevanje krvi = skladiščni tip vranice
- vezivno tkina ovojnica (prekriva jo emzotelij)
- togo fib. vezivo
- gmc
- vezivne trabekule (pretežno iz gmc)
- mreža oz. stroma iz mrežastega oz. ratikularnega veziva in protoplazemski tip gladke mišičnine
- parenhim razdelimo an belo in rdečo pulpo
BELA PULPA
- limfatično tkivo ki spremlja arterije (a.centralis, a.folicularis)
- a-centralis ki jo obdaja pals
- izrazito bazofilno abrvano
- malphigijeva telesa
- bilrotovi poveski
Tkivo omejeno med žile rdeče pulpe in med marginalnim sinusom
marginalni sinus
*omejen med belo in rdečo pulpo
173
Q
katera 2 tipa vranice poznaš?
A
SINUSOIDALNI TIP
- pes
- človek
NE SINUSOIDALNI TIP
- prežve
- prašič
174
Q
potek krvnih žil vranica
A
- hilus: vstop vranične arterije
- trabekularne arterije
- centralna arterija (trab.arterija, ki vstopi v parenhim in dobi pals)
- manjši odcepi a.centralis = arterija folikularis v malphigijevem telesu
- čopičaste arteriole
- tuličasta kapilar (čopičasta arteriola, ki dobi omot iz makrofagov)
- terminalne kapialre
- venoszni sinus
- vene (ni t.medie)
- trabekularna vena
- vrnaičan vena (izstop iz hilusa)
zaprti ali odprti obtok
- zaprti : kri ostaja v prostorih znotraj endotelija, ne izstopi v tkivo
- odprti: ko ser kri najprej izlije v tkivo rdeče pulpe in šele nato se zbere nazaj v venozne sinuse
175
Q
kaj je PALS?
A
- periatrijski limfocitni omot
- notranje področje: limfociti T
- tunanje področje: makrofagi, limfociti B
176
Q
hemalni vozel
A
- pri PREŽ
- majhne, rjavo do temno rdeče tvorbe
- med fetalnim razvojem razvijejo iz zasnove za bezgavke (primordialna bezgavka, ki izgubi kasneje dovodne limfne žile)
- -malo limfocitov, večje št. makrofagov
- pretežno napolnjene z eritrocit
- prisotnih je tudi nekaj manjših vozličev
- široki sinmusi
- potek žil podben kot pri bezgavki
- -celice in antigene dobiva iz krvi
177
Q
kaj prištevamo k prebavnemu sistemu
A
- prebavna cev
- ustna voltina
- požiralnik
- želodec
- tanko črevo
- debelo črevo
- prebavne žleze
- žleze slinavke
- jetra
- trebušna slianvka
178
Q
kakšna je zgradbastene prebavne cevi
A
- ko je popolna je 4 plastna
T.MUCOSA
- l.epithelialis mucosae
*na začetku in koncu: večskladni ploščat, poroženevajoč, neporoženevajoč epitelij : ektodermalno poreklo
*v sredini: enostavni, enoskladni, visokoprizamtksi epitelij :
endodermalno poreklo
-l.propria mucose
*rahlo fib. Vezivo z celicami selivkami (limfociti, amkrofagi, plazmatke, eozinofilci)
*Požiralnik: togo vezivo
- l.muscularis mucosae
*iz gladke mišičnine, v požiralniku (začetni del), prisotna do line anorectalis
ko ni l.mucularis mucosae. propria mucose direktno v t. submukozo prehaja: izraz: PROPRIA SUBMUKOZE
T.SUBMUCOSA
- vezivo
- krvne, limfne žile, tolščno tkivo, gang. celice
T.MUSCULARIS
- gladka mišičnina
- začetni in končni del: skeletna mišičnina
T. ADVENTITIA oz. T.SEROZA
- Ko vstopi v telesno votlino govorimo o tuniki serozi
- iz veziva, ki vpne prebavno cev v okolno tkivo
- vezivo, žile, živci, pleteži (meistnerjev, auerbahov)
179
Q
opiši ustnico
A
- Na zunanji strani je pokrita s kožo, na notranji strani imamo sluznico
- KONJ, PREŽ: večsk.ploščat,porož. epitelij
- MES, PRA:večsk, ploščat, neporož. epitelij
- -ni l.musc.mucose
- propria submucosa
- vezivo, labialne žleze (serozne, sero-mukozne), žile,živci
- t. muscualris
- skeletno mišična (m.orbicularis oris)
- dermis
- togo fib. vezivo
- epidermis
- večsk.ploščat porož. epitelij
- melanociti
180
Q
opiši lica
A
- podobna zgradba kot ustnica
- zunanja stran koža
- notranja stran sluznica
- v sredini je mišična plast- skeletna
- l.epitelialis mucose: večskladni ploščat porož/neporož epitelij
- sluznica pri prež. Je opremljena s stožčastimi papilami - boljši oprijem hrane
- žleze v propri-submucose, ki so serozne ali sero-mukozne, so tubuloacinarne
181
Q
ošiši trdo enbo
A
- kosti trdega enba pokriva sluznica
- sluznica oblikuje prečne gube
- l.epit. mucose vešskladni ploščat pretežno porož. Epitelij
- prop. Submucose je vezivna,
- najdemo razvejane tubuloacinarne žleze (mukozne ali sero-mukozne), nahajajo predvsem v kavd. Delu (ne pri prašiču)
- -PREŽ v rostralnem delu je sluznica zadebeljena in oblikuje BLAZINICO ali DENTALNO PLOŠČO
- ni mišičnine in kože
182
Q
opiši mehko nebo
A
- Osnova je skeletna mišičnina
- Ventralna (orofaringealna) površina – l.ep.muc iz večsklad plošatega epitelija
- Nasofaringealna površina-
- kavdalni del pokriva večskladni ploščat epitelij,
- rostralni del pa pokriva enoskladni večvrstni visokopritzmatični migetalčni epitelij – respiratorni epitelij
- Propria submucoza: tubuloacinarne žleze
- V prop. subMucosi najdemo limfatično tkivo (predvsem konj, praš)
183
Q
OPIŠI JEZIK
A
- v ustni votlini, gibljiv organ, jemanje hrane, prijemalni, okušalni, tpalni organ
- VEČSKLALDI PLOŠČAT POROŽENEVAJPOČ EPITELIJ, ventralna površina običajno enporoženevajoč
- ni l.muscularis mucose –>propria submucosa
*vezivo
*žile
*žleze , nahajaj pod okušalnimi papilami (serozne-ebnerjeve,mukozne)
-n.hypoglossus (oživčuje skeletno mišičnino) - koren, telo,apex
- t.muscualris
*prepletajoči snopi skletnih mišičnih vlaken
*rahlo vezivo, tolšča, žile,živci,paketi žlez
-posebnosti LISA
*mačka,pes: skeltna mišičnina,tolšča
*konj: skeletna mišičnina, hialini hrustanec
-posebnosti: prež
torus lingue na površini
184
Q
makroskopske papile razdelitev
A
- OKUŠALNE (v l.epit.mucosae se nahajjo okušalne brbončice)
- MEHANIČNE
185
Q
oblike okušalnik papil
A
- otočkaste
-gobaste
listaste
186
Q
opiši otočkaste papile
A
- na prehodu telesa na koren jezika
- okoli ok.brbončice je jarek
- zaznava grenko kislega
- ne sega nad apikalno površino
- vezivno, dobor prekrvavljeno ogrodje
- pod papilo paketi seroznih-ebnerjevih žlez- omogočajo spirnaje snovi
- brbončice na lat. strani
187
Q
opišp gobaste papile
A
- na sprednjem delu jezika
- dvignjena nad apikalno površino
- brbončice na dorzalni strani
188
Q
opiši listaste papile
A
- na robovih jezika
- občutlive an kisle okuse
- brbončice na lat. strani
- serozne žleze, izvodila v jarke med listastimi papilami
- poroženeli deli, ki segajo an površino
- PREŽ: manjkajo
- MAČKE: rudimentarne
189
Q
naštej mehanične papil
A
- nitaste
- stožčaste
- lečaste
190
Q
opiši nitaste papile
A
-najštevilčnejše
-tanke
-oblikuej jih vzvišek epitelja - debela rožena plast
- papila ima samo en vrh, pri psu in mački - mačka ima Dva, kavdalana višja kot rostralne
-
191
Q
opiši stožčaste papile
A
pes,mačka,pra: koren jezika
prež: torus lingue, sluznica lica
- pri prašičih ji osnovo daje limfatično tkivo
192
Q
opiši lečaste papile
A
torus lingue pri prežvek
- omogočajo prijem pri sesanju pri malih živalih
193
Q
opiši okušalno brbončico
A
- ovoidne obliek
- sega od BM do površine epitelija
- vrste celic v brbončici:
- senzorične, svetlejše
- podporne, temnejše
- bazalne
- Na apikalni površini opremljene z mikrovili
- segajo v okušalno jamico
- V spodnji tretjini receptorne celice oblikujejo stik z živčnimi končiči
- opremljene z antenami, lovijo substance, tu receptorji za okus, povezava z živc
- recept. celice do 10 dni živijo
194
Q
opiši slinske žleze
A
- razvejane serozne, sero-mukozne, mukozne žlez
- izvirajo iz ORALNI EKTODERM, iz usnjice v ustni votlini
- So sestavljene žleze glede na ustno izvodilo
- Sekret žlez: slina – mešanica seroznega in mukoznega sekreta
-funkcija:
Vlaženje hrane, lubrikacija, vlaženje zgornjega dela prebavna cevi, ščiti pred bakterijskimi infekcijami, v slini se raztopijo v vodi topne sestavine hrane
prež: vir tekočine v vampu
GLANDULA PAROTIS
- serozna
- acinarna
- meosjedi - lahko se pojavijo izolirani mukozni acinusi
GLANDULA MANDIBULARIS
- Sestavljena cevkasto acinarna žleza
- Sero-mukozna mešana žleza
- Serozni del = ebnerjev polmesec
- mesojedi: mukozne komponente prevladujejo
GLANDULA SUBLINGUALIS
- Sestavljena cevkasto-acinarna mešana žleza
- prež, pra: skoraj v celoti mukozna
195
Q
deli žrela in kako ej sestavlejna stena žrela
A
- nasofarinks
- orofarinks
- laringofarinks
-povezuje usttno votlino s požiralnikom
-3 plastna zgradba stene T.MUCOSA -VEČSKALDNI PLOŠČAT EPITELIJ nasofarinks: RESPIRATORNI EPITELIJ - l.muscu.mucose manjka PROPORIA SUBMUKOZE - vezivna. kolag. Elastična vlakna, limfatično tkivo, mukozne žleze T.MSUCULARIS -skeletna mišičnina TUNICA ADVENTITIA - togo prepleteno vezivo
196
Q
opiši požiralnik
A
- začetek prebavne poti
- popolna 4 plastna zgradba stene
- Na meji med požiralnikom in žrelom je notranja krožna guba
T. MUCOSA
- večskaldni ploščat epitelij
- psi, amčke: neporoženevajoč
- pra: odvisno od vrste hrane
- konj, prež: poroženevajoč
- L.propria mucose : gosta mreža kolag. Vlaken, številna elastična vlakna, togo fibrilarno vezivo
- tu je l.muscularis mucose
- vzdolžno urejeni snopi gladke mišičnine
- pes, pra: manjka v začetnem delu
- ostali: prisotna po celi površini
- začetni del: ni skelnjena
T.SUBMUCOSA
- rahlega fib. Veziva, arterije, vene, večje limf. Žile in živi
- seromukozne žleze
- pra: žleze kranialni del
- pes: po celotni dolžini do začet. dle akrdie
- konj, mač, prež: začetni del
T.MUSCULARIS
- kranialni del: plasti prepletajo
- končni dle: notranja krožna in zuanaja vzdolžna plast
- prež,pes: skeletna mišičnina celotni del
- prež: skeletna mišičnina nadlajuej v žleb kapice
- konj: zadnaj tretjina gladka misšičnina
- pra: 1/3 skeletna, 2/3 prepletanje skeletne in gladke, 3/3 gladka
- mačka: 4/5 skeletna, 5/5 gladka
T.SEROZA
- v vratnem delu imamo t. adventitio,
- v prsnem delu imam t. adventicio iz mezotelija in submezenterialnega veziva
197
Q
PREHOD POŽIRALNIAK V KARDIO
A
mesojedi
- nenaden prehod
- iz večskaldnega ploščatega eporoženevajoč epitelija v enostavni visokoprizmatksi epitelij
konj,pra:
- večskaldni, ploščat nadaljuje v želodec in pokriva del želodca – pars esophagica
prež:
- večskladni ploščat porož. epitelij v vseh želodcih
198
Q
kakšne želodce iamjo posamzene vrste? in kakšna ej sluznica
A
- mesojedi
- enostavni
- enovotlinski
- žlezna sluznica
- konj,pra
- sestavljen
- enovotlinksi
- žlezna sluznica ;
- del je kutana sluznica, brez žlez v propri
- prež:
- večvotlinski
199
Q
opiši želodec
A
- enciamtska in hidrolitična razgradnaj hrane
- mešanej hrane
- kardia, pilurus, fundus
- konj prašič: pars esophagica
- 4 plastna zgradba sten
- sluznica oblikuje makroskopske gube
- na površini l.epihtelialis iammo želodčne jamice
- l.epithelilis se ugreza v spodaj ležečo proprio in oblikuje gastrične žlezee
- nespecif. Na podorčju cardie in pylurusa (funkcija: izločanje sluznice),
- specifične na področju fundusa
- ENOSKALDNI ENOSTAVNI VISOKOPRIZ. EPITELIJ
- visokoprizm. celice izločajo mukozni sekret, ki ščiti pred ksilim ph-jem
visokoprizm. celice: v citoplazmi št.mucinogena zrnca - regenerativne celic
- , nahajajo se ob bazi želodčne jamice
- v površinske epitelijske celice ali gastrične celice žleze
200
Q
opiši kardio
A
- nespesifične žleze v l.proprii
- želodčne ajmice plitve
- nespecifične, razmeroma kratke, enostavne, razvejane, zavite, cevkaste
- cleice žlez izoprizmazske
201
Q
opiši pylurus
A
- globoke želodčne ajmice
- žleze so nespecifične
- žleze so enostavne, razvejanje, zavite, cevkaste – nekoliko bolj globoke,
- izoprizamtične celice
- l. muscu.mucose, obsežnejša kot v kardii
202
Q
opiši fundus. katerre celice so tu.
A
-l.muscul.mucose triplastna
- mesojedi: lamina subglandularis
- plast pod žlezami, nad t.submucoso
- stratum granulosum
- stratum kompaktum (zbito togo fib.vezivo)
t. submucosa:
- rahlo fib vezivo,
- tolščen celice,
- pleteži (meistnerjev),
- mesojedi več togega veziva
t. msucularis
- 2 ali 3 plastna,
- notranja poševna, srednja krožna, zunanja vzdolžna plast
- auerbachov pletež med krožno in vzdolžno plastjo
- krajše želodčne jamice, dobro izoblikovane
- specifične žleze
- dolge in močne fundusne žleze
- enostavne razvejane, ravne, cevkaste žleze, niso zavite,
- vrat, telo, dno žleze
MUKOZNE CELICE
- zg.del žleze prevladuejjo, vrat
- izločajo sluz
- svetle celice, izgledajo prazne, ploščato ejdro
GLAVNE ali PEPSINOGENE CELICE
- *Ovalna ali okrogla jedra, evkromatska, jedro nahaja v bazalnem delu celice
- temne celice, v stebričkih
- bazfilija objedrnega prostora
- cimogena zrnca na apiaklni površini
- celice izločajo pepsinogen (ksile pH –> spremnei v pepsin)
- dno in telo žleze anseljujejo
ACIDOGENA lai PARIETALNA CELICA
- svetla, okrogla celica
- rahloa cidofilno obarvane
- vrat posamezne, več v telesu, posamezne v dnu žleze
- okroglo, centralno položeno jedro,
- št. Mitohondirji-> zrnat videz citoplazme,
- kanalikularni sistem se oblikuje
- encim ogljikova anhidraza –tvorba ogljikove kisline
- H atomi iz ogljikove kisline prinese v lumen kanalikularnega sistem poveže z Cl nastane HCl (kisle pH želodčnega soka)
ENTEROENDOKIRNA CELICA
- vrinjene med BM in celice žleze
- izloča gastrointestinalne hormone
- gastrin
- sekretin
- gastro inhibitorni peptid
- argentafine, in kromafine celice
203
Q
¸opiši večvotlinske želodce, kateri deli.
A
- pežvekovalci
- predželodci: kutana sluznica
- predželodci: večslačdni ploščat poroženevajoč epitelij
- predželodci: vam, kapica, prebiralnik
- funkcija pravega želodca: siriščnik
- pomen pri razgradnji
- vamp: fermentaciaj s pomočjo bakterij - anstanejo hlapne amščobne kisline - se preko sluznic resorbirajo v kri
- kapica, prebiralnik: nastanek majhnih dleov
204
Q
opiši vamp
A
- vamp: fermentaciaj s pomočjo bakterij - anstanejo hlapne amščobne kisline - se preko sluznic resorbirajo v kri kot proste maščobne ksiline
- absorbirajo Na, K , amonijak in ureo
T.MUCUSA
- -večskaldni ploščat poroženevajoč epitelij
- l.propria mucosa: vezivna
- l.muscularis mucose manjka
- vzviški vampove sluznice = papile
- rahlo fib. vezivo
- ob bazi vzvška togo fib.vezivo za oporo
- Celice pod roženo plastjo so nabrekle, citoplazma je neobarvana, jedra hitro propadajo
T.muscualris: 2 plastna
205
Q
opiši kapico
A
- razčlenjeni vzviški - priamrni in sekundarni
- satasta struktura
- večskladni ploščat proož. epitelij
- l.propria mucosa
- rahlo fib. vezivo
- l.epit.mucose
- lahko najdmeo izloirane snope gladke mišičnine
- ni l.muscul. mucose
206
Q
opiši prebiralnik
A
- najvišji vzviški - prebiralnikovi listi
- večskaldni ploščat porož. epitelij
- vezivna propria
- sklenjena LAMIN MUSCU. MUCOSE
- dvopalsna t.muscularis
- lahko sega v prebiralnikove liste
207
Q
opiši siriščnik
A
- začenti del ozek pas kardialnih žlez
- ima lamino muscu. mucose
- t.msuuclaris: 2 plasti
- sluznic aoblikuej stalno gubo
- dno žleze:
- pepsinogene cleice(bazofilni stebrički, čipkasta citopalzma)
- parietalne celice (kroglaste,acidofilne)
- celice veziva, sploščene, endotelijske celice
- vrat žleze:
- manj pepsinogneih
- parietalne
- muinognee cleice
208
Q
akj sestavlaj tanko črevo?
A
- duodenum
- jejunum
- ileum
209
Q
kaj oblikuje sluznica v tnakem črevesju?
A
- vzviške = črevesne resice
- nato se l.epithelialis ugrezne in oblikuej žleze
210
Q
ali so žleze v predželodcih??
A
NE!
211
Q
OPIŠI TNAKO ČREVO. funkcija, katere strukture povečajo reabsorpcijo?
A
funkcija : resorpcija hranilnih snovi
KROŽNE GUBE
- prežvek: permanentne
- sluznica, podluznica
- 3x povečava absorpcijske površine
ČREVESNE RESICE
- najvišje v duodenumu in jejunumu
- višina zmanjšuje proti debelem črevesju
- mesojedi: visoke in ozke
- prež: široke in nizke
- poveča za 10x
- kje je dno resice, je baza žleze
MIKOVILI
- apikalna površina enterocitov je opremljena s ščetkastim obrobkom
- 20x poveča
liberkirnova kripta
- intertestinalna žleza
- 10x povečava
212
Q
opiši zgradnbo t.črevesjA
A
l. EPIT.MUCOSE
- enoskladni, enostavni, visokopriz. epitelij s ščetkastim obrobkom
- enterociti s mikrovili
* povezani s stičnicami,
* ni prehodna snovi med cleicami
* prehod snovi samo preko mirkovilov
- v apikalnem področju je doboro razvit aER à pomemben za sintezo trigliceridov
- pri aktivnih enterocitih najdemo HILOMIKRONE,
- GA pretvori hemogirane maščobe (majhne kapljice) v hilomikrone, v bazalnem delu celice, preidejo preko laterlane stene v medcelični prostor in nato v kri
- vrčaste celice
* št. narašča v smeri proti debelem črevesju
- enteroendokrien celice
- l.e.m se ugreza v vezivno proprio (lamina propria) in oblikuje intertestinalne žleze (liberkirnove kripte) (enostavne cevkaste žleze)
- neizdeferencirane visokoprizm. celice
- panentove celice
- enterociti
- enteroendokrine celice
L.PROPRIA MUCOSE
- Oblikuje osnovo resice in obdaja intestinalne žleze
- rahlo fib. vezivo
- mreža iz retikulumskih vlaken, krvne limfne žile, celice selivke
- V resici najdemo vzdolžno orientirane gladko mišična vlakna, ki izvirajo iz lamine muscularis mucose –> pomembmo za krčenej resice
- v sredini resice je začetek limfne kapialre - iz nje pritieče bela tekočina = lakteal
- krvne žiel v resici
- arteiole izvor v podsluznici
- poek žil navzgor proti resici
- arterijska venska zanka in kapialrna mreža tik pod l.ep.mucose
- potek ven v nasprotni smeri
LAMIN MUSC.MUCOSE
- Običajno dvoplastna, notranja krožna, zunanja vzdolžna
- psi obsežna
TUNICA SUBMUCOSA
- fibrilarno vezivo
- več togega veziva kot v l.prop.mucose
- nahajajo se žleze
- duodenum: brunarjeve žleze
- tubulo alveolarne žleze
- pes,prež: mukozne
- pra, kon: serozne
- mačka: seromukozne
- razporeditev pes: prox del duodenuma
- razo. konj, prež: celoten duodenum, del jejunuma
- funkcija sekreta: zaščiti površinski epitelij pred vsebino iz želodca
- limfni vozliči
- ileum: limfonoduli agregati
TNICA MUSCULARIS:
dvopalstna
213
Q
tipi celic v intertestinalnih žlezah v t. črevesju
A
NEIZDEFERENCIRANE VISOKOPRIZMATSKE CELICE
- med bazo resice in vrhom žleze
- celice se lahko dif. V enterocit ali vrčasto celico če se pomaknejo navzgor, ali pa potujejo navzdol proti žlezi
PANNETOVE CELICE - baza intestinalne žleze - stalno pri konju in prež - -piramidaste oblike - acidofilna obrvana zrnca *vsebuejjo lizocin iam bakteriocidno vlogo *amilaza *enterokinaza digestivna vloga
ENTEROCITI
ENTEROENDOKRINE CELICE
-posamzene
214
Q
KAKO HISTOLOŠKO LOČIŠ POSAMEZNE DELE T. ČREVESJA:
A
- Duodenum
- Visoke krožne gube,
- visoke resice,
- št. Vrčastih celic najmanjše,
- brunarjeve žleze v podsluznici (razporeditev je vrstno specifična!) - Jejunum
- Brez posebnosti
- Črevesne resice visoke
- NI ŽLEZ V PODSLUZNICI
(konj , prež, nekatere žleze lahko segajo iz duodenuma) - Ileum
- Nižje resice
- -št. Vrčastih celic se poveča
- Paryeve plošče so prisotne - lahko tudi v drugih delih t.črevesja
215
Q
delitev debelega črevesja
A
- Cekum (slepo črevo)
- Colon (debelo črevo)
- Danka (rectum)
- Analni aknal (anus)
216
Q
opiši debelo črevo
A
funkcija:
- mikrobna razgradnja
- absorbcija vode, vitaminov, elektrolito
- sekrecija sluzi
- začne se izoblikovat iztrebek
- odostnost črevesnih resic - apikalna površina ej ravna
- globoke intestinalne žleze
* št. vrčaste celice
* ni pannetovih celic
- povečano št. limfnih vozličev
- prisotne logitudinalne oz. vzdolžne gube
217
Q
opiši cekum
A
- konj: dobro razvit
- mesojedi: majhen
- Relativno veliko št. Limfnih vozličev, predvsem na ustju z ileumom
218
Q
opiši colon
A
- Pra, konj: zunanja vzdolžna plast t. muscularis cekuma in colona oblikuje sploščen mišično vezivni trak oz. pas z številnimi elastičnimi vlakni
- debela sluznica
- globoke intestinalne žleze
- l.musc.mucose lahko prekine obsežno limfno tkivo –>intestinalne žleze lahko segajo v podsluznico
219
Q
opiši rectum
A
- kranialni dle pokriva t. seroza
- Retroperitonealni del prekriva adventitia
220
Q
opiši analni kanal
A
- Na meji med rectumom in anusum oblikuje sluznica rektuma številne gube
- -.- v lamini proprii rectuma obsežen venski pletež
- linea ano rectalis:
*nenaden prehod epitelija - Enoskalden ensotavni visok. Epitelij preide v večskladni ploščat neporoženevajč epitelij.
*tu se konča l.muscularis mucose
*tu se konča zunanja plast t.msucularis - konj, prež:
- ni žlez v kanalu
*kanal konča na linij ano cutanea - pra, emsojedi:
*stebrasta cona
longitudinalne gube oblikuej sluznica
analni sinusi
*vmesno področje
*kožno podorčje
*v stebrasti in vmesni coni so:
modif. Tubulo alveolarne žleze znojnice
lipidni izloček: mesojedi
mukozni izloček: prašič
paraanalni sinus: mesojedi - izlivajo na meji med vmesni in kožnim podorčjem
cirkumcalne žleze: pes -v kožnem podorčju
221
Q
gastrointestinalni hormoni - katere celicei proizvajajo kaj
A
- Enteroendokrine celice ,
- večina iz skupine ADUP celic
- Gastrinske celice
- gastrn
- pospeši izločanje kisline
- Holecisticistinske celice
- holecistikini
- Sekretinske celice
- sekretin
222
Q
NAŠTEJ POMEMBNE 3 STRUKTURE JETR
A
KLASIČNI EJTRNI REŽNJIČ
- heksagonalna oblika
- parenhim, ki obdaja eno centralno veno
PORTALNI REŽNJIČ
*parenhimska gmota, ki pripada trem sosednjim klasičnim jetrnim režnjičem,
*z navideznimi črtami povežemo centralne vene treh sosednjih klasičnih jet. Režnjičev
*jetrni trias v interlobularnem vezivu
interlobuloarna arterija, vena , žolčni vod
JETRNI ACINUS
- povežeš centralni veni dveh sosednji kla. Jet. Režnjičev in 2 portalni veni = dobiš nekakšen krog
- preskrbljenost s kisikom
-zona 1-3
zona 3: okoli centr. vene, najslabša preskrblejnost
223
Q
kateri dve privesni žlezi črevesja sta?
A
- jetra
- trebušna slinavka
224
Q
opiši jetra
A
- privesna žleza črevesja
-presnovni organ
-največji sestavljeni organ - parenhimatozni organ
*iz parenhima
*iz vezivne strome
-površino jetr prekriva seroza - hepatocit
*epitelna celica endodermalnega porekla
*parenhimska celica - zvezdasti sinusoidni makrofag
- kupferjeve celcie
- ## itto celice
225
Q
kaj je funkcija jetr?
A
- eksokrina naloga: izloča žolč
- center intermediarnega metabolizma
-detoksifikacija - inaktiviranje hormonov, mediatorjev
- skladiščanje glikogena, vitamina A
- sinteza beljakovin krvne plazme (albumini..)
- sinteza fibrinogena
- beljakovine se sintetizirajo v ER, se ne skaldiščijo, ampak gredo v krvni obtok
- ## fagocitoza
226
Q
opiši histološko zgradnbo jetrrnega režnjiča
A
- večina parenhima hepatociti
- hepATOCIt
- ogroglo, evkroamtsko jedro
- izrazito jedrc
- biosintetsko aktiven
- številni mitohondriji
- dobro razvit gER
- tu skaldišči energija v obliki glikogena!!
- eksokrina vloga: absorbirajo bilorubin, ga konjugirajo ins premenijo v žolč
- lamina hepatis: razporejeni hepatociti v vrsti, so poligonalne oblike
- jetrne sinusoide:
- med vrstami hepatocitov
- razširjene, diskontinuirane kapialre
- BM je prekinjena
- žolčna kapilara
- nima svoje stene
LAMIAN HEPATIS
- na vsaki strani ej jetrna sinusoida
- stran hepatocita proti sinusoidi je opremljena z mikrovili = žilni pol hepatocita
- dissejev oz. perisuidalni prostor
- med žilnim polom in sinusoido
- tu itto celice
- itto celice
- v ciztoplazmi imajo lipidne kaplje
- skaldiščijo vitmain A
- lahko proizvajajo retikulumska vlakna
- kupferjeve cleice
- del monocitnega makrofagnega sistema.
- aktivni makrofagi
227
Q
opiši pretok krvi skozi jetra
A
- kri dovaja v.porta in hepatična arteija
- jetra niso oskrbovana s čisot arterijsko krvjo
- manjše veje potekajo v vezivu portalnega traku= interlobularna arterija, vena
- še manjše veje, med dvema sosednjiam režnjičema =intralobularne vene in arterij
- jetrna sinusoida
- mešanej arterijske in venske krvi
- centralna vena
- lobularna vena
- jetrne vene
- v.cava caudals
228
Q
OPIŠI ŽOLČ
A
sestava:
voda, elektroliti, žolčne kisline, fosfolipidi, holesterol, žolčna barvila (razgradna hemoglubina)
- žolč se izloča v žolčen kapilare
- v lumnu imajo mikrovile
- žolč teče v smeri proti periveriji, proti portalnemu traku
- ->manjše žolčno izvodilo
- enoskladni enostavni izopriz. epitleij
- -> interlobularni vod
- izo do visoko
- poteka po portalnem traku
- ->interhepatični vod
- -hepatični žolčni vod
- zapusit jetrni režnjič
- cistični vod
- žolčevod
- žolčnik
ekstrahepatična izvodila imajo visokoprizmatski epitelij
229
Q
katera žival nima žolčnika?
A
konj
230
Q
opiši žolčnik
A
- skaldišče za žolč
- žolč se koncentrira –>resorpciaj vode in elektrolitov
- prazen žolčnik: slznica nagu8bana
- enoskladni enostavni visokopriz. epitelij
- epitelij oblikuje kripte
- epitelij izloča mukoidni sekret
- svetle celice
- svetlo obarva citoplazma
- apikalni del: mešički kjer je mukoidni sekret
- temne celice
- apikalna površina mikrovili–>resorpcija
- GOVEDO:
- vrčaste celice
- celice ADUP
- L.MUSCUL.MUCOSE MANJKA
propria submucosa
- iz rahlega veziva, infiltrirana pogosto z limfatičnim tkivom
- prežvekovalci: žleze!!
t. muscularis
- ena plast krožne gladke mišičnine
231
Q
trebušna slinavka
A
- Razvije iz dorzalne in ventralnega dela žleznega polja poznejšega dvanajstnika
- Corpus pancreaticus
- Lobus pancreaticus sinster (na levo segajoči trak)
- Lobus pancreaticus dexter
- Mesejodi, pra, prež: duodenalni trak
- kombinirana eksokrina in endokrina žleza
- eksokrini dle izloča v začetni del duodenuma predstopnje prebavnih encimov
- amilaze
- nukleaze
- lipaze
- enteroendokrine cleice duodenuma izločajo holecistikini in sekretin.
- delujeta na eksokrini del pankreasa
232
Q
kako dleuje sekretin?
A
- centroacianrne celice stimulira da izločajo tekočino z visoko konc. bikarbonatnih ionov
- -> zvišanje pH, za normalno delovanje p’rebavnih encimov
233
Q
kako dleuje holecistikinin
A
Vpliva na celice žleznega acinusa, da izločajo encime.
234
Q
opiši eksokrini del pankreasa
A
- sestavljena tubuloacianrna žleza
- princip eksocitoze
- vodenast sekret
- Celice žlezenega acinusa imajo priamidalno obliko, jedra v bazalnem delu celice, bazofilija
- *apikalni del: acidofilna cimogena zrnca (tu predhodniki hormonov)
- centroacianrne cleice
- Celice ki predstavlajo začetek izvodil in se nahajaj v žleznem acinusu
- enoskladni enostavni izo do visoko prizmatski epitelij
235
Q
opiši endokrini del pankreasa
A
- langerhansovi otočki
- slabo barvni s HE
- skupina endokrinih celic znotraj drugega organa
- otočki so dobro prekrvavljeni
celice A
- periferija otočka
- v citoplazmi zrnca premer 300nm
- arrginofilno se barvajo
- skaldišči se GLUKAGON
celice B
- 70% otočka
- zrnca premer manjši od 300nm
- skaldišči INZULIN
- regulirana eksocitoza
- odzove na povišano raven glukoze v krvi
- pospešuje sintezo glikogena v krvi
celice D
-5-10% otočka
-sekretorna zrnca 357nm
*SOAMTOSATIN
ima parakirini učinek (deluej an sosednje celice)
znižuje izločanje gulkagona in inzulina
spodbuja izločanej gastrina (tvorba solne kisline)
MINORNA POPLACIJA OTOČKA:
CELICE F oz CELICE PP
- zrnca iamjo centralno ureditev
- zrnca izločajo PANKREATIČNI POLIPEPTID
- spodbuja pepsinogene celice v fundusni sluznici, da izločajo pepsinogen
- zavira sekrecijo žolča
- zavira črevesno peristaltiko
CELICE D-1
- znotraj lang. Otočka, med celicami eksokrinega dela in med celicami izvodil
- celice izločajo VASOAKTIVNI INTESTINALNI PEPTID.
- Delovanje je podobno delovanju glukagona
CELICE EC
- najdemo v lang. Otočku in v eksokrinem delu.
- izloča se SEKRETIN
- stimulira centroacianarne cleice, da izloča bikarbonatni ion
- izloča se MOTILIN
- poveča črevesno peristaltiko
- izloča SUBSTANCO P
- nevrotransmitor
236
Q
opiši prebavila ptičev
A
j
237
Q
kaj sestavlaj prebavial ptičev -naštej
A
-ustna votlina
- jezik
-požiralnik
-žlezovnik
-mlinček
-t.črevo
-d.črevo
-slepo črevo
-kloaka
-jetra
-žolčnik
.p’ankreas
238
Q
opiši ustno votlino ptičev
A
- USTNA VOTLINA
- Večskladni ploščat porež. Epitelij
- V proprii submucosi difuzno limf. Tkiva in slinske žleze
239
Q
opiši jezik ptičev
A
- Večskladni ploščat poroženevajoč epitelij
- Snopi skeletne mišičnine
- Lingualne slinske žleze
- Entoglosalna kost
- Okušalne brbončice se nahajajo na bazi jezika in na dnu ustne votline
- Razvejane sestavljene cevkaste mukozne žleze = slinske žleze
240
Q
opiši požiralnik ptičev
A
- Žleze so v sluznici
- Večsklad. Plošat. Prož. Epitelij
- L. propria mucose je rahlo vezivna in vsebuje mukozne žleze
- L.muscu.mucose je iz vzdolžno oretinirah celic gladko mišičnih celic
- Submucosa tanka iz rahlega veziva
- T.muscularis iz obsežne notranje krožne, tanke zunanje vzdolžne plasti gladke mišičnine
- Imamo golšo ki je vrečasti divertikel požiralnika. V golši se hrana navlaži, se shranjuje, navlaži s sekretom mukoznih žlez
- Histološka zgradba golše je podobna kot pri požiralnik
241
Q
opiši želodec ptičev
A
- Ni žleznega želodca podobnega sesalcem. Namesto tega imajo 2 organa: ŽLEZOVNIK, MLINČEK
242
Q
opiši žlezovnik ptičev
A
- enoskaldni enostavni visokopriz. Epitelij
- Epitelij se nadaljuje v proprii in oblikuje 3 generacije izvodil podsluzničnih žlez
- L. propria mucose rahlo vezivna, infiltriran z limf. Tkivom
- L.musc mucose iz izloranih snopov mišičnin
- Podsluznica: tu so globoke žleze, v žleznih acinusih so izoprizmatske celice = OKSINTOPEPTIČNE CELICE
- stikajo v spodnji polovici na lat. Strani celice, *Proizvajajo solno kislino in pepsinogen
- 3 plastna t.muscularis
- Seroza
243
Q
OPIŠI MLINČEK PTIČEV
A
- Mišični del želodca
- L.epit.mucose: ensotavni , ensoskl izopriz epitelij
- Večcelična intraepitelijska celica, ki na površino izloča sektert. Ta se strdi na površin in oblikuje keratinoidno ploščo
- L. propria je vezivna
- L. musc.mucose je prekinjena, rudimentarna
- Vezivna podsluznica iz zbitega fib. Veziva
- T. muscularis je obsežna.
- Iz 1 plasti mišičnine.
- Med gladko mišičnimi celicami so kolagenska vlaknaà
- cikcakast videz mišičnine
244
Q
opši debelo črevo ptičev
A
- tudi tu črevesne resice
245
Q
opiši slepo črevo ptičev
A
- na zadnji tretjini slepega črevesa lahko manjkjo resice
- Cekalna tonzila
246
Q
opiši klooako ptičev
A
- Delitev na 3 dele
- Enostavi enosk. Visokrpriz epitelij
- Vzviški sluznice so vidni
247
Q
opiši jetra ptičev
A
moralium duplex
248
Q
opiši pankreas, žolčnik ptičev
A
-ni bistvene razlike od sesalcev
249
Q
delitev zgradbe zoba. kaj še sestavlja zob
A
- zobna krona
- zobni vrat
- ena ali več korenin
- obrobna tkiva = obešalni aprat zoba=paradoncij
- dlesen ,pozobnica, alveolarna kos
- zob se sidra v alveolarno kost
- šarpejeva vlakna
- potekajo od cementa do alveolarne kosti
- vsa vlakna skupaj= peridontalni ligament
250
Q
katera so mineralizirana tzkiva pri zobu?
A
- zobovina ali dnetin
- večji dle zoba
- skelnina (emajl)
- pokriva zob v kronskem delu
- cement
- pokriva zob v korneninskem delu
251
Q
naloga zob
A
- prijemanje
- grizenje
- žvečenje
- obramba
- napad
- najtrši , mehansko anjbolj odporendel kostnine
252
Q
opiši cement
A
- Mineralizirano tkivo
- MEZODERMALNO POERKLO
- Pokriva dentin v koreninskem delu
- man mineraliziran kot dentin
- proizvajajo ga cementoblasti, ki ležijo v pozebnici
- cementociti
- ležijo v votlinicah -v cementnih lakunah
- delitev:
- Celični cement (vsebuje cementocite)
- Necelični cement - ne vsebuje cementocitov
253
Q
opiši cavitas dentis
A
- votlina v zobu, zapolnjuje ga zoban pulpa
- zoban pulpa iz rahlega veziva z žilami in živci
- spominja na mezenhim
- zobna pulpa dober vir nediferenciranih matičnih celic.
- na površju proti dentinu se nahajjo odontoblasti
254
Q
opiši pozobnica = periodontalan vez
A
- v obliki ligamenta
- obkroža zobno kornino in povezuje zob s kostjo
- oporna, formacijska, prehrambena,obrambna, senzorična vloga
- kolagenska vlakna =šarpejea vlakna
- *potekajo valovito
- se med seboj prepletajo
255
Q
opiši zobnico
A
Votlina v katero je ugreznjena korenina zoba
256
Q
opiši sklenino
A
- najtrša snov v telesu
- 99% anorganskih snovi - kristal hidroksiapatita
- EKTODERMALNO POREKLO
- izdelajo jo ameloblasti
- iz skelninskih prizem
- se prepletajo
- pravokotno an dnetin
- proizvodnja org. matrixa in minarealizacija poteka istočasno. Ni enodnevnega zamika
257
Q
opiši dentin
A
- manj mineralizirana in prožnejša od sklenin
- anorganske snovi 70%
- proizvajajo odontoblasti
- iamjo citoplazemske podaljše - ležijo v dentinskih cevčicah
- ležijo an meji med pulpo in dentinom
- izdeluejo organsko amtrico - predentin –> po določenem času mineralizira
- Pri dentinu pride do mineralizacije z 1 dnevnim zamikom
258
Q
osnovne oblike zob
A
- hipsodontni
- brachidontni
259
Q
opiši hipsodontni zob
A
- rastlinojedi
- rast. hrana je trda in suha
- dentin prekriva sklenina in sklenino prekriva cement
- cementna vrečica je dlje časa prisotna
- na vrhu 3 različne mineralizirana tkiva
- konj: določanje starosti po obrabi zob
260
Q
opiši brachidontni tip zoba
A
- Značilni za mesojede, vsejede, tiste rastlinojede ki se hranijo z mehkim sočnim rastlinjem
- sklenin prekriva dentin v zgornjem dleu
- cement prekirva denti v koreninskem delu
- boloj špičast zib
261
Q
oblike zob pri domačih živlaih
A
- Prež:
- sekalci brahiodontnega tipa,
- ostalo hipsodontni
- Konj:
- vsi hipsodonti
- Mesojedi:
- vsi brahiodonti
- Prašič:
- vsi razen podočnik brachidontni,
- podočnik hipsodontni
262
Q
opiši razvoj (ontogeneza) zob na kratko
A
- inciacija
- zobna letvica
- proliferacija
- brst
- proliferacija
- čepica
- diferencaicija
- zvon
- sekrecija
- zob
263
Q
opiši razvoj (ontogenezo) zob
A
- gentska kontrola, vpliv okolja
- signalizacija med ektodermom in mezenhimom
- krajevna zadebelitev ustnega epitelija –> ZOBNA LETVICA
- proliferacija celic in pogreznitev celic v spodaj ležeči mezenhim –> BRST
- Interakcija z mezenhimom, ki izvira iz 1. škržnega loka –> nastane ZOBNI ZAMETEK
- proliferacija celic –> preoblikovanje brsta v KAPICO
- ima primarni skleninski vozlič
- znaki diferenciacije
- Epitelijske celice, ki so v stiku z spodaj ležečim zgoščenim mezenhimom se začno diferencirat v AMELOBLASTE
- čepica preoblikuje v ZVONAST EMAJLSKI ORGAN
* zunanji emajlski epitelij,- notranji emajlski epitelij.
- Vmes je emajlski retikulum - epitelijska mreža
- celice ki ležijo proti z.pulpi se epitelijsko uredijo, tesno ena ob drugi in se diferencirajo v ODONTOBLASTE
- Odontoblasti začnejo izločati predentin ki se spremeni v dentim, ameloblasti začno izločat sklenino.
- sekrecija
- Najprej se oblikuje organski matrix, nato obdobje mineralizacije ki je zuanjceličnea reakcija. Dentin imamo enodnevni zamki
- popolna mineralizacija pred izraščanjem v ustno votlino
- mineralizacoaj poteka tudi kasneje
264
Q
iz kje izvira večian mezenhima glave?
A
- iz celic nevralnega grebena
- ektodermalno poreklo
265
Q
kateri 2 obdobji imamo pri razvoju zoba
A
PREERUPCIJSKO
POSTERUPCIJSKO OBDOBJE
-celice ameloblasti se preoblikujejo v celice reduciranega skleninskega epitelija - ne proizvajajo več skelnine
-odontoblasti so skos aktivni
- Najprej se oblikuje organski matrix, nato obdobje mineralizacije ki je zuanjceličnea reakcija. Dentin imamo enodnevni zamki. cement tudi psotopoma.
- sklenian ni zamika
266
Q
kdo ima mezodermalno poreklo pri komponentah zoba?
A
cement
267
Q
rast korenine zoba
A
- razvoj šele ko je končana izgradnja zobne krone
- šele ko zob izraste v ustno votlino razvoj
- hertrigova epitelijska nožnica
- vratni zavoj kjer zunanji emajlski epitelij prehaja v notranji emajlski epitelij
- prva plast mineraliziranega tkiva –> epitelijska plast nožnice izpade oz. izgine –> celice v cementni vrečici pridejo v stik z dentinom –> se razporedijo ob mineralizianem dentinu in se preoblikujejo v cementoblaste–> postopoma pride do oblikovanja korenin
268
Q
zamenajva mlečnih zob
A
- mlečni zobje
- pod njimi s eoblikujejo zametki stalnih zob
- prtisk na mlečni zob –> resorpciaj korenine zoba –> nato razgradi večji dle korenine –> mlečmni zob izpade
Molarji nimajo mlečnih predhodnikov.
269
Q
naštej ekstrapulmunarni dle dihalne poti
A
- nosna votlina
- žrelo
- križata prebavna in dihalna pot)
- grlo
- sapnik
- dve veliki sapnici
270
Q
naštej intrapulmunarni dle dihalne poti
A
PREVODNI DEL
- bronhusi in bronhioli
- do terminalnih bronhiolov
RESPIRATORNI DEL
- resp. Bronhioli,
- alveolarni vod,
- alveolarne vrečeke,
- pljučni mešički
- 85% pljuč
271
Q
KAJ JE FUNKCIJA DIHALNE POTI
A
- zrak v njej se segreje na telesno temperaturo, zrak se primerno ovlaži in očisti.
- odstranijo se grobi delci (te zadržijo vibrise =večje in močnejše dlake)
- odstranijo se strupene snovi
272
Q
kateri del pljuč prevaja zrak?
A
- ekstrapulmunarni del pljuč
- in prevodni odsek interpulmunalnega dela
273
Q
naštej 3 dlee nosne votline
A
- kožno področje
- dihalno področje
- vohalno področje
- nosna odprtina
- planum nasale,planum rostrale, planum anso-labiale
274
Q
opiši kožno podorčje nosne votline
A
- zečetni del: večs. Ploščat porož. Epitelij,
- srednji del: neporoženevajoč
- prehodno področje na meji z dihalnim podorčjem: nemigetalčni večvrstni epitelij(mikrovili)
- propria submukoza
- vezivna,
- številne manjše krvne žile, plazmatke, limfociti, makrofagi, granulociti, intraepitelijski limfociti
- snopi kolag. vlaken
- serozne žleze
275
Q
opiši diahlno podorčje nosne votline
A
- enoskladni večvrstni visokoprizmatski migetlančni epitelij. =respiratorni epitelij
*visokoprizm. Migetalčne celice. mitohondriji (svetlej obarvano) *predmigetalčne celice (ni migetalk) *vrčaste cleice jedro ob bazi, sploščeno sekretna zrna izločajo sulfatirani glikoprotein= glavna komponenta sluzi *bazalne celice omoboidne oblike diferenc. se lahko v druge celice *celice s ščetkastimi obrobkom mikrovili mitohondriji *celice razsutega endokrinega sistema
druge sekretorne celice: *serozne celice velika el.zrna *majhne zrnate celice *celice clara nižjih delih prevodnega dela dih sekretorna zrna zER : človek,opica gER vezani gor citokromi, ki lahko razgradijo ksenobiotike zadnja obrambna linija preden pride zrak naprej po telesu Sekretorna zrnca v apikalni površini 10-kDA protein Clarovih celic
PROPRIA SUBMUKOZA
- dobro prekrvavljena
- nosne školjke
- široke vene z zavornim gladkim mišičjem
- arterijsk venske anastamoze
- kavernozno tkivo
- MRAZ: upočasni se tok zraka skozi dihalno pot
- serozen in mešane žleze
- sektret
- sekretorni imunoglobulini
- lizocin
- kavdalni del limfni vozliči
276
Q
kaj je ksneobiotik?
A
snov tujega organizma
277
Q
opiši vohalno podorčje nsone votline
A
- enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij. = vohalni epitelij
bazalne celicce
oporne cleice
*jedra tik pod apiaklno površino
receptorne celice
- bipolarni envroni
- apikalno imajo dendritični betič –> iz njega negibne migetalke
- Na bazalni strani izhajajo aksoni, ki se združijo v nemielizirna živč. vlakna = fila olfaktorija
PROPRIA SUBMUKOZA
- mešane olfaktorne žleze
- rahlo vezivo
- elastična vlakna
278
Q
kAJ NAJDEMO V CELICAH CLARA
A
- 10-kDA protein Clarovih celic
- sufarktantni protein A,B in D
- inhibitor levkocitne proteaze
- vezalni lektin za Beta-galaktozid
- proteaza, podobna tripsinu
279
Q
opiši jakobsonov organ
A
- dleuje kot kemoreceptorni organ - zaznava feromonov
- feromoni: Hlapne snovi, ki so odgovorne za spolno obnašanje, maternalno obnašanj, interakcija ploda z okoljem v amniju
- komunicir az nsono in ustno votlino
- konj samo z nosno
- v sluznici ventralnega dela nosnega pretina
- zgradba
1. notranja epitelijska cevka
2. notranji epitleijski vod - ogrodnje:
- voemronaslani hrustanec, J oblika
- epitelisjka cevka
- medialna površina (odeva jo vohalni epitelij),
- ventralna površina (odeva respiratorni epitelij)
- vomeronasalne žleze v propri submukozi
280
Q
žrelo
A
- poveže ustno vorlino s požirlanikom
- križa dihalna in prebavna pot
281
Q
sestava grla
A
- vestibulum laryngis
- od vhoda v grlo, ki ga obdaja poklopec do zgornjih parasluzničnih gub- plice vestibulares
- glasilo
- od plice vestibularis do glasilk
- izhajata parna grlna žepka
- podglasilna votlina
- od pod glasilkama do nadaljevanja v sapnik
282
Q
opiši grlo
A
- laringealni hrustanci
- skeletno mišičevje
- 2 para gub razdlei grlo an 3 dele
L.EPIT.MUCOSA
- glasilke: epitelij večskladni ploščat neporož,
- kavdalno od glasilke epitelij preide v respiratornega
PROPRIA SUBMUCOSA
- togo vezivo
- mešane žleze
- ne an področju vestibuluma in glasilk
- glasilka: elastična vlakna
283
Q
opiši sapnik
A
- ni l.musc.mucose –> triplastna zgradba
L.EPIT MUCOSE
- večvrstni respiratorni epitelij
- migetalčne celice
- celice s ščetskastim obrobkom
- sekretorne celice
- nevroendokrine celice
- klara celic v glavnem še ni
L.PROPRIA MUCOSA
- globoko v njej žleze
- seromukozne ali mešane žleze
- cevkasto acianrne
- Izloček trahealnih žlez predstavlja večino sekretornega materiala ki obdaja migetalnčni epitelij sapnika
- -> migetalke utripajo v smeri proti grlu, sputum se izloči
TUNICA MUSCULA CARTILAGINEA
- hrustančni obročki iz hialinega hrustanca
- niso sklenjeni pri sesalcih
- obliak U ali C
- m.tracchelais
- kejr ni hrustanca
- gladko mišični trak
- mesojedi pripenaj na zunanjos stran perihondriaj hrustanca
T.ADVENTITA
- Perihondrij ki je urejeno fib. Vezivo in se nadaljuje v oklno vezivo s katerim je hrustanec vpet
284
Q
kdaj se razdeli sapnik na 2 sapnici. kaj se zgodi takrat. kakšno zgradbo iamta sapnici?
A
- ob vstopu v prsno votlino
- iammo t.serozo namesto adventitie
- enako kot sapnik
285
Q
opiši pljuač
A
- paranhiamtozni organ
- Sapnici sta glavna bronhusa in vstopata vsak v svojo pljučno krilo
- dve pljučni krili
- prevodni del
- respiratorni del
- ostali del:
- rahlo vezivo
- elastična vlakna
- visceralna plevra
- živci, krvne žile (močna t.media)
286
Q
opi’ši prevodni odsek dihalne poti
A
- Iz ene strukture nastaneta dve = dihtiotono vejičenje
LOBARNI BRONHUS
- izstopa iz glavne sapnice
- na pljučni reženj vstopa v hilusu
- tu anjveč žlez
ZGRADBA BRONHUSA
- Respiratorni epitelij
- porti koncu epitelij preide v enostavnega visokoprizamtksega
- število vrčastih celic se zamnjšuje z vejičenjem
- Migetalčne, vrčaste, bazalne celice, sekretorne celie
propria submucosa
- tanjša kot pri sapniku
- rahlo vezivo
- žleze (mešane)
- št. žlez se z vejičenjem zmanjšuje
hielini hrustanec
- lobarni bronhus
- lepo urejene hrust ploščice
- do redukcije pride z vejičenjem
- segmentarni bronhus:
- manjše hrustančne ploščice
- enoskladni enostavni visokoprizamtski epitelij
količina gladke mišičnine naraste v primerjavi s sapnikom
*se krožno ali poševno uredi
POTEK: - glavni bronhus -lobarni bronhus -segmentarni bronhus - bronhiol *ni več žlez in hrustanca *redukcija oz. sprememba v zgradbi stene *sprva enoskaldni ensotavni visokoprizmatksi epitelij z migetalkami, nato izoprizmatski z manj migetal in več klara celicami *propria submukoz: vezivo, elastična vlakna, krožno urejena gladka mišičnina, žile , živci -terminalni bronhiol -respiratorni bronhiol *v steni an določenih mestih že bočijo pljučni mehurčki *enoskladni enostavni izoprizmatski epitelij -alveolarni vod *enoskaldni enostavni ploščat epitelij -zraćna vrečka -pljučni mešiček
287
Q
kaj je acinus in režnjič v pljučih
A
ACINUS
Vključuje vse dihalne prostore distalno od termnialnega bronhiola
REŽNJIČ
Sestavljena iz skupine acinusov. Ločeni med sabo z interlobularnim septumi
*mesojedi: septa manjka
288
Q
zgradba pljučnega mešička
A
- napolnjen z zrakom
- kroglasta votlinica
- intralveolarni septum (ločuje dva sosednja mešička)
- konova pora - komunikacija med mešičkoma
- gosto mrežo krvnih kapilar.,
- retikulinksa in elastična vlakna.
- Alveolarne makrofage,
- cleice prašnice
- kontraktilne celice (zmanjšajo prostornino alveolusa)
- 2 tipa celic
PNEUMOCIT 1
- sploščenecelice
- zračno krvna bariera
- pomembni za prehod plinov iz pljuč v kri
PNEUMOCIT 2
- izoprizmatske celice
- v citoplazmi lameralna telesca
- bogata s fosfolipidi, nevtralnimi lipidi, proteini A.B.C.D
- lameralna telesca s eizločijo na povšino se preoblikujejo v surfaktant ki oddeva lumen pljučnega mehurčka
289
Q
kako prehajajo plini v pljučih?
A
- Plini prehajajo iz lumna zračnega mehurčka do lumna v pretinu z difuzijo
- zgradba bariere
- surfaktant
- pneumocit tipa 1
- BM pod pneumocitom
- endotelijska celice
- Kjer je ozek del bazalne membrane, se bazalna lamina pnemocita 1 združi z bazalno lamino endotelijske celice
- difuzija je možna na ozkem področju zračne abriere
- široko področje bariere = tu je vezivo, difuzija ni mogoča
290
Q
OPIŠI SURFAKTANTNE PROTEINE
A
A:
- uravnava sintezo in izločanje surfaktanta,
- modulira imunski odziv,
- so najbolj pogosti
B:
- pomembni za preoblikovanje lamealrnih telesc v surfaktant
c:
- pomaga vzdrževati debelino surfaktanta
D:
- Veže različne mikroorganizme.
- Sodeluje pri lokalnem imunskem odzivu
291
Q
OPIŠI EMBRIONALNI RAZVOJ PLJUČ
A
- na srednjem delu embrionalnega črevesja s eoblikuje laringotrahealni žlebič
-poglabljanje žlebiča - v kadvdalnem delu se pojavi divertikulum, ki raste
- Iz sprednjega dela se razvije septum med sapnikom in požiralnikom
- iz divertikuluma se razvijeta dva brsta , ki sta osnova za nadaljno dihotomno vejičenje
-5 bdobij razvoja:
embrionalno
pseudoglandularno
kanalikularno
sakularno
aveolarno
292
Q
opiši embrionalno o0bdobje razvoaj pljuč
A
od razvoja laringo trahelanega žlebiča do nastanka segmentarnih bronhusov
293
Q
opiši pseudoglandularno obdobje razvoja pljuč
A
- pljuča spominjajo na žlezo po videzu
- Nastanejo vsi prevodni odseki pljuč vse do terminalnih bronhiolov
294
Q
opiši kanalikularno obdobje razvoja pljuč
A
- Razvijejo se respiratorni bronhioli
- epitelij s ena določenih mestih zniža
- Pride do večje vaskularizacije
- Kapilare so že v kontaktu z epitelijskimi celicami.. oblikuje se perikanikularna krvna mreža
- Diferenciacija drugih celic (gladka mišičnina, žleze)
295
Q
opiši sakularno obdobje razvoja pljuč
A
- Oblikujejo se alveolarni vodi
- Pride do širitve bodočih respiratornih področij
- Zniža se epitelij
- pride do redukcije veziva, pljuča dobijo bolj zračni videz
- diferenciacija celic na pneumocite tipa 1 in 2
- začetkom tvorbe surfaktanata
- Oblikuje se tesen kontakt med epitelijsko celico in kapilaro
296
Q
opiši alveolarno obdobje razvoja pljuč
A
- Oblikovanje alveolarnih vrečk
* Dokončno oblikovanje krvne mreže- terminalno dozorevanje ožilja
297
Q
opiši dihala ptičev
A
- nosna votlina podobna kot pri sesalcih
- Parna infra orbitalna sinusa. Povezana z
nosno votlino. Obdaja jih respiratorni epitelij - Preprosto grlo, ni glasilnega organa
- Sapnik na razcepišču imamo syrinx (tu je glasilo)
- Sapnik podoben kot pri sesalcih.
- V lamini epithelialis imamo številne večcelične interepitelijske žleze
- Hrustančni obročki so sklenjeni
- M. trachealisa ni
PLJUČA PTIC
- V pljučih le primarni bronhusi, sekundarni bronhusi in terciarni, atrij in zračne kapilare
- Imamo dodatno zračne Vrečke
- dihajo počasi in globoko, volumen pljuč se ne spreminja, spreminj se volumen zračnih vrečk
priamrni bronhus
- epitelij kot pri sapniku
- sprva hrustanci, ki niso sklenjeni
- nato distalni del hrustančne ploščice
- odpira v zračno vrečo
- migetalke
sekundarni bronhus
- izhajajo iz priamrnega bronhusa
- odpirajo v zračne vreče
- l.propria : mreža gladke mišičnie , spiralni potek
terciarni bronhus
- povezuje sekundarne bronhuse
- l.propria: mreža gladke mišičnie , spiralni potek
- l.epitelialis: enostavni enoskladni izoprizmatski epitelij
- prehod izoprizamtskega v ploščat epitelij –> prehod v atrij, nato nadaljevanje v zračne kapilare.
Zračna vreča
zračne vreče obdaja enostaven sploščen izoprizmatski epitelij.
298
Q
opiši syrinx
A
- pri ptičih
- Divertikel v bližini razcepišča sapnika
- je glasilni aparat
- Prva skupina obročkov syrinksa,
nato dve timpalni membrani (lateralna, medialna),
nad medialno membrano imamo pesulus nad razcepiščem.
*pesulus iz hialinega hrustanca, kasneje okosteni
-Nato sledi druga skupina treh obročkov syrinxa
- Prva skupina obročkov syrinksa,
299
Q
kaj spada pod sečila
A
- ledvica (parni organ)
- sečna izvodila
- ledvični meh
- sečevod
- sečni mehur
- sečnica
300
Q
OPIĆŠŠI FUNKCIJO LEDVIC
A
- Pomen pri ohranjanju homoestaze – tvorijo urin
- uravnavajo volumen in sestavo telesnih tekočin
- absorbirajo esencialne elektrolite, metabolite, izločajo odpadne snovi in razgradne produkte metabolizma
- vzdržujejo kislo bazično ravnotežje, izločanje H ionov, ali pa bikarbonata
- Endokrina vloga
- sinteza in izločanje ERITROPOETIN –> zmanjša proipritisk
*pospeši se tvorba eritrocitov - sinteza in izločanje RENIN
*hidroksilacija 25-hidroksi vitamina D3
(v ledvicah se spremeni v hormonsko aktivno obliko)
301
Q
opiš ledvico
A
-parni
-paranhiamtozni organ
- retroperitonealni položaj
- - fižolaste oblike-mačka, pes , ovca, koze
- prašič: sploščena
- konj: ena nekoliko srčaste oblike
- veliki prežvekovalci: ledvica nima gladke površine ampak ima brazdasto površino
- hilus:
*vstopa ledvična arterija, izstopa ledvična vena in sečevod, limfne žile
- čvrsta vezivna ovojnica jo obdaja
*kolag. vlakan
*prež: najdemo še gmc
maščobno tkivo - capsula adiposa
- - govedo: brazdasta večbradavičan ledvica
*ni spojena skorja,
*niso spojene piramide
*ni ledvičenga meha
-pra, človek: gladka večbradavičan ledvica
*elementi skorje spojeni
*piramid eniso spojene
-mesojedi, konj, mali prež: gladka enobradavična ledvica
*elementi skorje in sredice spojeni
*piramide se združijo in oblikuejjo ledvični greben
302
Q
opiši zgradbo ledvice
A
CORTEX
- temenjša, rdečkasto-rjava
- ledvični labirnit
- pikčast videz
- ledvično telesce
- zviti del cevke
- medularni trakovi
- ravni deli ledvične ceke
- zbirne cevke
- potekajo pravokotno an površino ledvico = vzdolžno-progast videz
MEDULA -zunanje področje *zunanji trak *notranji trak -notranje podorčje ?vsebuje ledvično papilo oz. greben
- ledvični reženj sestavlja:
- ledvična piramida
- pridruženo tkivo skorje
303
Q
kaj seatavlja nefron
A
- ledvično telo
- ledvična cevka
304
Q
kaj sestavlja parenhim ledvic
A
- nefron
- zbirna cevka
305
Q
kaj je nefron?
A
- število enfronov je vrstno specifično
- osnovna in funkcionalna enota parenhima ledvic
- mesojedi in prašič: skotijo se mladiči relativno nezreli, nefroni se oblikujejo še nekaj tednov po rojstvu
- periferni oz. subkapsularni nefroni
- ledvično telo pod vezivno ovojnico
- kratki
- vmesni nefroni
- na sredini skorje
- kratki
- jukstamedularni nefroni
- neposredno na meji s sredico
- so dolgi - imajo dolgo ledvično cevko
- dolgi enfroni
- segajo v notranje področje sredice
- prevladujejo pri mački, psu
- kratki enfroni
- ne segajo v not. področje sredice
- bober ima samo te
306
Q
opiši zbirno cevko
A
- poteka preko medularnega traku in skozi sredico, končujejo se na konici papile, kjer oblikujejo perforirano področje
- vanjo prehaja ledvična cevka
307
Q
opiši ledvično telesce
A
- krvna kapialra se tu filtrira
1. klobčič kapilar
2. bawmannova kapsula
3. mwzanglijske celice
KLOBČIČ KAPILAR
- ustavljen med dovodno in odvodno arteriolo
- iz številnih tankih cevk ki se vejičijo in med seboj anastomozirajo
- Kapilare so fenestrirane, vendar diafragma manjka
- Endotelijske celice imajo veliko število kanalčkov ki so iz akvaporina 1
- hitrejši prehod vode
- Kjer vstopa in izstopa arteriola = žilni pol ledvičnega telesca
- Kapilare neposredno obdaja visceralni list bawmanove kapsule.
BAWMANNOVA KAPSULA
- visceralni list
- iz podocitov
- parietalni list
- enostavni enoskladni sploščen epitelij
- nadaljuej v epitelij ledvične cevke
- vmes je bawmanov prostor
- tu se urin zadržuje
- sem prihaja primarni filtrat, filtriran iz kapilar
MEZANGLIJSKE CELICE
- znotraj in zumnaj ledvičnega telesca
- izločajo mezanglijski amtrix
- celice so nepravilnih oblik, imajo citoplazemske podaljške, povezane z zevnimi stičnicami
- Funkcija:
- sposobnost fagocitoze – čistijo glomerularno baz. Membrano.
- Imajo oporno vlogo
- in sekretorno vlogo (izločajo interlevkin 1) - odziv na glomerularno poškodbo
- imajo sposobnost kontrakcije
- izločajo mezanglijski matrix
308
Q
opiši podocite
A
- imajo primarne podaljške iz katerih izhajajo manjši podaljški oz. nožice –> oblikuje so glomerularna bazalna lamina
- nahaj pod podociti
- sestacvlja jo lamina rara interna - prehajanje negativnih delcev
- lamina densa- deluje kot filter
- lamina rara externa
- Nožice podocitov objamejo kapilaro, med nožicami oz. pedikli imamo nekakšne pore – delujejo kot filtracijske špranje
309
Q
naštej dele ledvične cevke
A
-proksimalna zvita cevka
- henlejeva zanka
*prox ravna cevka
*prevodna cevka
ascedentni in descedentni del
*distalna ravna cevka
-distalna zvita cevka
310
Q
opši prox zvito cevko
A
- Začenja se na urinarnem polu, se nahaja v ledvične labirintu skorje
- Zvezdast lumen
- Epitelij: ensokladen ensotaven izoprizmatski
- acidofilna citoplazma
- 0okroglo jedro
- apikalna povrpina mikrovili
- bazalna površina:
med invagiancijami so razporejeni številni mitohondriji. Videz celic je vzdolžno progast - lateralna površina:
gube - celice povezane s tesnimi stičnicami
*paracelularni transport je delno omogočen
311
Q
opiši proximalno ravno cevko
A
- medulari trak skorje
- zunanje področje sredice
- acidofilno obarvanje,
- izoprizmatske celice,
- jedra okrogla,
- mikrovili, gube,
- nekoliko večji lumen cevke
312
Q
opiši prevodno cevko
A
- epitelij je nizkoprizmatičen oz. sploščen.
- Notranji krak zunanjega področja sredice
- notranje področje sredice
- Celice so sploščene, jedra se značilno bočijo v lumen
313
Q
opiši distalno ravno cevko
A
- medularni trakovi skorje
- zunanje področje sredice
- Izoprizmatske celice, okroglasta jedra,
- citoplazma je bledo, svetleje obarvana kot proksimalni deli ledvične cevke,
- večji lumen, svetlina
- lahko prisotni posamezni kratki mikrovili
314
Q
opiši distalno zvito cevko
A
- ledvični labirnit skorje
- podobno zgrajena kot distalna ravna cevka
- Ko se približa žilnemu polu svojega izvornega nefrona, se na tem mestu oblikuje juksta glomerularni kompleks
- preko povezovalne cevke prehaja v zbirni vod
315
Q
opiši zbirno cevko
A
- emdularni trkaovi skorje
- celotna sredica
- Izo do visoko prizmatskih celic
- Lateralne meje med celicami so jasno vidne
- bledo obarvna citoplazma
- prevladujejo svetle epitelijske celice
- manjše št. temni epit. celic
- manjša zbiralca –> večja zbiralca –> papilarni vod
316
Q
opiši intersticij ledvic
A
- Obdaja nefrone, zbirne cevke, krvne žile
- V sredici 20% tkiva sredice predstavlja
- skorja 7%
- V skorji spominjajo intersticijske celice na fibroblaste
- razporejene ob cevka
- okoli peritubularne kapilarne mreže.
- v skorji lahko anjdemo makrofagwe
- -V sredici so interstic. Celice podobne miofibroblasotm.
- vzdolžno ob cevkastih strukturah
- sposobnost krčenja
- hormonom podobne izločka izzločajo - eritropoetin, izločki ki znižujejo krvni pritisk
- sintetizirajo prostaglandine in prostacikline
317
Q
kaj sestavlja jukstaglomerularni kompleks
A
- macula densa
- jukstaglomerularne celice
- ekstraglomerularne mezanglijske celicec
- eni štejejo sem še peripolarne celice
- nahajajo na področju kjer visceralni list prehaja v parientalni list, sekretorna zrnca
318
Q
opiši jukstaglomerularni kompleks - MACULA DENSA
A
- del distalne zvite cevke
- kot neka zgostitev
- gosta eliptična plošča
- celice se postavijo skupaj, visokoprizmatične
- monitoring koncentracije natrija v dovodni arterioli
- Na parakrini način delujejo na jukstaglomerulane celice da izločajo renin
319
Q
opiši jukstaglomerularni kompleks- JUKSTAGLOMERULARNE CELICE
A
- modif. gmc
- v steni dovodne arteriole
- iz sekretornih granul izločajo RENIN
- Renin katalizira hidrolizo angiotenzinogena v angiotenzin
- ANGIOTENZIN
- povzroči konstrikcijo arteriol in
- stimulira celcie glomerulose nadledvične žleze da porducirajo ALDOSTERON
- aldosteron
- resorpcija Na iz urina nazaj v kri
- vdor vode v krvne žile –> povečanje krvnega volumna in krvnega pritiska –> raztezanje jukstglomerularni celic –> ustavi izločanje renina
320
Q
opiši jukstaglomerularni kompleks- - EKSTRAGLOEMRULARNE MEZANGLIJSKE CELICE
A
- med maculo denso in odvodno, dovodno arteriolo
- Nepravilnih oblik, naslojene v več plasteh
- Med seboj se povezujejo z zevnimi stičnicami
- Izločajo matrix
321
Q
opiši krvni obtok ledvic
A
- izredno dobro prekrvavljena
- četrtina krvi minutnega volumna
- abdominalna aorta (elastična arterija) –> ledvičan arterija (mišičnega tipa) –> segmentalne arterije
- vstop skozi hilus –> a. interlobares
- baza piramide –> odda a. arcuate
- potekajo premo
- dovodne arteriole
- kapialrne zanke v ledvičnem telescu
- odvodne arteriole perifernih in vmesnih nefronov –> peritubularna kapilarna mreža ledv. labirinta in medularnih trakov –> zvezdaste ven -č->interlobularna vena
- odvodne arteriole jukstamedularnih nefronov –> vasa recta, arteriola recta –> peritubularna kapilarna mreža v sredici –> venula recta –> interlobularna vena
- v. renalis
322
Q
OPIŠI VLOGO LEDVIČNE CEVKE
A
- Tvorjenej urina:
- ultrafiltracijo v ledvičnem telscu
- resorpcija in sekrecija v ledvični cevki
- Primarni urin nastane z ultrafiltracijo krvne plazme v ledvičnem telescu.
- 20% volumna krvi plazme preide skozi glomerularno bariero.
- Pri prehodu filtrata skozi ledvično cevko se reabsorbira 99« primarnega filtrata, le 1 % se izloči v obliki urina
- Resorpcija
*prehod skozi epitelij ledvičnih cevk nazaj v peritubularne kapilare
*transcelularna pot
*paracelularna pot
Poteka med epitelijskimi celicami
Difuzija ionov - Na, K, H, Cl - Ozki del nefornove zanke je prepusten za vodo, dvigajoč trak ni
323
Q
naštej hormone, ki vplivajo an delovanje ledvic
A
- Antidiuretski hormon ali vazopresin
- Aldosteron
- Atrijski natriuretični peptid
- Parat hormon
324
Q
OPIŠI DELOVANJE HORMONV, KI VPLIVAJO AN LEDVICA
A
VAZOPRESIN
- Zbirne cevke postanjeo prepustne za vodo
- Voda prehaja v hipertonično sredico
- Urin se koncentrira
- Če ni adh je urin razrečen
- poveča permeabilnost medularnih trakov za sečnino
ALDOSTERON
- jukstaglomerulnarni kompleks, stimulira celico za resorbcijo natrija in izločanje kalija
ATRIJSKI NATRIURETIČNI PEPTID
- izločajo ga srčno mišične celice v atrijih
- raztezanje atrija in ventrikla
- povzroči razširitev aferentnih arteriol in skrčenje eferentnih arteriol in poveča glomerularno filtracijo.
- Poveča izločanje natrija in vode v ledvica, zniža krvni tlak
PARAT HORMON
- stimulira transport in resorbcijo kalcija. –> Vzdržuje raven kalcija v organizmu.
- Zniža resorbcijo fosofata
325
Q
SEČNA IZVODILA - ZGRADBA STENE
A
SEČNA IZVODILA - ZGRADBA STENE
- Povečini Manjka l.muscularis mucose –> 3 palstna zgradba
T.MUCOSA - Prehodni epitelij, večskladni ploščat: končni del sečnice T.MUSCULARIS - Triplastna *vzdolžna, krožna, vzdolžna T.SEROZA
POSEBNOSTI
- Konj:
*že v ledvičnem mehu se nahajajo v steni enostavne razvejanje tubulo alveolarne žleze
326
Q
opiši sečevod
A
- sluznica oblikuje podolžne gube à zvezdast videz lumna.
- Konj: začetni del sečevoda - mukozne žleze
- penast urin
- Mačka: dvoplastna t.muscualris
- manjka notranja vzdolžna plast
327
Q
opiši sečni mehur
A
- večina živalskih vrst lahko ločimo sluznico in podsluznico – edino pri mački manjka l.mucsularis mucose
- t.muscualris ni triplastna, snopi se prepletajo
- oblikuje jo m.detrusor
328
Q
OPIŠI SEČNICA SAMICA
A
- Proti ustju sečnice: večskaldni ploščat epitelij
- Propria submukoza
- nekater vrste žleze
- Tu so kavernozni sinusi ki delujejo kot zaporne blazinicem, ko se napolnijo z krvjo
- T.muscularis
- Začetni del iz gladke mišičnine. Končni del pa skeletna mišična vlakna.
- Nepravilna razporeditev plasti
- Prežvek, svinja:
suburethralni divertikel se nahaja v bližini končnega ustja
329
Q
Kaj predstavlja urinarni sistem ptičev?
A
- nimajo ledvičnega meha, nimajo sečnega mehurja
- Veliki podaljšani parni ledvici
- Sečevod, ki se odpira v urodeum kloake
330
Q
zgradba ledvice ptiči. potek krvnih žil
A
- delimo jo na kranialni, srednji in kavdalni del.
- tkivo skorje- prevladuje
- tkivo sredice
- Vsi režnjiči iz katerih se urin steka v eno vejo sečevoda, tvorijo reženj
KORTIKALNI OZ. REPTILSKI TIP NEFRONA
- krožno okoli intralobularne vene,
- Imajo manjši premer ledvičnega telesaca,
- ledvična cevka je nepopolna.
- Manjka henleyeva zanka.
- nahajajo v skorji
MEDUALRNI OZ. SESALSKI TIP NEFRONA
- večji premer ledvičnega telesca,
- ima henleyevo zanko.
- Ledvična cevka sega v parenhim sredice
POTEK RKVNIH ŽIL
- intralobularna vena,
- interlobuarna vena na meji med 2 režnjičema,
- intralobualrna arterija poteka približno na polovici med venama.
NEFRON
- prox. zvita cevka
*od ledvič. telesca proti periferiji
*enoskladni enostavni izoprizamtski epitelij, z izrazitim ščet. Obrobkom
*acidofilna citoplazma
- distalan zvita cevka
* od ledv. telesca proti intralobularni veni
*ni ščet. obrobka
*citoplazma svetleje obarvana
- Manjše zbirne cevke
*nahajajo se v perifernem področju skorje
prehajaj v Perilobularne zbirne cevke sosednjih režnjičev in oblikujejo medularno zbirno cevko
* vidne stranske meje med celicami, bolj bleda citoplazma
331
Q
opiši sečevod ptič
A
- Stena je triplastna
- L. epithelialis :enoskaldni večvrstni visokopriz. Epitelij
- Vakuole napolnjene s sluzjo v visokoprizm. Celicah
- Obsežna propria submucosa – tu difuzno limfatično tkivo
- t. muscularis
- sprva dvpalstna, anto triplastna
332
Q
kaj sestavlaj msp organe?
A
- Moda (parna)
- Semenska izvodila
- Pomožne spolne žleze:
- mehurnica,
- obsečnica (prostata)
- čebulnica
- Spolni ud
333
Q
opiši modo
A
- kombinirana endokrina in eksokrina žleza
-*Proizvodnja in izločanje semenčic (eksokrina vloga), - proizvodnja androgenov- moški spolni hormoni (endokrina vloga)
- serozna opna, pod njo t. alboguinea
*togo fib. vezivo
*izhajajo ven vezivni pretini - rahlo fib. Vezivo mediastimuma testis
- centralno: prež, pes, bik
*periferno: žrebec, mačka, glodavci - sistem cevk
Zavite semenske cevke,
prehajajo v kratko premo ali ravno cevko- ductuli erecti,
nadaljujejo se v mrežo cevk- rete testis,
se združijo v 8-25 odvodnih cevk- ductuli efferentes. - v intersticiju imamo laydigove celice
-v zavitih smeenskih cevkah imamo sartolijeve celice
334
Q
opiši zavite semenske cevke
A
- v režnjičih.
- Imajo zavit potek.
- obdaja enoskladni večvrstni epitelij
- Tu so sartolijeve celice in zarodne celice različnih razvjnih stopenj
- l.propria
- Bazalni membrani prilegajo sploščene peritubularne celice (1-5 plasti) v njih so snopi aktinskih filamentov - omogočajo krčenje celic.
- zunanje področje. fibrociti, kolagena vlakna
- končni del zavite sem. cevke:
- epitelij le iz sart. celic
- uravnanva prehod spermijev - dleuje kot zaklopka
335
Q
opiši sartolijeve celice
A
- diferencirajo se iz opornih celic predpubertetnih mod.
- predpubertetno obdobje
*so mitotsko aktivne
*izločajo antimilerjev hormon med embrionalnem razvoju
veže na receptorje za anitmilerjev hormon tipa 2
apoptoza milerjevih vodov - diferenciacija sartolijevih celic
*izguba mitotske aktivnosti
*transdormaciaj zgradbe
FUNKCIJA
-oporna
- prehrambena
- fagocitoza odmrlih defektnih spermatogenih celic
- s podaljški oblikujejo KRVNO-TESTISNO BARIERO,
* nadzira prehajanje snovi - artluminalno področje.
*mejoza poteka kontrolirano –>
*loči epitelij zav.sem cevke na :
apikalno oz. artluminalno - mejoza, spermiogeneza
bazalno podorčje - celice niso v mejozi
- zoreče spermatide so potopljene v citoplazmo sartolijevih celic.
- izražajo receptor za FSH
-izločajo INHIBIN
* preko negativne povratne zanke ureja izločanje FSH v adenohipofizi
- izločajo VEZALNI PROTEIN ANDROGENOV
*veže testosteron -> poveča se spermiogenza
- lahko sproducirajo manje količine estrogena
ZGRADBA - široka baza na bazalni membrnai - enakomerni presledki med celicami - Imajo stranske podaljške *z njimi zapolnjujejo prostore med zarodnimi celicami različne razvojnih stopenj - jedro: *hruškaste oblike *evkroamtično *jedrce *invaginacije -
336
Q
v kaj se lahko milerjevi vodi razvijejo?
A
- amternico
- jajcevod
- zgornjo tretjino vagine
337
Q
OPIŠI PREMO CEVKO
A
- epitelijske celice, limfociti, makrofagi
- Epitelij je sposoben fagocitirat spermije
- enoskladnega enostavnega običajno izoprizmatskega epitelija
338
Q
op’iši rete testis
A
- Enostavni enoskladni ploščat izo do visokoprizmatski epitelij
- mreža med seboj povezanih kanalčkov
- V mediastiumu testis se nahaja
- elastična in kontraktilna vlakna
- funkcij:
- producira se testikularna tekočina, ki se absorbira v glavi andmodka
- Mreža se združi v 8-25 odvodni cevk – ductuli efferente
339
Q
opiši ductlli efferentes
A
- Povezujejo rete testis z nadmodkovim vodom
- Združijo se v enoten nadmodkov vod
- Lumen odvodnih cevk je običajno nepravilen, ker se spreminja višina epitelija: od enostavnega (visokoprizmatičnega) do večvrstnega
- 2 tipa celic:
*celice na apikalni površini opremljene z migetalkami – pomagajo pri premikanju semenčic proti nadmodku in
*nemigetalčne celice
+v celicah se Reabsorbira se inhibin - bolj ko gremo proti nadmodkovem vou več je migetalčnih celic
340
Q
opiši laydigove celice
A
- v intersticiju mod
- endokrina vloga
fetalne celice
- številne
- evkromatsko jedro,
- citoplazma v kateri so vidne vakuole
- eliko število teh celic je odgovor moškega zarodka na visoko število estrogena med brejostjo.
- proizvajajo testosteron
odrasle:
- število je manjše,
- razporejene so v trakovih ali manjših skupinah,
- evkromatsko jedro
- rahlo acidofilna citoplazma
- ergastoplazma
- bazofilna področja kjer je zrnati ER
341
Q
opiši razvoj spermatogeneze
A
- Mitotično razmnoževanje spermatogonijev
- Spermatogoniji se nahajajo v bazalnem področju izven krvno testne bariere.
- Ločimo tip a in b
*a: ovalna jedra, svetla in temna citoplazma,ostalne ob bazalni membrnai
*b: okrogla jedra, ko se deli zraste, preide krvno testisno bariero, vstopi v mejozo - Mejoza
*prva redukcijska delitev, druga delitev podobna mitozi
*primarni spermatocit
Celica, ki stopi v mejozo, največja celica
*sekundarni spermatocit
Za polovico manjša celica
*mlade kroglaste spermatide
Povezane s citoplazemskim mostičem - Trajanje:
bik, žrebec oven: približno 50 dni - Spermiogeneza: preobrazba v semenčice
342
Q
opiši nadmodek
A
- Ductulli efferentes se združijo v enoten nadmodkov vod = ductus epidydimis, nadaljuje v semenovod
- Delitev:
- glava
- telo
- rep
- Transport semenčic skozi nadmodek traja od 10-15 dni
- Pride do Reabsorpicje tekočine, modifikacije ki omogočijo aktivno gibanje
- Enoskladni večvrstni visokoprizmatski epitelij s stereocilji
- Epitelij se niža proti repu, stereociliji se krajšajo
- v epiteliju lahko še abzalne celice in apikalne neobarane celice
- l.propria:
- vezivni elementi in krožno urejene gladko mišične
- lahko s najdejo tudi intraepitelijski limfociti(ne smejo biti v intaktnem epiteliju sem. Zavite cevke), makrofagi
343
Q
opiši semenovod
A
- Sluznica oblikuje gube – zvezdast videz
- Zgradba stene je triplastna
- T. mucosa –
*enoskladni večvrstni visokoprizamtksi epitelij s stereocilij , - v končnem delu semenovoda lahko prehod enoskladni enostavni visokoprimatski epitelij, stereocilji so kratki
- Propria submucosa:
*dobro ožuljena, bogata s fibroblasti in elastičnimi vlakni
*končni del: žleze -
enostavne razvejane, cevkasto mešičkaste žleze
*celice od izo do visokoprizmatične v žleznih acinusih.
*Veliko glikogen apri prežvekovalcih - t.muscularis
*je obsežna,
*triplastna: žrebec, bik, merjasec
*dvoplastna:mali prežvek., mesojedi
*končni del: različno urejeni snopi gmc - T. serosa
*dobro ožiljena - Končni del semenovoda lahko razširjen v ampulo (žrebec, prež, pes) ni razširjen (prašič, mačka)
- Semenovoda se približata in zijata v medenični del sečnice
- Vzdolž medeničnega dela sečnice so razporejene akcesorne spolne žleze
344
Q
iz česa je zgrajen ejakulat?
A
- semenčic
- semenske plazme
- sekret nadmodka
- sekret akces. sp. žlez
345
Q
naštej pomožn spolne žleze.
katere so pri akterih živalskih vrstah.
A
- mehurnica
- čebulnica
- obsečnica (prostata)
konj, prež, prašič: vse tri
pes: prostata
mačka: prostata, čebulnica
346
Q
opiši emhurnico
A
- sestavljena tubuloalveolarna žleza oz. cevkasta ali cevkasto-Mešičkasta žleza
- žlezni epitelij:
- večvrstni visokoproizmatski
- manjše relativno redke bazalne celice
- Izvodila obdaja enoskalni izmoprizm. Epitelij.
- vezivni ‘pretini rtazdelijo žlezo an režnjiče
- Vezivo okoli žleznih acinusov je dobro ožiljeno, lahko se nadaljuje v togo fib. Vezivo vezivnih pretinov
- T. muscualris je neurejena in različno obsežna
347
Q
opiši prostato
A
- sestavljena cevkasto mešičkasta žleza
- žlezni epitelij.
- enoskladni enostavni visoko ali izo priz epitelij
- Sekret je bogat s fruktozo – vir energije za ejakoulirane spermije
- dva dela:
- zunanji del ali corpus prostate in
- notranji oz. razsuti del- pars disseminata, ki je vključen v steno sečnice.
- epitelijske celice proizvajajo sluz
- apikalna površina opremljena z mikrovili
- Izvodila obdaja enoskladni enostavni nizko do izo prizmatski epitelij v končnih delih preide v večskladnega ali prehodnega
- izvodial imajo vrerčaste razširitve, kjer se skaldišči sekret
- Prostato obdaja kapsula iz togega fib. Veziva, ki vsebuje obilico gladko mišičnih celic
- trabekule izhajajo iz vezivne ovojnice
- izloček prostate:
- nevtralizira semensko plazmo, da se zakisli zaradi metabolitov co2 in laktata in omogoči aktivno gibanje spermijev
348
Q
opiši čebulnico
A
-sestavljena cevkasta, bik: cevkasto-mešičkasta
- Sekretorne dele obdaja enosk. Enostavni visokpri. Epitelij
- Žlezna izvodila enoskladni enostavni izoprizmatksi epitelij,
- Žlezni acinusi odpirajo direktno v izvodilo ali preko kratkih povezovalnih cevk
- žlezo obdaja fibroelastična ovojnica
*vsebuje skeletno mišičnino
- sekret je sluzast
prež:
*bogat s proteini
*mazivo za sečnico in vagino,
*nevtralizira
merjasci
*mukozen in bogat s salicilno kislino
* sodeluje pri okluziji cerviksa – prepreči izgubo spermijev
mačke:
*mukozen sekret,
*vsebuje glikogen
349
Q
opiši sečnica pri samcu
A
PARS PROSTATICA URETHRAE
- Od sečnika do semenalnega hribčka
- povezuje sečni mehur embrija – alantois in ureogenitalni sinus
- prevajanje seča
- tu se nahaja crista urethralis
PARS MEMBRANACEA URETHRAE
- prevajanju seča in izvodil aks. Spolnih žlez
- Od kavd. Dela prostate do baze prostate
- Ostanek urogenitalnega sinusa
PARS SPONGIOSA URETHRAE
- prevajanju seča in izvodil aks. Spolnih žlez
- je distalni del. Leži v penisu.
- neparno brecilo
- na koncu penisa odpira
- prež: končni dle prost = procesu urethre; obdaja ga kutana sluznica
- V začetni del sečnice se izlivata oba semenovoda in izvodili mehurnic
- Konj, prež: izvodili se združita pred izlivom v enoten ductus ejaculatorisu.
- sluznic aoblikuje longitudinalne gube
- PREHODNI EPITLEIJ
- Vmes območja ki jih odeva enostavni visokpri. epitelij ali večskladni izo ali visokpriz epitelij
propria submukoza
- rahlo vezivo
- elastična vlakna
- gmc
- limfatično tkivo
- kavernozni sinusi, odeva jih endotelij
- konj, mačka:
- enostavne, cevkaste mukozne žleze = urethralne žleze
t. msucualris
- gladka mišičnina sprva
- nato skeletna
t. adventitia
- rahlo neurejeno togo fib. vezivo
350
Q
opiši spolni ud
A
- vnos sperm ev vagino
- mačka: kavdoventralni položaj
- večina: kranioventralna smer
- parno in neparno brecilo
- tunica alboginea-čvrsta vezivna ovojnica, iz nje v notranjost izhajajo pretini
- konj, pes: dobro razvta glavica penisa
- pes, hrčki, voluharji: penilna kost = os penis
- nastane v membrani med nezdruženima kavernz. Telesoma, ali v ovojnici združenih kaver. Teles
- pes: glavica iz dveh delo
- bulbus glandis- erektilno tkivo ki obdaja sečnico in sramno kost
- pars longis - dorzalno in lateralno ob sramni kosti
- prepucij
- zunanji list: koža, lojnice, znojnice, dlaka
- notrnaji list
- Pes, prež: v notranji plasti prepucija in zunanji plasti posamezni limfatični vozliči
- merjasec: -prepucialni divertikel
- dorzalna invaginacija
- odeva ga večskl. Plošat porož. Epitelij
- v divertiklu se nabirajo odluščene epitelijske celice in urin –> smegma, tipičen vonj
- mačka. epitelij glavice modificiran v rožene papile
- več kot je androgenov, višje so
- so lahko tudi pri priamtih, mesojedih, glodavcih
351
Q
opišip parno brecilo
A
- začne s krakom (crura penis),
- kraka se združita v cev,
- najprej dvojna cev, ki jo ločuje pretin
- v celoti ohranjen pretin pri mesojedih in človeku,
- ostale vrste: pretin je perforiran; začetni del dvojni videz, kasneje enoten videz
- čvrsto ogrodje zapolnjuje kavernozno tkivo
352
Q
kdo ima muskulokavernozni tip penisa. opiši
A
mesojedi:
- številni kavernozni prostori sestavljajo ta tip penisa,
- obkroža jih vezivo- rahlo do neurejeno togo fib. Vezivo,
- prisotne gmc
žrebec:
- gmc med kavernoznimi prostori orientirane z longitudnialno osjo penisa
erekcija:
- kaverne s ebolj anpolnijo
353
Q
opiši fibroelastični tip penisa
A
prež:
- vezivo okoli kaver. Prostorih ni gmc, le rahlo fib, vezivo in številna elastična vlakna,
prašič:
- iam tudi gmc
erekcija
- manj kavernoznih prostorov,
- manjše povečanje obsega,
- podlaga erekcije: sprožitev S strukture
354
Q
opiši neparno brecilo
A
- v brazdi oz. žlebu(sulcus urethralis) med kavernoznima telesoma,
- obdaja sečnico
- potek:
- čebulasto zadebeljen začetni del, leži med krakoma penisa
- corpus spongiosum penis v področju telesa, * nadaljuje v glavico penisa
355
Q
naštej moške spolne organe ptičev
A
moda nadmodek semenovod kopulacijski organ *phallus nonprotrundes kokoši *phallus protrundes gosi, noje, race
356
Q
opiši moda pičev
A
- fižolaste oblike
-simetrično - -Blizu kavdalnega dela pljuč
- In kranialno od ledvic
- Položaj znotraj telesne votline
-tanka tunica alboguinea - manjkajo vezivni pretini
- ni mediastiuma testisa
- ni plexus pampiniformis
- zavite semenske cevke
*podobne sesalskim
–> kratke ravne cevke –> rete testis - rete testis
*doamčpa perutnina:
lakunast videz
leži v čvrstem fib. vezivu
na meji med modom in andmodkom - nato ductulli efferentes
*enostaven enoskalden epitelij ; nizko in visoko prizm se izmenjujejo - v nadmodek prihajajo po celi površini
-nadmodkov vod
*krajši
*ni tako zavit kot pri sesalcih
*enostaven enoskladen epitelij; nizko in visoko prizm se izmenjujejo - ne ločujemo glave in repa telesa
-semenovod teče cikcakasto vzdolč sečevoda
*večvrsten enoskalden epitelij
*vstopa v dorzalno steno an področju urodeuma v kloako - se razširi v receptaculum
*receptaculum se spušča po kloakalni steni in stopi v svetlino urodeuma z bradavičastim koncem- papila semenovoda
357
Q
kako najbolj preprosto dleimo ž.sp organe?
A
- notranji
- jajčnik (klicenosni organ)
- jajcevod (klicevodni organ)
- maternica (klicevarovalni organ)
- maternični vrat
- nožnica
- zunanji
- nožnični predvor
- sramnica
358
Q
kaj so naloge ž.sp organov?
A
- proizvodnja in transport jajčeca
- sinteza progesteronov in estrogenov
- transport spermijev
- oploditev
- akomodacija zarodka/plodu do rojstva
- porod
359
Q
kaj spada med plodila?
A
- nožnica
- nožnični organ
- sramnica
360
Q
opiši jajčnik
A
- paren organ
- edokrina (proizvodnja ž.sp hormonov) in eksokrina žleza (proizvodnaj jajčne celice)
ZGRADBA
- enoskaldni enostavni izoprizamtski epitelij
- tunica albuginea pod epitleijem
- sp. zrele živali prekinjena
- skorja in sredica
- Kobila: ravno obratna razporeditev – osrednje skorja, periferija parenhim sredice. Izjema: področje ovoulacijske jamice, na površini je parenhim skorje
- parenhim skorje
*folikli različnih razvojnih stopenj - strukture ki nastanejo iz ovuliranega telesca – corpus homoragicum,
nato corpus luteum in
nato po regresiji ostane corpus albigans (brazgotinasta struktura)
*vezivna stroma
*fib. Vezivo - parenhim sredice
- vezivo
- trakove gmc
- zavite krvne žile – arterije, vene, limf. Žile, prisoten ostanek rete ovarij-
361
Q
opišim primordialni folikel
A
- primarni oocit ga sestavlja,
- obdaja ga ena plast sploščenih folikularnih celic
- bazalna lamina ga loči od okolne strome
- nastane ko oogonij zraste in vstopi v delitev in se ustavi v profazi 1. mejotske delitve
- nastanejo v prenatalnem obdobju ali malo po rojstvu
- razporeditev enakomerna ali v skupinah v perifernem področju skorje
- 20-40 mikrometrov
362
Q
opiši primarni folikel
A
- iz primordialnega folikla pod vplivom FSH
- priamrni oocit
- ena plast pretežno izoprizamtskih folikularnih celic
- bazalna lamina
- do 80 mikrometrov
363
Q
opiši zgodnji sekudarni folikel
A
- priamrni oocit - centralni položaj
- na površini mikrovili, ki segajo v cono pelucido
- 2 ali več plasti sklenjeni plasti celic granulose (proliferirane plasti celic folikularnih celic)
- na zunanji strani bm se pojavljajo celice teke interne
- vretenast videz
- med njimi limfne in krvne kapilare
- oblikuje se cona pelucida
- glikoproteinske narave,
- barva acidofilno,
- produkt celic granulose, delno tudi priamrni oocit
- v zono pelucido segajo
- mikrovili primarnega oocita
- citoplazemski podaljški celic granulose
- ta povezava npomembna za kumunikacijo
364
Q
opiši pozni skeundarni folikel
A
- nadaljna rast pod vplivom fsh
- poveča se število plasti grlomerulose
- začne se produkcija folikularne tekočine (celice granulose to proizvajajo)
- nastanejo prostočki
- callexnerjeva telesca znotraj celic granulose
- snov ogljikohidratne narave
- neobarvana območja
- bolj ali manj centralen primarni oocit
- teka externa je tudi izoblikovana
365
Q
opiši terciarni folikel
A
- oblikuej se enotna votlina ali antrum
- priamrni oocit
- tik pred ovulacijo se postavi ekscentrično
- leži na akumolaciji granuloznih celic - cumulus oophorus
- corona radiata
- celice so lahko višje in bolj visokoprizmatsko
- govedo: ob ovulaciji ne obdajajo več priamrnega oocita
366
Q
opiši zreli terciarni folikel
A
- drugo ime: grafov folikel
- tik pred ovulacijo
- pod vplivom LH se v steni pojavi stigma - poveča pritisk
- stena poči, pod vplivo prostaglandina f2 se sprosti kolagenaza, ki razgradi steno folikla
jajčna celica se sprosti pod pritiskom, fimbriji jajcevoda
-v steno folikla gre kri, dobimo hemoragično telo
367
Q
kaj se zgodi ko terciarni folikel poči?
A
- Ko poči, se stena naguba, v notranjost pridejo celice teke interne in krvne žile
- pride do vaskualrizacije
- celice granulose se diferencirajo v velike luteinske celice
- polihedralne oblike, mitohondiriji, veliko gladkega ER, lipidni vključki
- Celice teke interne v male luteinske celice
- glavna funkcija luteinskih celic: produkcija progesterona
če ni oploditve:
- regresije rumenega telesa,
- rumeno telo preraste vezivo, dobimo vezivno brazgotini oz. corpus albicans
- ## folikli ki nsio ovulirali gredo v proces propada - atrezija foliklov
368
Q
kako izgleda artretičen folikel?
posebnost mesojedi
A
- nagubana stena
- razmaknjene celice granulose
- zadebeljena zona pelucida
posebnost mesojedi
- v procesu atrezije, iz sekundarnih foliklov nastanejo intersticijske žleze
- v jajčniku mesojedov najdemo še kortikalne cevke
369
Q
razvoj sevastega sistema rodil
A
- večina dvoroga maternica.
- maternični rogovi daljši tam kjer je več plodov
- maternično telo
- maternični vrat
- kunec. uterus duplex
- človek: uterus simplex - popolno stapljanje milerjevih vodov
370
Q
opiši ajjcevod
A
- Lijakasto razširjen začetni del na robu je opremljen s fimbriji
- Na dnu lijaka je ustje jajcevoda, ki vodi v ampulo jajcevoda
- Zavijugan, zožan in dolgi del, ki poteka do materničnega roga
- Zgradba v vseh cevastih sistemov rodil je triplastna. Manjka l.muscularis mucose
- enoskladni enostavni epitelij
- mesojedi- izoprizmatksi
- kobila- visokoprizamtksi
- enoskladni večvrstni epitelij
- prež, svinja: visokoprizmatski
- migetalčne oz. nemigetalčne sekretorne celice
- vzviški ali gube višje v začetnem dleu jajcevoda
- t. muscularis
- dvoplastna: notranja krožna, zunanja vzdolžna ali poševna, razslojitev ni lepa. *Debelina narašča v smeri proti maternici
371
Q
opiši maternico
A
- Triplastna
- Sluznica , podsluznica = endometrijum
+endometrij prež
*ni žlez
*območja bogat z vezivom- fibroblasti- bazofilija
*karunkel oblikuej stik s kotiledonom = placentom - enoskladni enostavni epitelij
*mesojedi- izoprizmatksi
*kobila- visokoprizamtksi - enoskladni večvrstni epitelij
*prež, svinja: visokoprizmatski
– migetalčne oz. nemigetalčne sekretorne celice - l.epithelais se ugrezne v l. proprio in oblikuje ensotavne razvejane cevkaste žleze = uterine žleze
- propria submukoza
*dobro ožiljeno področje
*pars funkcionalis
prihaja do cikličnih sprememb pod vplivom sp. Hormonov.
*pars distalis
na meji z t.muscularis
ne prihaja do cik. sprememb
t. muscularis
- notranja krožna
- vmes žilna plast
- zunaja vzdolžna plast
perimetrium
- mezotelij
- submezotelijalno vezivo
372
Q
opiši maternični vrat
A
- ločuje maternico od zunanjosti
- Stena je debela, mišična in bogata z elastičnimi vlakni
- številne gube
- priamrne, sekundarne, terciarne
- Zaprt razen v proestrusu, ko omogoči prehod semenčic v maternico
- uterine žleze se ne nadaljujeo sem
- l.epithelialis
enoskladnega enostavnega visokoprizm. Epitelija.
*mucinogene
*vrčaste cleice
-prež:
lahko prisotne intraepitelijske in enostavne cevkaste žleze
-prašič:
*vaginalni tip sluznice, L epithelialis iz večskladnega ploščatega epitelija —>podvržen je cikličnim spremembam - Cervikalna sluz je bogata med estrogeno fazo
- brejost:
cervikalna sluz je gostejša in zapira cervikalni kanal- preprečitev infekcije
propria submukoza
- togo neurejeneo fib. Vezivo,
- fib. Vezivo postane med estrusom edematozno = trd je maternični vrat
- kobila psica:
- venski pleteži
t. muscularis
- dvoplastna
- elastična, koalgena, mišina vlakna –> pomemban za vzpostavitev čvrstosti po porodu
- se nadaljuje v vagino
373
Q
naštej faze spolnega kroga. kaj se takrat zgodi nasplošn
A
- anestrus
- proestrus
- estrus
- metestrus
- diestrus
- anestrus
- ciklične spremembe, ki se odgajajo na ž.sp.organih
- Zoritev in rast jajčnikov,
- spremembe v zgradbi jajčnika,
- spremembe na steni maternice
374
Q
opiši anestrus
A
- spolno mirovanje
- dlje časa
- pri di in monoestričnih živlaih
375
Q
opiši proestrus
A
- rast in zoritev foliklov pod vplivom fsh.
- sluznica maternice proliferira
- rast uterinih materničnih žlez v dolžino.
- krvav izcedek iz vulve pri psici
- poroženitev vaginalnega epitelija se pojavlja pri psicah na koncu proestrusa
376
Q
opiši estrus
A
- gonjenje
- folikli pod vplivom FSH dozorijo
- ovulirajo zaradi povečanje količine LH
- maternica: proliferacija žlez se nadaljuje, sluznica je nabrekla, vijuganje žlez se začne
- telica: lahko krvavitev
- psica: začne se sluzasta faza
377
Q
opiši metestrus
A
- faza nastanka rumenega telesa, sintetizira hormon progesteron
- rumeno telo raste, konc. Progesterona se povečuje
- kratko obdobje
378
Q
opiši diestrus
A
- sluznica maternice se polno razvije
- žleze največja izvijuganost, intenzivno izločajo
- sluznica maternice pripravljena na morebitno oplojeno jajčece
- neuspela oploditev, razgradnja rumenega telesa
- nov fsh val –> rast novih foliklov
- človek: krvavitev
379
Q
opiši nožnico
A
- od materničnega vratu do preddvora
- večskladen ploščat epitelij
- zadebeli med proestrusom in estrusom
- psica poroženi
- po estrusu se zniža
- govedo:
- kranialni dle nožnice: visokoprizm in vrčaste celice
propria submukoza
- rahlo ali togo fib vezivo
- kavdalni del: limfatični vozlipči
t. muskularis
- 2-3 plasti gmc
t. adventitia
- rahlo vezivo
- krvne žiel, živci, gangliji
-mlad esvinje in žrebice:
nad ustjem sečnice je prisoten hymen
380
Q
opiši nožnični preddvor
A
- meja med nožnico in preddvorom:
- zunanje ustje sečnice, pri kravi,svinji pod njim slepa vreča
- vanj se steka sečnica
- zgradba stene podobna kot nožnica
- več subepitelijskih limfnih vozličev
- vestibularne žleze v sluznici
- minores
- majores - prežvek, mačka
- ustje sečnice: ob njem učasiuh vidijo ostanki volfovih vodov
381
Q
opiši sramnico
A
- zunanja zapora plodilnih organov
- sramnični ustnici
*združujeta v zg. in sp. kotu
*zgornji je ovalen
*spodnji je špičast (kobila obratno)
*v koži številne lojnice in znojnice - sramnična špranja
- presredek
- ščegetavček
*v spodnjem kotu
*iz dveh krakov - izvirata iz sedničnega loka
+v telesu je brecilno tkivo
*končuje s koničasto kapico
*leži v ajmici obdani s prepucijem
382
Q
opiši razvoj vagine
A
- millerjeva voda prosta v kranialnem delu
- razvijajoče telo
- cev, ki se slepo konča
- cev oblikuje stik z urogenitalnim sinusom
- spodbudi tvorba endoderma
- vagianlan plošča
- podalješavanje s proliferacijo
- luminizacija
- kanalizacija
- imamo amternično tleo, vrat in prehod v vagino
- Endodermalna membrana začasno razmeji lumen nožnice od urogenitlanega sinusa
383
Q
ženska spolovila pri ptičih. opiši jajčnik
A
- embrij:
- bilateralni zasnovi za jajčnika in jajcevoda.
- večinoma razvije le levi jajčnik in levi ajjcevod
- lahko razvije ootestis
- stuktura med modom in jajčnikom
JAJČNIK
- grozdaste oblike
- sestavlaj ga rumenjak
- varovanje j.celice
- hrana
- j. celica je zavit av v dobro prekrvavljeno opno = folikel
- Na izločanje hormonov vpliva predvsem svetloba
- Ko pride do ovulacije, membrana poči, rumenjak se sprosti, ujame ga jajcevod
- Prične se tvorba jajca, ki pri kokoši traja 25h
- Jajcevod in maternica sta u bistvu skupna cev
384
Q
katere dele jajcevoda ločimo pri pticah’
A
- infundibulum
- magnum
- isthmus
- uterus
- vagina
- proktodeum kloake
385
Q
histološka zgradba jajcevoda
A
- troplastna zgradba sten
- sluznica
- mišična palst
- seroza
- epitelij
- infundibulum: enoskladni enostavni visokoprizmatksi epitelij
- ostalo: enoskladen večvrstni
- prevladujejo nemigetalčne visokoprizmatske celice. Med njimi so migetalčne in vrčaste celice
- sluznica
- oblikuej vzviške
propria submukoza
- žleze
- infundibulum ne
- Na stiku med uterusom in vagino so gostiteljske žleze, kjer v gubah preživijo semenčica daljše časovno obdobje
386
Q
opiši infondiibulum ptič
A
- jajcevod v začetnem delu razširjen
- 14-18 min ajjce tu
- uajme ovulirano j. celico
387
Q
opiši magnum ptič
A
- jajce 3h
- Tu se folikel obda z beljakom
- Zunanja in notranja membrana se doda
388
Q
opiši isthmus ptič
A
- zoožani del
- notranja ovojnica jajčne lupine nastane
- 1h
389
Q
opiši uterus ptic
A
- 18-22h
- v njem se ustvari lupina. Najprej se doda voda, nato material lupine (CaCO3), pigment (bel, rjav)
- področje receptaculum: tu se lahko dlje časa zadržuejjo semenčeca (14-30dni)
390
Q
opiši proctodeum kloake
A
- jajce iz vagine pride sme
- manj kot minuta
391
Q
koliko časa traja proces nastanka jajca?
A
25h
392
Q
koža funkcija
A
- Oblikuje zaščitno pregrado, ki varuje pred različnimi vplivi
- Ščiti notranje okolje pred izgubo vode, elektrolitov in makromolekul
- Ureja telesno temperaturo - to omogočajo dlake, žile v koži, žleze znojnice
- Ima tudi skladiščno vlogo - skladišči vitamine, elektrolite, maščobe (plast tolšče)
- Pomembna je za tip, bolečino, temperaturo, srbenje
- Je pokazatelj splošnega zdravja in mesto za vnos zdravil
torej:
- varovalna funkcija
- termoregulacija in proemt z vodo
- sinteza vitaminov
- vit D
- senzorična
393
Q
pojem koža v širšem pomenu
A
- zuanjje pokrivalo
- kožne žleze
- rožene tvorbe
- dlaka
- blazinica
- kopito
- kremplej
- rog..
394
Q
kaj sestavlaj kožo. naštej malo opiši
A
- vrhnjica (epidermis)
- večskladen, ploščat, poroženevajoč epitelij
- ektodermalno poreklo
- usnjica (dermis)
vezivo, vlakna, žleze, čutna telesa - podusnjjica (hipodermis)
- veziven
- vezivo lahko andomesti bela tolša –> če skelnjena plast = funiculus adiposus
395
Q
OPIŠI RAZVOJ EPIDERMISA IN DERMISA
A
epidersmi: EKTODERM
dermis: MEZODERM
- 4-6 teden enojna plast ektodermalnih celic
- izoprizmatski sloj se podvoji - 2 plasti
- ektoderm in nad njim ležeča plast sploščenih celic ali periderm
- mitotične delitve
- vmes nastane vmesna plast
- nastane z delitvijo zarodne visokoprizmatske plasti celic
- proliferacija, diferenciacija –> končna oblika:
- bazalna plast
- vmesna plast
- celice spinose
- celice granulose
- rožena plast celic –> nadomesti celice periderma
- v epidermis vdrejo celice iz nevralnega grebena - MELANOBLASTI, ki se delijo in tvorijo MELANOCITE.
nastanek dermisa:
- nastane iz demotoma in delno iz mezoderma somatoplevre
- Mezenhim se diferencira v vezivno tkivo
- Na meji med epidermisom in dermisom se oblikujejo dermalne papile
- tu akpilarne zanke
- Imamo kolagenska in elastična vlakna
396
Q
opiši celice epidermisa
A
MELANOCITI
- Naselijo se v bazalnem področju epidermisa.
- citoplazemski podaljši
- imajo pigment, ki ag citokino predajajo keratinocitom
KERATINOCITI
- kerationocit preprečijo nenadzorovano prolifearacijo celic
LANGERHANSOVE CELICE
- v spinozni palsti
- izvor: kosnti mozeg
- mezodermalno poreklo
- Prepoznajo zunanje antigene in jih predstavijo cleicam T.
MERKLOVE ČUTNE CELICE
- bazalno področje epidermisa
- naj bi izviralen iz envralnega grebena
- delujejo kot počasi delujoči mehanoreceptorji v koži
- deluejo kot nevroendokrine celice
397
Q
zgradba epidermisa
A
- str. absale
- mitotično deli
- pomiak proti vrhu
- str.spinosum
- mitotično delitev
- poligonalne obliek celcie
- dezmosomi
- oblikovanje lamelarnih teles - vsebian: lipidne kaplje, amščobe..
- str.granulosum
- bazofilna zrnca - proflagrin
- Vloga pri keratinizaciji in oblikovanju bariere
- str. lucidum
- kjer je rožena plast debela in neodlakana
- str. corneum
- iz poroženelih cleic
- citoplazma je napolnjena s keratinom
- celična membrana se zadebeli
- vsebina lamelarnih telesc se sprosti in zapolni medcelične prostore.
- plast se lušči ko specialni encimi razgradijo korneosom.
398
Q
usnjica zgradba
A
STR. PAPILARE
- Rahlo fib. Vezivo - Takoj pod epidermisom leži - Vsebuje dermalne papile, kjer so kapilarne zanke - Čutne papile
STR. RETIKULARE
- Prepleteno togo fib. Vezivo - Da čvrstost koži
V usnjici najdemo zasidrane dlake, lojnice, znojnice, mrežo žil (pomemban za termoregulacijo), kolagena in elastična vlakn
399
Q
KOŽA OŽIVČENOST
A
- senzibilan
- boelčina *
- temperatura*pritisk
- vegetativna ž. vlakna . oživčuejjo:
- tonus žil
- mišice ježilke dlake
- žleze
EPIDEERMIS:
- slabo oživčen
- nemielizirane živčne končiče prostih aksonov
DERMIS
- živčna včakna
- -rufinijeva telesca
- končni del živčnega vlakna grmičasto razcepljen
- čutna telesca
- paccineijeva telesca
- terminalno živčno vlakno, na koncu je zadebeljeno, obdaja ga več plasti kapsule in ima lamel
- zaznava dražljajev
400
Q
opiši dlako. vrste. zgradba
A
- sesalci
- dlaka po celi površin razn telesne votline
- Varovalne dlake
- tesno ob koži
- prekrivajo se v obliki strešnikov, za odtek vode
- Volnena poddlaka
- nima sredice
- snežne, tanke, valovite dlake (ovca)
- Tipalne dlake
- na zg. usteca, lica, smrček
ZGRADBA DLAKE:
- STEBLO
- KORENINA
- zasidrana v dlačnem foliku
- v področju korenine fulikulis pili, ki ga sestavlja epitelijni dlačni mešiček
- okoli je vezivni dlačni mešiček - mezodermalno poreklo
- epitelni dlačni folikel v končnem dleu razširejn - oblikuje dlačno čebulico
- epit. dlač. folikel na spodnji strani ugreznjen, z vezivnimi celicami oblikuje dlačno vezivno papilo
- epitelni dlačni mešiček an zuannji strani povezan z lojnico
dlaka v prečnem rezu:
- sredica
- izoprizmatski epitelij
- vretenaste neporoženele celice
- skorja
- poroženele celice
- kutikul
- ena plast sploščenih poroženelih celic
401
Q
razvoj dlake
A
- Proliferacija epidermisa
- Epitelijski brst
- ko se celice pogreznejo v spodaj ležeči mezenhim
- v končnem delu invaginira - sem vdre mezoderm z žilami in živčnimi končči
- Oblikuej se vezivna papila
- morfogenetski vpliv na germinativni matrix
- spodbuja k rasti
- Celice v središčnem kanalu keratinizirajo
- Periferne celice tvorijo dlačni folikel- mezodermalno porklo
- Melanociti vdrejo v lasni mešiček in dajo germinativnemu matrixu melanosome (pigmentacija)
- Celice na bazi potiskajo dlako anvzgor
- Dlaka raste pod kotom
402
Q
opiši fuliculus pili
A
- Notranja ovojnica
- iz kutikule (ena plast sploščenih celic)
- hexlejev sloj (celice imajo v citoplazmi zrnca - TRIHOHIELINSKA)
- henlejev sloj ( en sklad/plast poroženelih celic)
- Zunanja ovojnica
- enovita
- celice imajo mehurčast videz
- BM
- Plast urejenega veziva = vezivni dlačni mešiček
*v končnem delu se razširi, oblikuje dlačno čebulico (če si izpulimo dlako, bo zrasla nova, le če je čebulica nepoškodovana) in vezivno papilo. Celice proliferirajo, poroženevajo in gredo navzgor
403
Q
vrste dlak
A
- Varovalna dlaka
- Ščetine: prašič
- Žimasta dlaka: konj
- Volnena poddlaka: ni sredice
- Taktilna dlaka
404
Q
dlačni mešiček
A
iz njega izhaja samo ena dlaka
405
Q
taktilan dlaka
A
- Daljše dlake
- Običajna zgradba
- So močnejše
- Zgradba epitelnega dlačnega mešička je nespremenjena
- Imamo modificiran vezivni dlačni mešiček -
- tu se nahajajo kavernozni prostori, obdaja jih endotelij, ki se napolnijo s krvjo
- V steni mešička so živčna vlakna
- Premik dlake = premik krvi –> živčna vlakna to zaznajo
- Nahajališče
- zg, sp. Ustnica
- brada
- lica
- podočnica, nadočnia
*karpalna bazinica
406
Q
opiši rast dlake. obdobja
A
Rast dlak poteka v zaporednih obdobjih
nsio vse dlake v enaki fazi
ANAGEN
- Obdobje ko imamo popolnoma funkcionalen dlačni folikel
ZGODNJI KATAGEN
- Obdobje, ko se začne atrofija dlačnega folikla
KATAGEN
- Značilna je nadaljnja atrofija folikla
TELOGEN
- Folikel je atrofiran - Dlaka se začne izpodrivat na distalnem delu, kjer se začne oblikovati novi dlačni matrix
ANAGEN
- Nova rast - Dlaka izpade, nadomesti jo nova
407
Q
opiši lojnice in znojnice
A
LOJNICE
- Se sestavljene, enostavne, nerazvejane.
- po navadi vezane na dlake
ZNOJNICE - Apokrine *alkalen sekret *značilen voj - Ekrine: *teh žlez je manj pri živalih, so samo na določenih mestih Blazinica pri psu *voden, kiselkast sekret
408
Q
kaj ej anmen konžnih vonjavnih organov?
A
- Identifikacija vrstnikov
- Spodbujanje spolne aktivnost
- Žleze smradnice kot obrambni orkan
- Markacijske žleze
409
Q
naštej kožne vonjavne organe (nekaj)
A
- Zarožna žleza: (koza)
- Sinus infraorbitales (ovca)
- Karpalna žleza
- Cirkumanalna žleza
- Žlezne analne vrečke
- Repne žleze
410
Q
opiši mlečno žlezo
A
- sestavljena tubulo alveolarna žleza
- modif. Znojnica
- Apokrina žleza
- sestavljena je iz sekretornih delov – alveolusi znotraj režnjičev
- Sistem izvodil
- Vezivni pretini obdajajo režnjič
411
Q
opiši sekretorni del mlečne žleze
A
- Alveolus ali žlezni acinus
*obdaja ga epitelij - višina odvisna od aktivnosti
Nizkoprizamtčne ob koncu ciklusa - V apikalnem delu celice imamo lipidne kaplje, ki so v povezavi z mitohondriji in sekretorne mešičke – tu so proteini mleka –> membrana se izboči, lipidno kapljo obda ozka plast citoplazme in membrana = apokrini način
- Mioepitelijske celice med BM in žleznimi celicami. Krčijo pod vplivom oksitocina, pomagajo pri stiskanju mleka
*kobila agalaktacija - Alveolus obdaja rahlo fib. Vezivo, kjer je pletež krvnih in limfnih kapilar. V vezivu najdemo limfocite in plazmatke
- Vmesno intralobularno izvodilo je obsežno, vsebuje lombarna izvodila, večje krvne žile
412
Q
opiši sistem izvodil mlečna žleza
A
- intralobularno izvodilo
- enoskladen enostaven izoprizmatski epitelij,
- prisotne mioepitelijske celice
- lobarno izvodilo
- *začetku obdaja enoskladen enostaven izo eiteliij,
- in preide v večskaldnega izoprizmatskega : je dvoskladen.
- večji mlečni vodi
- dvoskalden izopriz neporoženevajoč epitelij
- vzdolžno orientirane gmc
- mlečna cisterna
- dvoskalden izoprizmatski neporoženevajoč
- seskova cisterna
- dvoskalden izoprizmatski neporoženevajoč
- seskov kanal
- večskalden ploščat epiteli
- vodi an površino seska
- sfikter - zadržuej mleko
- enoten govedo
- ostali več –> ni možna intramamarna aplikacija zdravila
- neenakomerne lumen v izvodilih
413
Q
opiši sesek
A
- Predstavlja končni del izvodil mlečne žleze
- Obdaja ga sluznica,ki meji an dermis kože
- Na meji med mlečno cisterno in seskovo cisterno se nahaja krožna guba : guba sluznice.
*lahko poajvijo trakovi veziva, ki upočasnijo iztek mleka - Epitelij: večskladen izoprizmatski neporoženevajoč
– Žilna plast: stratum vaskulare, žile se napolnijo s krvjo med molžo ali sesanjem à površina seska gladka, koža se raztegne. Po molži se gmc skrčijo, seske ima značilen brazdast videz - koža seska krava, svinja: debel večskladen proženevajoč epitelij,
V dermisu ni dlačnih foliklov, znojnic, lojnic
414
Q
opiši involucijo mlečne žleze
A
- an koncu obdobja laktacije
- presušitev
- če ne pomolzemo krave: zniža se višina epitelijskih celic
- Involirana mlečna žleza:
- več intersticijski kot žleznih elementov.
- Vidne so mioepitelijske celice,
- lumen skoraj ni ohranjen,
- delež sekretornih enot se zmanjša.
- ostanki mleka - bazofilija
415
Q
razvoj mlečne žleze
A
- zadebelitev epidermisa na ventralni telesni steni embria
- spremembe v epidermisu spodbudi spodaj ležeči emzenhim
- razvije mamarna črta, sega od pazdušnega do ingvinalnega področja
prenatalna diferenciaciaj
- 30 dan gestacije
- prliferaciaj epidermisa
- zadebelitev
- dobimo amamrni greben
- do proliferacije epitelija in proliferacije spodaj ležečega veziva
- mamarni greben se dvigne nad površino
- nastanek mamarnega brsta
- rast anvzdol v spodaj ležeči emzenhim
- proliferacija , podaljševanje brta –> priamrni brst
- na vrhu primarnega brsta s eoblikuje epitelijska depresija
- degenraciaj delov mamarnega grebena ki nsio vključeni v priamrni brst
- 4 mesec gestacije: luminizacija in kanalizacija
- začne v priamrnem brstu (bodoča mlečna cisterna) v smeri seskove cisterne in seksovega kanala
- iz kanaliziranega brsta pože večje št. sekundarnih brstov (bodoči melčni vodi)
- terciarni brsti (lobarna izvodila)
postnatalna diferenciacija
- Vezivno tkivno stroma in žilni sistem sta mezenhimalnega porekla
- mezenhimske celice diferencirajo v tolščne cleice
- oblikuejo tolščno blazinico
- do pubertete povečanje le an račun vezivne strome in anlaganja maščobe
- puberteta, sp. hormon –> pospešen razvoj
- estrogen, rastrni hormon, glukokortikoidi: razvoj izvodil
- progesteron: razvoj sekretornega dela izvodil
- alveolarne celice nadomestijo adipocite, tolščna blazinica nadomesti z alveolarnim tkivom
- količina žleznega tkiva se povečuje
- estrogen in progesteron med brejostjo inhibirata laktogene hormone
- izločanej mleka spodbudi PROALKTIN
- oksitocin pomaga pri iztiskanju mleka
416
Q
opiši uhelj
A
- Na obeh straneh pokriva koža
- Znojnice, lojnice, dlačni folikli
- Osnovo oblikuje elastični hrustanec, podporo nudi
- Vezivo okoli
417
Q
opiši zunanji sluhovod
A
- Koža ki obdaja zunanji kanal vsebuje
- majhne dlačne folikle,
- ceruminozne žleze,
- lojnice
- -Izloček lojnic in cerumniznih želz + odluščene epitelne celice = cerumen ali ušesno maslo
- Elastičen hrustanec v zunanjem delu, v notranjem delu je opora koščena
418
Q
opiši koža perutnine
A
- epidermis je iz večskaldnega ploščatega poroženevajočega epiteliaj
- epidermis je tanjši č- predvsem tam kjer je perje
- Stratum basale
- Stratum intermedium
- Stratum transitivum
- Stratum corneum
- Stratum derminativum = stratum basale, intermedium, transitivum
- brez žlez z izjemo uropigealne žleze = analogna lojnici
- Epidermis sintetizira triacilglicerole, fosfolipide in proste maščobne kisline
DERMIS
- Stratum superficiale (površinska plast)
- Stratum profundum (globoka plast)
- stratum kompaktum (zgošeno fibrilarno vezivo)
- stratum laxum (rahlo vezivo, gmc, tolšča, veliki mešički)
- lamina elastica
POSEBNOSTI
- perje
- rožene luske
- kot strešniki
- tanka koža
- parazitarne poškodbe
- kljun
- ostroge
- kremplji
- greben in podbradek so dobro ožiljeni
419
Q
oko:
A
ponovi iz vaj
