fiziologija prehrane 3 delni izpit

Question 1

kaj so dodatki krmi?

Answer 1

• So snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila, niti premiksi
• se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da
  bi izpolnili eno ali več funkcij navedenih v Uredbi 1831/2003.
• so dodani posmaičnim krmilom

Question 2

kaj je register krmnih dodatkov?

Answer 2

• Načeloma vse kar je dodano v krmo živali mora biti pod kontrolo
  
  • Vedno je treba dokazat da dodatek ni škodljiv in ima neko prehransko vrednost
• prvič izdan novembra 2005
• je iz 2 delov
• najdemo na strani evropske skupnosti - tu je stalno osvežen
• več delov imamo - najvažnejši je za nas prvi del, v naslednjih dleih najdemo dodatke ki so v prehodnem stanju (pred rokom uporabe, ali jim je pa že poteklo dovoljenje)
• dovoljenja je treba podaljševat (lahko ga imaš za 5 let, 10 let…)
• Tuki se pogleda kateri dodatki imajo dovoljenje - veliko najdeš an internetu izdelkov, ki sploh niso registrirani
• tu najdeš vse kar je dovoljeno da se uporablja v prehrani živali - pač v povezavi z dodatki
• vsi dodatki imajo kodo - da točno veš kateri je
• kdaj je biu registriran, do kdaj velja dovoljenje, povezava, kdaj je bil prvič zapisan v register, Sestava, kemijska formula
  opis,analizna metoda , vrsta ali kategorija dodatka, Ime imetnika dovoljenja
• npr. ekstrakta pešk ni v tem registru

Question 3

Krmni dodatek ne sme:

Answer 3

• imeti škodljivega vpliva na zdravje živali, zdravje ljudi ali okolje,
• biti predstavljen, da zavaja uporabnika,
• ne smeš pisat trditve da izdelek pomaga proti nečemu, če zadaj nimaš študije —> zavajanje potrošnika!
• spreminjati značilnosti proizvodov živalskega izvora.

Question 4

ali so krmni dodatki enaki prehranskim dodatkom pri ljudeh?

Answer 4

• Krmni dodatki niso enaki prehranskim dodatkom pri ljudeh (imajo manjši nadzor nad dodatki pri ljudeh)

Question 5

EU predpisi o krmnih dodatkih - katera uredba je pomembna?

Answer 5

18.10.2004: Uredba 1831/2003/ES

Question 6

kdaj krmni dodatek ne more it v register krmnih dodatkov?

Answer 6

ne more it če ni metode s katerim to preverjaš

*analizni postopek kako se to preverja

Question 7

kdaj bo nek dodatek v EU registru krmnih dodatkov?

Answer 7

če ima Dovoljenja za dajanje na trg in uporabo proizvoda kot krmnega dodatka

Question 8

kdaj se lahko Nekemu krmnemu dodatku odvzame dovolenje za uporaba?
kaj se zgodi?

Answer 8

• npr če se ugotovi, da je škodljiv,
• ne deluje dobro
• izvedbena uredba komisije o zavrnitvi dovoljenaj kot krmnemu dodatku
  
  • npr. aromatični dodatki so izgubili dovoljenje

Question 9

katera 2 akta poznaš v povezavi s krmnimi dodatki?

Answer 9

• Pravni akti o odvzemu dovoljenja proizvodu kot krmnemu dodatku.
• Pravni akti ko se proizvodu ne izda dovoljenje kot krmnemu dodatku.

Question 10

kam spadajo krmni dodatki?

Answer 10

padajo k premiksom, posamičnim krmilo in krmnim mešanicam

Question 11

kako člen iz ene uredbe naveduje kaj je krma (ali krmilo) ?

Answer 11

so vse snovi ali izdelki, vključno z aditivi, predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za krmljenje živali

Question 12

v katereih uredbah so krmni dodatki, premiksi, posmaična krmila, krmne mešanice?

Answer 12

2(2)(a) Uredbe 1831/2003/ES : krmni dodatki
2(2)(e) Uredbe 1831/2003/ES: premiksi

3(2)(g) Uredbe 767/2009/ES: posamična krmila
3(2)(h-l,o) Uredbe 767/2009/ES: krmne mešanice

Question 13

kaj je medicirana krma?

Answer 13

• krma, ki ima dodan antibiotik

* zadnje čase se ne proizvaja toliko

Question 14

opredelitev pojma “krmni dodatek” - pojem in v kateri uredbi ?

Answer 14

• 2(2)(a) člen Uredbe 1831/2003/ES:
• “Krmni dodatki” pomenijo snovi, mikroorganizme ali pripravke, ki niso posamična krmila niti premiksi in se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da bi izpolnili eno ali več funkcij, navedenih v členu 5(3)

Question 15

kaj krmni dodatki niso?

Answer 15

premiksi,
posamična krmila,
pomožna tehnološka sredstva,
zdravila

Question 16

kaj pomeni premiks?

Answer 16

“Premiksi” pomenijo mešanice krmnih dodatkov ali mešanice enega ali več krmnih dodatkov s posamičnimi krmili ali
vodo, uporabljenimi kot nosilci, ki niso namenjene za neposredno krmljenje živali.

Question 17

kaj pomeni posamično krmilo?

Answer 17

• Posamično krmilo” pomeni sveži ali konzerviran proizvod rastlinskega ali živalskem izvora v naravnem stanju
• namenjen predvsem za zadostitev živalskih prehranskih potreb,
• so proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko
  obdelavo,
  -so organske in anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali, bodisi kot takšne bodisi po obdelavi,
• ali so za pripavo krmnih mešanic ali kot nosilna snov za premikse.

Question 18

kaj so pomožna tehnološka sredstva?

Answer 18

• “Pomožna tehnološka sredstva” pomenijo snovi, ki niso zaužita kot krma sama po sebi
• in se namenoma uporabljajo pri
  predelavi krme ali posamičnih krmil, da služijo tehnološkemu namenu med obdelavo ali predelavo, ki lahko povzroči nenamensko, vendar neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem proizvodu, pod pogojem, da ti ostanki ne škodijo zdravju ljudi in živali ali okolju in da nimajo nobenih tehnoloških vplivov na končno krmo.

Question 19

določila v povezavi s krmnimi dodatki

Answer 19

• Krmni dodatek mora imeti dovoljenje
  *uporaba v skladu z določenimi pogoji iz zakonodajnega akta s
  katerim je bilo izdano dovoljenje proizvodu kot krmnemu dodatku
• Nikoli se ga ne uporablja za direktno krmljenje živali
• Mora biti učinkovit kot krmni dodatek : npr:
• Ugoden vpliv na lastnosti živalskih proizvodov -> na našo funkcionalno hrano
• kokcidiostatiki: delujejo proti parazitom
• Ne sme imeti škodljivega učinka na zdravje živali, ljudi ali okolje
• Ne sme biti predstavljen na način, ki bi uporabnika zavedel!
• Uporaba antibiotiki kot krmnih dodatkov (razen kokcidiostatikov in histomonostatikov) je prepovedana!

Question 20

funkcije krmnih dodatkov

Answer 20

(a) Ugoden vpliv na lastnosti krme
(b) Ugoden vpliv na lastnosti živalskih proizvodov
(c) Ugoden vpliv na barvo okrasnih ribic in ptic
(d) Izpolnjevati prehranske potrebe živali
(e) Ugodno vplivati na okoljske posledice reje živali
(f) Ugodno vplivati na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme
(g) Imeti kokcidiostatičen ali histomonostatičen učinek

Question 21

Kategorije in funkcionalne skupine

krmnih dodatkov

Answer 21

• 5 skupin krmnih dodatkov

1. tehnološki dodatki
2. senzorični dodatki
3. nutritivni dodatki
4. zootehnični dodatki
5. kokcidostatki in sredstva proti histomonijazi

Question 22

kateri so tehnološki dodatki?

Answer 22

konzervansi
antioksidanti
emulgatorji
stabilizatorji
sredstva za zgoščevanje
sredstva za želiranje
vezalci
snovi za kontrolo kontaminacije z radionuklidi 
sredstva proti strjevanju
regulatorji kislosti
silirni dodatki
denaturanti
snovi za zmanjševanje kontaminacije z mikotoksini

Question 23

kateri so senzorični dodatki?

Answer 23

barvila

aromatične snovi

Question 24

kateri so nutritivni dodatki*?

Answer 24

a) VITAMINI, PROVITAMINI IN KEMIJSKO NATANČNO DEFINIRANE SNOVI Z
PODOBNIMI UČINKI

(b) SPOJINE ELEMENTOV V SLEDOVIH
(c) AMINOKISLINE, NJIHOVE SOLI IN ANALOGI
(d) SEČNINA IN NJENI DERIVATI

Question 25

kateri so zootehnični dodatki?

Answer 25

- pospeševalci prebavljivosti - stabilizatorji mikroflore - snovi, ki ugodno vplivajo an okolje - drugi zootehnični dodatki

Question 26

Postopek za pridobitev dovoljenja | za krmni dodatek

Answer 26

- Potreben je sedež v evropski uniji - Pripravit je treba vlogo v skladu z navodili in smernicami za vlagatelja * obstajajo uredbe kako to naredit - Zaupnost in varstvo podatkov - 4 udeleženci v postopku registracije * evropska komisija * EFSA (european food safty authority) - izda oceno tveganja -> mnenje v roku pol leta * CRL - menjen referenčnega laboratorija ali je metoda v redu ali ne * države članice - razpravljajo o tem in glasujejo. Potrebna je sooglasno sprejetje vseh držav - Če je vse uredu dobi krmni dodatek dovoljenje - Dovoljenje (Uredba Komisije) se prevede in objavi v Uradnem listu Evropske unije. - Vpiše v EU register krmnih dodatkov

Question 27

STATUS OBSTOJEČIH PROIZVODOV

Answer 27

- Ko se ti izteka dovoljenje greš v postopek reevalvacije * rok za oddajo vloge 8.11.2010 (za krmne dodatke, katerim je bilo izdano ti. trajno dovoljenje še v skladu z Direktivo 70/524/EGS in Direktivo 82/471/EGS, silirni dodatki) * rok za oddajo vloge 1 leto pred iztekom dovoljenja (za krmne dodatke, katerim je bilo izdano ti. začasno dovoljenje) - Kaj če nisi dal vloge za reevalvacijo, imaš pa še zaloge produkta? * Imaš prehodno določbo, ko ti rečejo da lahko prodajaš do odprodaje zalog, 1 leto, pol leta … * Označene so v registru s sivo barvo

Question 28

Označevanje | krmnih dodatkov in premiksov

Answer 28

Oznaka v nacionalnem jeziku DČ v kateri se proizvod trži.

Question 29

Pogoji za dajanje na trg, predelavo in uporaba krmnega dodatka:

Answer 29

→ krmni dodatek mora imeti dovoljenje → v skladu s pogoji za uporabo iz posameznega dovoljenja → če so izpolnjeni pogoji glede označevanja

Question 30

kako je možno trženj krmnih dodatkov?

Answer 30

Trženje možno le v zaprti embalaži (zabojnikih)!

Question 31

Proizvodi, ki niso krmni dodatki

Answer 31

- Proizvodi, ki so bili dovoljeni kot krmni dodatki (del 1) → in nimajo več zakonodajnega statusa krmnega dodatka → prehodno obdobje se je izteklo 9.10.2013 (lahko ostanejo na trgu do porabe zalog) - Proizvodi, ki niso bili dovoljeni kot krmni dodatki (del 2)

Question 32

prepletanje registra o krmnih dodatkih z drugo zakonodajo

Answer 32

``` ZVMS Pravilnik o krmnih dodatkih Uredba 183/2005/ES Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju krme Uredba 152/2005/ES Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme Zakonodaja o nezaželenih snoveh v krmi Uredba 767/2009/ES Zakonodaja o GSS .... ```

Question 33

kaj so kocidostatiki? | katere živali jih ne smejo dobiti?

Answer 33

- Kokcidiostatiki so zdravila, ki preprečujejo oz. zdravijo kokcidiozo - So krmni dodatki - Dodajamo jih v krmo * treba se je vprašat kakšna je nevarnost da se ta substanca nalaga v jajcu, mesu, notranjih organih - deluje v prebavnem traktu, veliko se ga izloča z blatom - kokoši ki nesejo jajca, ne smejo dobit kokcidiostatikov - pri brojlerjih mora bit krma tik pred zakolom brez kokcidiostikov

Question 34

koga predvsem prizadane kokcidioza?

Answer 34

piščance, purane in kunce.

Question 35

kaj je kokcidioza? | kdo je povzroča?

Answer 35

- črevesna parazitna bolezen, katere posledice so lahko tudi smrtne. - povzročajo jo enocelični paraziti, ki invadirajo črevesno steno živali. Razvoj in razmnoževanje parazita v črevesni steni povzroči poškodbe. Če tega ne preprečimo, prihaja do različnih kliničnih znakov, od slabega prirasta, do pogina velike večine živali.

Question 36

brez česa bi bila Moderna reja piščancev in puranov nemogoča?

Answer 36

brez kokcidostatikov

Question 37

kako preprečujemo kokcidiozo?

Answer 37

- dodajanju kokcidiostatikov v krmo * Piščanci dobivajo v krmi kokcidiostatik do nekaj dni pred zakolom, odvisno od vrste kokcidiostatika. - Za preprečevanje razvoja kokcidij in njihove oslabitve ali inaktivacije je potrebna stalna prisotnost kokcidiostatika v krmi, kar pri mnogih preparatih povzroči neučinkovitost oz. rezistenco - Zaenkrat vakcinacija še ni razvita

Question 38

V EU je dovoljenih koliko rzaličnih kokcidostatikov?

Answer 38

11

Question 39

kako razdelimo kokcidostatike po mehanizmu delovanja?

Answer 39

v dva razreda: - naravno proizvedeni polietrni ionoforji: * monenzin, lasalocid, salinomicin, narazin, maduramicin in semduramicin * Naravne proizvajajo mikroorganizmi - sintetični kokcidiostatiki * robenidin, dekokvinat, nikarbazin, diklazuril in halofugionon

Question 40

kaj so Ionoforni kokcidiostatiki?

Answer 40

- so polietrni karboksilni antibiotiki, ki nastanejo pri fermentaciji sevov bakterij rodu Streptomyces spp. in Actinomadura spp. - Imajo odlično antiprotozojsko aktivnost, so lipofilna sredstva, za katera je znano, da vplivajo in motijo transmembransko ionsko izmenjavo. - So selektivni za specifične katione

Question 41

kaj so Neionoforni kokcidiostatiki?

Answer 41

- so sintetizirane spojine in imajo drugačne mehanizme delovanja, ki do sedaj v celoti še niso poznani. - Robenidin je derivat gvanidina, ki inhibira oksidativno fosforilacijo in aktivnost ATP-aze. - Diklazuril je derivat benzenacetonitrila.

Question 42

kako je s kokcidostatiki in ne tarčnimi živalmi?

Answer 42

- Ne- ciljna živalska vrsta : npr konj, govedo - v telo živali lahko pride če v mešalni prikolici mešaš krmo za kure, nato pa mešaš še za konje - Rezidua (ostanki) kokcidiostatikov v tkivih ne-ciljnih živalskih vrst - Temu se ne moremo izogniti - Lahko škodljivi učinki na zdravje ljudi

Question 43

Pojav kokcidiostatikov v hrani

Answer 43

• Od 1990-ih - kontaminacija hrane z nikarbazinom in lasalocidom. - Vzrok: kontaminacija na liniji mešanja v mešalnici krme (cross contamination). Monenzin v nemedicirani krmi v koncentraciji, ki je bila 5% večja od terapevtske doze (110 mg/ kg) v 22,5% od 40 vzorcev. • Dokazano je bilo, da krma s kokcidiostatiki koncentracija ≤5% od priporočene doze lahko privede do merljivih ostankov v jajcih.

Question 44

kako je s kokcidostatiki in humano medicino?

Answer 44

• V humani medicini jih zaradi učinkov na kardiovaskularni sistem ne uporabljamo. - Npr. za lasalocid (M) je eksperimentalno potrjeno, da povzroča kontrakcijo srčnih mišičnih vlaken. • Poznana je toksična kombinacija ionofornih kokcidiostatikov in tiamulina (antibiotiki) . Tiamulin interferira pri metabolizmu in odstranjevanju ionoforov – celična akumulacija in akutna toksičnost za prašiče • Akutna toksičnost kokcidiostatikov pri ljudeh ni bila potrjena, vendar nas skrbi kronična izpostavljenost nizkim koncentracijam --> Zato v EU programi monitoringov. * Gledamo vseh 11 kokcidiostatikov na enkrat (ne opravlajmo 11 meritev, ampak 1) ---> kronično izpostavljenost želimo čim bolj znižati

Question 45

kaj so pokazale zadnje študije glede kokcidioze?

Answer 45

- Zadnje študije: zaradi kokcidioze zelo velike izgube. | - Finančno se bolj splača kokcidiostatike v krmo dati, kot zdraviti šele ko boelzen izbruhne

Question 46

nadzor kokcidostatikov

Answer 46

• Vsaka članica mora imeti v skladu z Direktivo Council Directive 96/23/EC vzpostavljene programe nadziranja in ugotavljanja ostankov pri živih živalih in proizvodih živalskega porekla. • Commission Decision 97/747/EC še bolj natančno predpisuje program monitoringov. • Slovenija: Analize na določen kokcidiostatik 50 vzorcev, analize na rezidua u krmi 25 vzorcev. Poleg tega 191 vzorcev jajc in 71 vzorcev jeter na ostanke kokcidiostatikov. • Zadnja leta tehnika LC-MS / MS - vseh 11 kokcidiostatikov (ostanki).

Question 47

kokcidiostatiki in grožnja ne-ciljnim vrstam

Answer 47

• Zdravstveni rizik za ne-ciljane vrste (zaradi kroskontaminacije) v koncentraciji od 2, 5 ali 10% je zanemarljiv za večino živalskih vrst. • Salinomicin in monenzin v krmi za konje predstavljata nevarnost, ker so konji občutljivi, že pri kroskontaminaciji med 2-5%. • Ostanki kokcidiostatikov se lahko pojavijo v jetrih in jajcih vendar je končna ugotovitov, da koncentracije ne presegajo ADI (acceptable daily intake).

Question 48

kokcidostatiki in onasnaževanje okolja

Answer 48

• Kokcidiostatiki predstavljajo potencialno nevarnost za našo okolico – povprečno se izloči 94% konzumiranega kokcidiostatika v nespremenjeni obliki. • Indikatorji kmetijskega onesnaženja. - Kokcidiostaiki v krmi, nato v gnoju , če želimo z iztrebki gnojiti - prej treba izpostavit sončni svetlobi, da se kokcidiostatik unči, nekaj časa skladiščiti • Proučujejo njihov učinek na neciljne organizme v tleh (nevretenčarje), ter čas in razmere za njihovo razgradnjo v gnoju. • Poseben pomen njihova koncentracija v podtalnici

Question 49

od kdaj so nutritivni antibiotiki pri živalih prepovedani? | kako je bilo včasih z njimi?

Answer 49

- od leta 2004 naprej - Včasih so bili dovoljeni * vse driske… so reševali z vmešavanjem antibiotikov v krmo - Ko so jih prepovedali, začeli razmišljati s čim naj to nadomestijo ---> alternativne rešitve: * probiotiki, * prebitiko, * fitobiotiki, * simbiotiki

Question 50

kako je z visoko proizvodnimi moznicami in njihovo rejo?

Answer 50

* izziv za rejce in nutricioniste * Nihanja cene mleka in krmil * Stroški krme (35-50%) * Krmni dodatki niso niti zahteva niti zagotovilo za visoko produktivnost ali dobičkonosnost reje

Question 51

Ocena Krmnih dejavnikov na farmi | 4 dejavniki

Answer 51

* Predviden odziv * Ekonomska upravičenost * Dostopne raziskave * Merjenje učinkovitosti

Question 52

Učinkovitost KD

Answer 52

``` • Večja mlečnost • Več beljakovin, maščob • Večja konzumacija SS • Spodbujanje vampove mikroflore • Boljša prebavljivost • Boljša izkoristljivost • Zmanjša toplotni stres • Izboljša zdravstveno stanje (manj ketoz, acidoz ali ugodno vpliva na imunski odziv) • Boljši reprodukcijski parametri • Manj somatskih celic • Profil črednega zdravja ```

Question 53

Ovrednotenje KD v industriji

Answer 53

• Osnova je prej povedano • Zanesljivost, ponovljivost • Običajno - večina dodatkov v specialnih krmilih, ki so namenjena za krave z veliko mlečnostjo po telitvi. • Seveda pa se moramo zavedati, da na primer kalija ni dodanega v nobeno močno krmo in tudi ne v mineralno vitaminski dodatek. • Torej univerzalne močne krme ali dodatka, ki bi rešil vse težave, ki nastopijo zaradi vročine in naših napak pri pridelovanju krme in vodenju prehrane krav molznic, ni. • Na trgu se pojavljajo vedno novi pripravki, nekateri so še v fazi preskušanja in o njihovi učinkovitosti še ne vemo dovolj, da bi jih lahko priporočali, še manj pa je podatkov o tem ali so sploh ekonomsko zanimivi in upravičeni.

Question 54

opiši Biotin (vitamin H, B kompleks)

Answer 54

``` • je krmni dodatek • Sodeluje pri tvorbi roževine parkljev • dodajamo ga ob šepanju, problemih z roževinami, izguba dlake • Pomanjkanje: mehki parklji, poškodbe kože in izguba dlake • Sintetizirajo ga vampovi mikroorganizmi – težava, če ga je veliko v koncentratu • Težave s parklji v čredi, vztrajati 6 mesecev; starost 15 mesecev • Koristi:stroški=4:1 • Priporočljiv ``` ``` • Težave s parklji (laminitis) med poletno vročino, ki so posledica acidoz in prekomerne stoje oziroma obremenjevanja parkljev lahko deloma ublažimo z dodajanjem biotina 10 do 20 mg/dan. ```

Question 55

opiši Zaščiteni holin

Answer 55

``` krmni dodatek • Ga prištevamo k vitaminom B, čeprav ni čisto tako • Proti zamastitvi jeter - izboljša mobilizacijo maščob - prenaša trigliceride iz jeter še posebno v zgodnji laktaciji, ko se proste mašč. kisline mobilizirajo in formirajo v lipoproteine • Neodzivnost na holin je zaradi razgradnje v vampu (85-95%) • Postruminalno – veliko boljši rezultati • Zaščiten holin • 2 tedna pred porodom do 8 tednov po porodu še posebno pri kravah, kjer pričakujemo ketozo, izgubo telesne mase • Eksperimentalno (zaščiten holin) ```

Question 56

Niacin (B6, nikotinska kislina, | nikotinamid)

Answer 56

• Koencim, izboljša energetsko bilanco pri kravah v zgodnji laktaciji, s tem preprečuje pojav ketoze in stimulira vampove protozoje • Visoko proizvodnim kravam v negativni E bilanci, pretežke krave v presušitvi - 2 tedna pred porodom do 10-12 tednov po porodu • Med vitamini je podrobneje raziskan le vpliv niacina na živali. • Dodatek niacina (6 g/dan/kravo) med poletno vročino zmanjša posledice vročinskega stresa, poveča mlečnost in zauživanje krme

Question 57

Anionske soli

Answer 57

``` • In produkti (amonijev klorid, amonijev sulfat, magnezijev sulfat, kalcijev klorid) • Zakislijo obrok – boljša resorbcija kalcija iz obroka v tankem črevesju in stimulacija mobilizacije Ca iz kosti • Napalatibilne, potrebujejo palatibilen nosilec (žita, melaso) • Optimalna kombinacija anionskih soli, koncentracija, čas dajanja?? • Merjenje pH urina *Pasemske razlike: Holstein 6,2-6,8; Jersey 5,5-6,0 *Če je več kot 7 ni pozitivnega učinka anionskih soli • Razmerje koristi:stroški=10:1 • Priporočljivo ```

Question 58

MAGNEZIJEV OKSID

Answer 58

``` • Alkalizator (dvig pH v vampu) • Dajemo skupaj s pufri na osnovi Na (2-3 dele Na bikarbonata in en del Mg oksida) • Priporočljivo • Priporočene količine magnezijevega oksida (45-90 g/dan) in sode bikarbone (0,75% sušine obroka oz. 150-450 g/dan) so odvisne od količine močne krme v obroku. ``` • Še posebej se priporoča vključevanje puferskih snovi v obrok, če je v obroku: - veliko koruzne silaže, - če je obrok zelo vlažen (

Question 59

Na bikarbonat (pufer)

Answer 59

• Poveča vnos SS in stabilizira vampov pH • Korist:stroški=4:1 do 12:1 • DAJEMO: - 120 dni po porodu z obroki, ki vsebujejo veliko koruzne silaže (več kot 50%), več kot 55% vlage, malo vlaknine, drobno zrezano, peletirana žita, vročinski stres • priporočljivo • Dodajanje natrijevega bikarbonata med vročinskim stresom ima dvojni pozitivni učinek na krave v laktaciji. • Deluje kot pufer, ki preprečuje zakisanje vampa, hkrati pa deluje ugodno na kationskoanionsko razliko obroka in s tem na kislinsko-bazno ravnovesje v organizmu.

Question 60

Ca propionat

Answer 60

* Poveča raven glukoze in Ca v krvi * 7 dni pred in 7 dni po porodu * Nepalatibilen * Priporočljiv

Question 61

Propilen glikol

Answer 61

• Vir energije, stimulira odgovor na inzulin in zmanjša mobilizacijo maščob • Preventivno teden dni pred porodom ali po telitvi pri znakih ketoze. Krmljenje ni tako učinkovito kot zalivanje. • Priporočljivo

Question 62

Kulture kvasovk in kvasovke

Answer 62

• Žive kulture kvasovk in medija – posušeno, da ohrani fermentacijsko sposobnost kvasovk • Stimulirajo mikroorganizme, ki razgrajujejo vlaknino, stabilizirajo okolje v vampu in porabljajo mlečno kislino • Drugi proizvodi fermentacijskih procesov: pivski kvas, ki ima podobno, vendar manjšo aktivnost • dodatek od 50-100 g pivskega kvasa na dan izboljša ješčnost krav in jim vrne apetit po telitvi. • Rezultati različni: večja mlečnost ali pa tudi ne, sestava mleka • Stabilizacija okolja v vampu • Koncentracija celulolitičnih in anaerobnih bakterij je bila višja v in vitro in in vivo poskusih • Manj mlečne kisline • Korist:stroški=4:1 • Zgodnja laktacija je izgleda najboljši čas za dodajanje kvasovk (2 tedna prej in 4 tedne po porodu) • Priporočljivo

Question 63

Aspergillus oryzae

Answer 63

``` • je gliva, ki stimulira delovanje celulolitičnih bakterij, stabilizira pH vampa in zmanjšuje prisotnost kisika v vampu ter tako prispeva k blaženju posledic vročinskega stresa. • Pri krmljenju velikih količin močne krme in nevarnosti acidoze se priporoča krmljenje v odmerku 3 g na dan. ```

Question 64

Encimi (fibrolitični)

Answer 64

``` • Izboljšajo prebavljivost vlaknine (celulaze in ksilanaze - Celulaze, ksilanaze : deloma prebavijo vezi v celulozi --> krma je bolj izkoristljiva) in konzumacijo SS • Doze niso čisto poznane • Tretiranje 12 ur pred krmljenjem, poškropimo po obroku • Eksperimentalno ```

Question 65

Eterična olja

Answer 65

``` • Cimet, nageljnove žbice, česen • Izboljšajo fermentacijo v vampu zaradi manjše deaminacije beljakovin, nadalje povečajo proizvodnjo propionata • Večje količine imajo lahko negativen vpliv • eksperimentalno - Zelo redka eterična olja imajo dovoljenje za krmni dodatek. Zakaj? *vsebujejo različne koncentracije določenih učinkovin. Npr. različna konc. V različnih krajih. - Origano je registriran krmni dodatek - Pomembno da gledamo učinkovino, poznati vsebnost eteričnih olj in sestavo ```

Question 66

origano

Answer 66

• Vsebujejo min. 25 ml eteričnih olj na kg SS – polifenola karvakrol in timol običajno predstavljata 60% • Perutnina, prašiči, prežvekovalci • Suha rastlina, eterična olja, karvakrol in timol • Učinek na proizvodne rezultate

Question 67

Izvleček juke

Answer 67

``` • Niža ureo v plazmi in mleku, ker veže amonijak • Kravam z visoko vsebnostjo sečnine v mleku in krvi • Se ocenjuje ```

Question 68

Probiotiki

Answer 68

• Proizvajajo presnovne spojine, ki uničujejo nezaželene mikroorganizme, zagotavljajo z encimi boljšo razpoložljivost hranil, detoksicirajo škodljive metabolite • Teletom, pri stresu • Se še ocenjuje pri molznicah, se priporoča pri teletih, krmljenih z mlekom

Question 69

Natrijev (Na) bentonit

Answer 69

``` • Glina, ki se uporablja kot vezalec • Obroki z velikim deležem žit, mehko blato, plesniva krma • Se ocenjuje • Kot pufer se lahko uporablja tudi natrijev bentonit, ki pa ga moramo vključevati v obrok v nekoliko večjih količinah (450- 700 g/dan), če želimo da bo učinkoval. ``` • Ker vsebujejo puferske snovi katione, ki povečujejo alkalnost obroka in povečujejo nevarnost nastanka poporodne mrzlice, puferskih snovi nikoli ne vključujemo v močno krmo ali obrok za presušene krave pred telitvijo.

Question 70

Cink (Zn) metionin

Answer 70

• Izboljšuje imunski odziv, ugoden za roževino in zmanjšuje število somatskih celic • Korist: stroški = 14:1

Question 71

esencialni elementi v sledovih kot krmni dodatki

Answer 71

• Esencialni elementi v sledovih kot krmni dodatki – dolgo poznane potrebe • Organske oblike - večja izkoristljivost – manj dodatka v krmo – varovanje okolja • Pomisleki: večja izkoristljivost – odlaganje v tkiva – večja izpostavljenost potrošnikov • Posebej pomembno pri elementih, ki so v večjih količinah toksični (npr. selen) • Sprejemljiva zgornja meja (tolerable upper intake levels) za otroke in odrasle • Omejitve za organske oblike elementov v krmi, kar pomeni drugačne metode določanje – za razločevanje organskih in anorganskih oblik elementov • Kvasovke + selen • Krom (Cr III) – metionin; najprej odklonilno stališče, ni pomanjkanja; ugodno delovanje na metabolizem lipidov, imunski odziv, uravnavanje leptina

Question 72

uporaba mineralov kot dodatkov

Answer 72

- Kelatne oz. organske oblike mineralov *mineral vezan na kvas, aminokilsine --> z namenom da bi bile bolj izkoristljive *manj obremenjujejo okolje, se manj izločajo iz organizma *ko smo pri živalih to začeli uporabljat se je začelo to kazat v živalskih proizvodih (povečana konc. Mineralov se je tam nalagala) , te organe so ljudje začeli uživat *uporabljamo nižje doze *takšen proizvod je dražji - Velika razlika v ceni na tržišču - Potreba po ravnotežju med potrebami in omejitvami - Co, Cu, Fe, I, Mn, Mo, Se in Zn - Potrebe, priporočila – postavljene na osnovi minimalnih količin, ki ne povzročajo kliničnih znakov pomanjkanja. Ali so tudi optimalne za žival? - Priporočila za elemente morajo upoštevati tudi varnostne meje – zaradi morebitnega delovanja antagonistov

Question 73

naštej primere mineralov antagonistov, zaradci katerih so potrebne varnsotne meje

Answer 73

``` • resorbcijo Cu zavira Mo, S in v manjši meri Fe. • Veliko Ca zavira resorbcijo Zn. • Če je več Zn, je treba tudi več Cu • Pomanjkanja so včasih težko opazna • Opozarjajo na toksične elemente v mineralnih dodatkih, še posebno Cd in Pb • Prašiči: dodatek Zn, signifikantna akumulacija Cd v tkivih (ista mesta vezave) ```

Question 74

Ultramikroelementi

Answer 74

- Te snovi so prisotne v krmi v zelo majhnih koncentracijah, potrebe živali pa navajamo ponavadi v μg/kg SS obroka - V praksi zaenkrat pomena in učinkov teh elementov še ne izkoriščamo. - aluminj, arzen, bor, brom, kadmij, kositer, krom, litij, nikelj, silicij, svinec, vanadij

Question 75

pomanjkanje aluminj, arzen, bor, brom, kadmij, kositer

Answer 75

Aluminij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast Arzen - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabša kakovost jajčne lupine Bor - povezava s funkcijami vitamina D, prizadeta kalcifikacija kosti pri piščancih Brom - slabša konzumacija, manjša mlečnost, plodnostne motnje, slabša odpornost mlečne žleze (več somatskih celic v mleku) Kadmij - slabša plodnost, manjša vitalnost mladičev, slabši prirast Kositer - prizadeta rast

Question 76

pomanjklanje krom, litij, nikelj, silicij, svinec, vanadij

Answer 76

Krom - povezava z inzulinom in presnovo glukoze in glukoneogenezo, manjša mlečnost pri prvesnicah Litij - farmakološko sredstvo, vključen je v presnovo kalcija, pomemben za strukturo in funkcije celičnih membran in za aktivnost granulocitov, sodeluje pri sintezi protiteles Nikelj - slabša rast in razvoj pri piščancih, sodeluje v Krebsovem ciklusu Silicij - presnova v kostnem tkivu Svinec - slabša rast in razvoj pri pujskih in piščancih Vanadij - sodeluje v presnovi joda pri delovanju ščitnice, plodnostne motnje, slabši prirast

Question 77

katere snovi uporabljamo kot alternativa antibiotičnih krmnih dodatkov pri produkciji rumena

Answer 77

• Probiotiki, encimi, proizvodi iz rastlin (saponini, tanini, eterična olja) • Probiotiki – pri teletih; pri odraslih takrat, ko je porušena mikroflora v vampu (stres, sprememba obroka, pred in po porodu) • Lactobacillus acidophilus

Question 78

vloga antioksidantov in mineralov pri molznicah

Answer 78

• Antioksidanti: vitamin E in beta karoten • Minerali: Se • Dodatek: manj mastitisov, zaostalih posteljic in metritisov • Cr (majhno število raziskav): pred in po porodu izboljša imunski odziv in zmanjša pojavljanje zaostale posteljice

Question 79

Poskus krave molznice, obrok z | aflatoksinom, različni dodatki

Answer 79

``` Štirje od petih dodatkov niso učinkovali, dodatek AB-20 (Na bentonit) pa je signifikantno zmanjšal koncentracijo M1 v mleku • AB-20 227 g na žival zmanjšal koncentracijo M1 v mleku za 60,4% • Krma vsebovala 86 ppb • Še vedno pa ni bilo pod mejo 0,5 ppb • Interpretacija rezultatov?? Je vezan in ga s klasičnimi metodami ne zaznamo? ```

Question 80

prehranske potrebe psov in mačk

Answer 80

GLEDE NA ZGRADBO GI TRAKTA LAHKO REČEMO, DA PES POTREBUJE ZA NORMALNO PREBAVO HRANO VELIKE GOSTOTE Z MALO VLAKNINAMI (1-3%)

Question 81

kakšen je namen psov in mačk?

Answer 81

• Hišni ljubljenčki

Question 82

kako se prehranjujejo divji mesojedi?

Answer 82

``` ne jedo le mesa (mišičnine) uplenjene živali, temveč najprej pojedo drobovino – si zagotovijo OH, rastlinsko vlaknino, minerale in vitamine ```

Question 83

kako se gleda na prehrano pri gospodarsko pomembnih živlaih in kako pri hišnih ljubljenčkih*?

Answer 83

- Gospodarsko pomembne živali * konj, prašiči, govedo * gledanje preko ekonomike, ali se splača ali ne - Hišni ljubljenčki * ne gleda toliko na ekonomiko * zadnji trend: surova hrana - možnost prenosa rezistentnih organizmov

Question 84

Značilnosti prehranjevanja psa

Answer 84

• takšen tip mesojedca (je mrhovinar), ki je sposoben naenkrat konzumirati zelo velike količine hrane - nujno za preživetje v naravi - kot pomoč samicam z mladiči, lovci pojedo velike količine ubitega plena in ga kasneje izbruhajo za druge

Question 85

od česa je odvisno Praznenje želodca?

Answer 85

• Veliko hrane, hitreje skozi prebavljiva, manj se resorbira • je odvisno od sestave želodčnega soka, od osmotskega pritiska vsebine, od velikosti delcev, pH, vsebnosti topnih vlaken • bolj kot so delčki čvrsti, dalj časa ostanejo v prebavilih • hrana, ki vsebuje veliko M ostane v želodcu dalj časa kot OH ---> upoštevati pri prebavnih motnjah • neprebavljiva vlaknina je nujno potrebna za premikanje črevesne vsebine skozi prebavila – če je ni, se pojavi: *dilatacija kolona, *obstipacija, *poškodbe jeter in *sekundarno driska - to je razlog, zakaj morajo imeti psi v obroku neprebavljive vlaknine (1-3%) ---> da ne pride do obolenj kolona - Maščobe in SV se najdlje zadržujejo v prebavnem traku * ko pripravljamo diete za živali ki imajo driske, ne damo take hrane, ampak lahko prebavljivo hrano ki ima manjši delež maščob in SV

Question 86

Zakonitost doma pripravljene hrane:

Answer 86

* meso + riž, meso + testenine ----> 'primanjkuje cinka, kalcija (ki ni v mesu, ampak v kosteh) * treba vzeti OH, meso, sadja ali zelenjavo, 2-3x na teden drobovina, jajca se dobro obnesejo (največja biološka vrednost hrane), skuta (sir je preveč slan), mozarela * mesni del (beljakovine) je treba ločeno kuhat od OH. Beljakovine se kuhajo pod vreliščem 20min (da ne koagulira in da se uničijo mikroorganizmi) * surov mesni del predstavlja riziko

Question 87

koliko obrokov pes na dan?

Answer 87

2-3

Question 88

¸alternativni vir beljakovin pri psih?

Answer 88

- alge | - insekti

Question 89

kakšna je dieta ko ima pes drisko?

Answer 89

malo maščob, visokoprebavljive beljakovine, mala vsebnost surovih vlaknin

Question 90

s čim dobi žival v naravi neprebavljivo vlaknino?

Answer 90

s kožo, dlako

Question 91

katere težave se pojavijo če priamnjkuje neprebavljive vlaknine pri psih?

Answer 91

dilatacija kolona, obstipacija, poškodbe jeter in sekundarno driska

Question 92

psi, mačke: Ogljikovi hidrati (C, O, H)

Answer 92

• So koristen vir energije, sploh škrob, ki mora biti kuhan, da ga psi in mačke lahko prebavijo • Psi ga boljše prebavljajo, pri mačkah je nižja aktivnost encimov (glukozinaza) - slabša prebavljivost OH in večja potreba po hrani živalskega izvora (striktnejši mesojedi) * Fizično aktivni psi - celo nič OH, zadostna količina glukoneogenih AK in veliko M * Normalno aktivni psi: sprejemljiva količina OH je 40-50% celokupne E * Za mačke je ta meja nižja – max. 30%

Question 93

kakšen haklj je ponavadi na hrnai kjer piše grain free na dekalraciji?

Answer 93

po navadi namesto žita dajo krompir

Question 94

kakšen obrok dobijo psi, ki tečejo na kratke šprinterske proge, pred tekmo?

Answer 94

obrok z več OH, da lažje izkoristi energijo

Question 95

kaj vsebuje kar dobra briketirana hrana s 70% beljakovinami?

Answer 95

70% beljakovin (meso), ostalo je sadje in rjav riž

Question 96

laktoza in mesojedi?

Answer 96

• zmožnost prebavljanja je odvisna od stopnje aktivnosti ß-galaktozidaze v črevesju • pri odraslih živalih je aktivnost tega encima višja pri mačkah • Intoleranca na laktozo: se kaže z drisko; individualne razlike; pri psih motnje pri cca. 10-20 ml/kg t.t. - Lahko povzroči drisko, ker z leti žival izgublja encime, ki razgradijo laktozo - Če žival nima driske, ji lahko dajemo malo mleka. Nekatere živali pa so preobčutljive na laktozo - Mleka ni v dietni hrani

Question 97

mesojedi: Maščobe

Answer 97

• M zagotavljajo najbolj koncentriran vir E in pomembno prispevajo k okusnosti obroka • Psi in mačke M enako dobro prebavljajo tako rastlinske (olivno olje, sončnično olje..) kot živalske M (mastno meso, loj, kura ki ima kožo) • Esencialne M ksl.: linolna, linolenska in arahidonska • Razlika med psi in mačkami: oboji potrebujejo linolno in linolensko kislino, mačke pa še arahidonsko, ker imajo omejeno aktivnost določenih encimov, ki sodelujejo pri EFA metabolizmu - Če žival prebavlja maščobo je dobro da ji damo - So visoko biološke vrednosti - Mačke: problem da maščob ni dovolj

Question 98

• Esencialne M ksl. pri mesojedih

Answer 98

.: linolna, linolenska in arahidonska

Question 99

mesojedi: Beljakovine

Answer 99

• AK: *esencialne (morajo biti v obroku) *neesencialne • Mačke potrebujejo več B kot psi – na zaradi večje potrebe po esencialnih AK temveč zaradi nekaterih encimov, ki katabolizirajo dušik - aktivnost se ne zmanjša tudi pri manj B. Pri psih - adaptacija jetrnih transaminaz (ohranja ali izloča N, mačka tega mehanizma nima) • Živalske B imajo boljšo AK sestavo in prebavljivost kot rastlinske - Piščanec, kunec, ovčje meso, konjsko meso, goveje, riba - Svinjsko meso je vprašljivo - Če gre za preobčutljivostne reakcije so psi velikokrat občutljivi na beljakovine - predvsem govedina je zelo alergena - Bolje je menjavat vire in ne ostat samo pri enem viru

Question 100

mesojedi: TAURIN

Answer 100

``` • največ taurina je v školjkah, svinjskem in ovčjem mesu • S kuhanjem se ga 50% izgubi, razen, če uporabimo tudi vodo • GLODALCI - največ v možganih ``` - Esencialna AK - Problem: mačke ki niso imele izhoda, so v stanovanju ---> primanjkuje taurina, problemi s srcem (odpoved srčne mišice), pogini --> sedaj ga komercialno dodajajo v prehrano - Je tudi v redbullu - Je tudi v dietah za stare pse (za boljše delovanje srčne mišice)

Question 101

mesojedi biotin:

Answer 101

• Biotin: vitamin, ki vsebuje žveplo; esencialen pri nekaterih korakih glukoneogeneze in pri proizvodnji energije. • Bakterijska sinteza, zato je pomanjkanje redko • Posebnost: jajčni beljak vsebuje beljakovino AVIDIN, ki se veže z biotinom v stabilni kompleks in preprečuje resorbcijo biotina. --> Zato morajo biti jajca kuhana, če predstavljajo znaten delež v okroku • Pri človeku – 20 beljakov/dan povzroči pomanjkanje biotina

Question 102

razlike med mačkami in psi

Answer 102

``` MAČKE • mesojede živali • potrebujejo taurin • potrebujejo vit. A v aktivni obliki • potrebujejo linolno, linolensko in arahidonsko kislino ``` ``` PSI • vsejede živali • ne potrebujejo taurina • ne potrebujejo vit. A v aktivni obliki • potrebujejo samo linolno in linolensko kislino ```

Question 103

kje je aktivna oblika vitamina A?

Answer 103

Aktivna oblika vitamina A je tam kjer se skladišči --> npr. v jetrih

Question 104

kaj vpliva na splošno zdravje mesojedov?

Answer 104

* Genetski dejavniki * Vplivi okolja * Stopnja aktivnosti * Prehrana

Question 105

kaj je bistvo preventive?

Answer 105

tudi prehrana

Question 106

kaj je popolna hrana?

Answer 106

``` - Popolna hrana je tista, ki sama po sebi, brez dodatkov organizem oskrbi z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi. - Hranilne snovi morajo biti v količinah in razmerjih, ki jih zahtevajo standardi ``` - načeloma je po sestavinah popolna, ni pa narejena za npr. točno določeno pasmo (pomembna je količina

Question 107

kaj je www.fediaf.org ?

Answer 107

• Guideline for complete and complementary pet foods for cats and dogs, 2005

Question 108

kaj ej uravnotežena hrana?

Answer 108

- Živali jedo, da bi zadostile svojim potrebam po energiji - Individualne živali imajo individualne potrebe po energiji - Hrana je uravnotežena takrat, ko žival zaužije tolikšno količino hrane, da pokrije svoje potrebe po energiji, hkrati pa zadosti potrebam po vseh drugih hranilnih snoveh - V hrani morajo biti uravnotežene vse hranilne snovi - popolna je tudi po količini. - notri bo dobil vse kar potrebuje kar se tiče hrnailnih snovi + energija

Question 109

od česa so odvisne potrebe po energiji (in večini hranilnih snovi) ?

Answer 109

* starosti, pasme, spola, * stopnje aktivnosti, * reprodukcijskega statusa, * dejavnikov okolja, * zdravstvenega stanja in * drugih individualnih dejavnikov

Question 110

kako se delijo Tovarniško pripravljene hrane ? navedi delitev

Answer 110

glede na vsebnost vode. • Suhe hrane (3-11% vode) • Hrane v pločevinkah ( veliko vode: od 60 do več kot 87% vode) • Polmokre (23-40% vode) - vsebuje več vode, konzervansov, ker se hitreje pokvarijo

Question 111

ali je akkovost tovarniško pripravljene hrane odvisna od oblike?

Answer 111

ne

Question 112

glede an kaj se ocenjuje prednosti in slabosti različnih oblik tovar. pripravljene hrane?

Answer 112

- Vsebnost hranilnih snovi - Ješčnost - Cena

Question 113

Proizvodnja hran v pločevinkah (mokra | hrana)

Answer 113

* Prve pločevinke (za ljudi) leta 1809 za potrebe francoske armade * Prvi namen: olajšanje procesa hranjenja za človeka * Proizvodnja pločevink je postopek, vezan na čas in temperaturo * Pakiranje zelo različno; od klasičnih jeklenih pločevink, doaluminijastih pladnjev in PVC ovitkov • Tekoč, avtomatiziran proces, kjer se: - sveže ali zmrznjeno meso zmelje, - doda ostale sestavine (žitarice, vit/min mešanice) - doda vodo, olja in paro - kuha - polni v embalažo in zapre - sterilizira - ohladi - označi in zapakira

Question 114

prednsoti suhe hrane

Answer 114

* klasični briketi * akt grizenja * lažje shranjevanje * daljša obstojnost

Question 115

Proizvodnja suhe hrane

Answer 115

* Večinoma se uporablja suhe sestavine * V posebnem stroju, EKSTRUDORJU, se vse sestavine zmeša, skuha, oblikuje in razreže * Brikete se primerno osuši (z 20°c na 7-8°c) * Lahko prekrije s tekočimi ali prašnatimi dodatki * Zapakira, testira * Uskladišči - Sestavine se zmeša, polži porivajo maso, pod velikim pritiskom pride na zrak, pridejo mehurčki zraka med maso, briket rata hrustljav

Question 116

MESOJEDI: Hranjenje ob rasti

Answer 116

Glavne značilnosti – več energetskih snovi, – več beljakovin in – več mineralov ``` • Začeti z dohranjevanjem ob 3 tednih starosti ( ko se odprejo oči ) • 29% beljakovin minimalno • 1,8% kalcija maksimalno • 1,6% fosforja maksimalno • Ob hranjenju s popolno in uravnoteženo hrano ni potrebno ničesar dodajati ``` •Hranjenje po obrokih • Izogibamo se hranjenju po volji • Spremljamo telesno težo mladičev in tej prilagodimo količino hrane • Pri psičkih večjih pasem lahko spremljamo rast z grafičnimi krivuljami rasti

Question 117

HRANJENJE PO ŽIVLJENSKIH OBDOBJIH

Answer 117

- Hrana po različnih življenjskih stadijih * različne potrebe po energiji * različne potrebe po pasmah * hrana za mladiče je najbolj bogata * hrana za starejše pse: sestavine morajo biti bolj prebavljive (na stara leta jetra, ledvica odpovedujejo)

Question 118

zakaj je pomembna Pri psih razdelitev hran glede na velikost odraslega?

Answer 118

• Na ta način se preprečuje pojav določenih zdravstvenih težav z gibali

Question 119

MOTNJE V PRESKRBLJENOSTI S Ca IN P PRI MESOJEDIH

Answer 119

- Doma pripravljeni obroki – klavni odpadki + riž = vit D ne pomaga = prelaganje Ca iz okostenelega dela kosti v rastno cono = pojav zlomov - Zaradi

Question 120

mesojedi: Hranjenje ob brejosti in mlečnosti

Answer 120

• Na hrano za brejost preidemo lahko takoj ali proti koncu brejosti • Popolni in uravnoteženi hrani za brejost ne dodajamo ničesar • Dodajanje kalcija in vitamina D ne preprečita poporodne mrzlice, pač pa lahko povzročita druge težave • Hranimo male, pogostejše obroke, zlasti ob koncu brejosti

Question 121

mesojedi: Mlečnost (laktacija)

Answer 121

• Psice potrebujejo 3-4 x več energije, kot jo potrebujejo za običajno fiziološko stanje • Hranimo po volji • Manjše in nervozne psičke lahko potrebujejo še več hrane • Tudi v mlečnosti hranimo kakovostno hrano za rast z veliko energetsko gostoto

Question 122

mesojedi: Hranjenje starejših živali

Answer 122

``` • Hranjenje z manjšimi, pogostejšimi obroki • Hrana za starejše s 7 leti in naprej • Količino hrane prilagajamo optimalnemu telesnemu stanju • Hrana za starejše mora imeti uravnano količino tistih hranilnih snovi, ki lahko vplivajo na razvoj bolezenskih stanj, značilnih za to obdobje •Paziti je potrebno na: – vsebnost beljakovin – mineralov (Ca, P, Na) ```

Question 123

mesojedi: Višek prehranskih beljakovin

Answer 123

* Deaminacija beljakovin v jetrih - obremenitev presnove * Nastaja sečnina, ki jo izločajo ledvica * Kislinski del amino kislin se pretvori v glikogen ali maščobo in se tako shrani za izrabo v energetske namene * Nadzorovan vnos prehranskih beljakovin je pri starejših psih nujen

Question 124

Najpogostejši koncepti pri nas (hrana, mesojedi)

Answer 124

* Cena * Ješčnost * Okusi in različice * Splošna hrana * Hrane za zadovoljevanje dejanskih potreb

Question 125

ješčnost

Answer 125

• Ješčnost je merilo, kako željno bo žival sprejela hrano • Idealna hrana je ješča in hkrati zagotavlja popolno uravnoteženost posameznih hranilnih snovi. Nikakor se ne sme ješčnosti postavljati pred uravnoteženost in kakovost hrane. - Za lastnika je dobra hrana, tista ki jo pes rad je, kar pa še ne pomeni, da je ta hrana zdrava za psa • Iz hranjenja se ne sme delati teatr

Question 126

da ima hrana bolj prijeten vonj, kaj nekateri uporabljaj0o?

Answer 126

fermentirane kokošje želodček nekateri uporabljajo in s tem poškropijo po hrani, da ima bolj prijeten von

Question 127

kateri dejavniki vplivajo na ješčnost hrane?

Answer 127

- Kakovost uporabljenih sestavin - Vonj - Temperatura - Struktura - Vsebnost vode - Navajenost živali - Vsebnost določenih hranilnih snovi, ki okrepijo okus

Question 128

kako je z okusi pri mesoejdih?

Answer 128

• Ljudje zaznavamo štiri različne osnovne okuse: sladko, slano, kislo in grenko • Psi in mačke so dovzetni za večje število osnovnih okusov. Nanje vplivajo okusi določenih amino kislin, peptidov in maščobnih kislin. • Psi so precej dovzetni za okus sladkorjev (imajo kar nekaj receptorjev za sladko), medtem ko so mačke le malo ali celo nič. • Oblika briketov - Maček se navadi na obliko briketov *v mladosti je treba razmišljat kaj ji boš dal, ker bo potem skos vztrajala na tej znamki. Težko jo boš navadil na drugo znamko

Question 129

kako je s temperaturo in ješčnostjo?

Answer 129

* dolgo časa na sobni temperaturi in se začne kvarit * iz hladilnika direktno na tla --> nima takega vonja, vonj se ne razvije * dobro da pred hranjenjem damo na sobno temperaturo

Question 130

humanization mesojedi

Answer 130

- Prenašanje tistega kar velja za ljudi v prehrano psov in mačk - Pet owners treating pets like family members. - Marketers of human products extending into pet arena. - Pet products reflecting trends in human products.

Question 131

kaj pravi živilska industrija pri prehrani mesojedov?

Answer 131

- Potrošnik naj pove kaj želi, mi bomo pa to naredili

Question 132

nekonvencionalna hrana pri mesojedih

Answer 132

- Humanized * Vegetarian Options * prepeared meals - Holistic - Home prepared - Raw ``` - More and different fruits and vegetables are being used in all types of pet foods.: Tomatoes, apples, garlic, green beans, spinach, bean sprouts, alfalfa sprouts, cherries, broccoli, celery, beets, kale, cranberries, lettuce, blueberries, barley grass, etc. ``` - Pogini 50% pri psih ki so jedli grozdje ali rozine ---> obolenja ledvic - Grozdje, česen.. Povzročata hemolizo - Te nove diete so pod vprašanjem, ker vsebujejo živila za katera so pravili da so škodljiva

Question 133

trendi v prehrani mesojedov

Answer 133

- SVEŽE (minimalno obdelano) - Pravo meso, celi kosi, sveža zelenjava in sadje - Čista embalaža - Pripravljeni obroki - pogrevanje v mikrovalovni pečici - priboljški

Question 134

hrana Northwest Naturals

Answer 134

``` Natural Raw/frozen diets Complete meat-based diets Fast-thawing Dinners bars Convenience Freeze-dried treats ```

Question 135

SUROVA HRANA mesojedi

Answer 135

- Zamrznjena ponavadi v kocke

Question 136

Nature’s Variety hrana

Answer 136

``` - Kibble Diets High in meat protein Antibiotic-free * Antibiotic- free: zavajanje, vedno predn gre v klavnico mora biti karenca, če se je prej dajalo antibiotike Hormone-free *tudi zavajanje - v evropi mora vse prireja biti brez hormonov Freeze-dried raw meat bio-coating ``` ``` - Raw/Frozen Diets High in meat protein 95% meat Grain-free 5% fruits and veggies Grain-free ``` - canned diets

Question 137

posladki za pse

Answer 137

- npr zmrznjeni posladki - kot sladoled

Question 138

Gaps and Opportunities pri vedno novih in novih produktih hrane na tržišču

Answer 138

- Effective level – not well defined. - Nutrient composition information commonly available (short some critical nutrients). - Variability (functional nutrients) not known. - Some toxicities reported (onions, garlic, grapes, etc.) – toxic dose often unknown. - “Common name” rule – minimal regulatory issues.

Question 139

deklaracija Izraz »beef« (govedina)

Answer 139

• Izraz »beef« (govedina) v imenu izdelka zahteva, da vsebuje hrana najmanj 95% govedine ali več skupne mase vseh sestavin (brez vode), uporabljenih pri predelavi; vendar v nobenem primeru manj kot 70% celotnega izdelka (po končani proizvodnji).

Question 140

dekalracija Izraz »beef dinner«, »beef formula

Answer 140

• Izraz »beef dinner«, »beef formula« ali katero podobno poimenovanje zahteva, da je govedine najmanj 25% skupne mase vseh sestavin (brez vode) pri predelavi, vendar v nobenem primeru manj kot 10% celotnega proizvoda.

Question 141

deklaracija Izraz »with beef« (z govedino)• Izraz »with beef« (z govedino)

Answer 141

• Izraz »with beef« (z govedino) v imenu izdelka zahteva, da izdelek vsebuje najmanj 3% govedine v proizvodu

Question 142

dekalracija izrat »okus govejega mesa«

Answer 142

• Izraz »okus govejega mesa« ne določa | najnižjega odstotka govejega mesa, ponavadi kaže, da je vsebnost govedine manj kot 3% celotnega proizvoda

Question 143

dekalracija Sestavina, ki daje značilen okus

Answer 143

• Sestavina, ki daje značilen okus (goveje meso ali stranski proizvod govejega mesa) se ponavadi uporablja v količini manj kot 1% celotnega izdelka in še vedno je aroma dovolj močna, da okus po njej prevlada v hrani.

Question 144

kaj določajo deklaracije da proizvod hrane:

Answer 144

``` • Glavna stran ne sme zavajati kupca • Ne sme pisati, da izdelek zdravi/ozdravi/preprečuje bolezen • Ne sme navajati sestavin, ki jih v resnici izdelek nima ```

Question 145

Splošni problemi z doma pripravljeno | hrano

Answer 145

• je lahko enakovredna komercialno pripravljeni - Mora biti raznovrstna - Dodajanje mineralno-vitaminskih dodatkov - Ena vrsta - deficitarna • V veliki meri odvisno od veterinarjevega znanja spisati natančen in polnovreden recept, ter od tega, če se lastnik dejansko drži navodil. • Priprava doma pripravljene hrane zahteva znanje, motivacijo, dodatni finančni proračun in natančno in dosledno posvečanje receptu, da zagotovimo konstanten, uravnotežen obrok. • Za vsak doma pripravljen obrok ne moremo trditi, da je kompleten in uravnotežen, dokler ni ustrezno testiran!!! - da se preveri koliko je osnovni skupin HS v taki hrani

Question 146

problemi s hrnaili - doma pripravljena hrana

Answer 146

• velikokrat v obroku preveč beljakovin in premalo kalorij, kalcija, vitaminov in mikromineralov. • Obrnjeno razmerje med kalcijem in fosforjem tudi do razmerja 1:10. (če se ne da kosti, ampak samo meso) --> zelo slabo razmerje • Večina domačih obrokov za pse vsebuje prekomerne količine mesa, ki ponavadi preskrbijo za presežek fosforja in beljakovin. • Premalo kalorij - pes dobi premalo maščob • Obrokom za mačke ponavadi primankuje maščob in vira energije ali pa vsebujejo neužiten vir maščobe, kot so rastlinska olja. • Redko uravnoteženi z mikrominerali in vitamini ( - Vitamine in mikrominerale dobimo z drobovino, jetri) -----> V ZDA se sicer prodajajo »vse v enem« (angl. All-in-one) vitaminski dodatki, ki so posebej namenjeni, da uravnotežijo doma narejene obroke.

Question 147

Problemi s sestavinami- hrana mesojedi

Answer 147

• Ljudje so naučeni, da je raznovrstna prehrana zdrava, kar mnogokrat prenesejo tudi na prehrano ljubljenčkov. • Niso zvesti eni znamki in pogosto menjajo znamke komercialne hrane, če slučajno ena znamka hrane v resnici ni kompletna in uravnotežena. • Hranijo ljubljenčke hkrati z vlažno in suho obliko kompletne in uravnotežene hrane (istega ali pa različnih proizvajalcev), če slučajno v eni obliki primankuje nekaj kar je v drugi. • Nekateri mislijo, da domača prehrana bolje zadovolji prehrambene potrebe, ker uporabljajo več različnih virov hranil. • To je lahko ali pa ne res, odvisno kako dobro nadomestijo hranilo. • Nepravilni nadomestki so običajna napaka in problem, ki ga naredijo lastniki,ki doma pripravljajo obroke - Lastniki izbirajo vir mesa in ogljikovih hidratov v obroku glede na lastne preference, razpoložljivosti sestavine in cene. - Drugi ljubljenčki dobijo raznolike sestavine, ki ostanejo pri pripravi človeške prehrane, kot so odrezki maščobe, kosti, ostanki zelenjave, skorje in začimbe. Takšna prehrana ni kompletna in uravnotežena. * Problem popularne diete ljudi, ki jih prenesejo na hrano domačih živali. To so izogibanje maščobam, holesterolu in soli. * Nestanovitnost je tako velik problem pri pripravi obrokov doma. • Druga najbolj pogosta napaka pa je, da lastniki ne vključijo v obrok vitaminsko-mineralnega dodatka zaradi neprikladnosti, stroška ali pa ne razumejo njegove pomembnosti. Takšni obroki, ki slonijo na grobo uravnoteženih receptih, postanejo naenkrat skrajno neuravnoteženi. • Nekateri lastniki in rejci spodbujajo hranjenje surovega mesa, jeter in jajc. To pa je lahko zelo nevarno, saj lahko take sestavine vsebujejo patogene bakterije in parazite, ki bi propadli med kuhanjem. • Ko se kuha doma hrano za ljubjenčke, so potrebni redni veterinarski pregledi in nadzor nad napredkom in odzivom živali na domače pripravljen obrok, kot tudi nadzor, če lastnik sledi receptu.

Question 148

kaj se je potrebno vprašat ko pripravljamo doma narejeno hrano za emsojede? ostale zakonitosti

Answer 148

- Ali je v obroku zastopanih vseh 5 glavnih skupin živali Oh, belajkovine, meščobe, vlaknine, minerali in vitamini - Razmerje oh/belajkovine: 50/50 , mačke: več beljakovin - Poreklo beljakovin: obrezki - Čas kuhanja je odvisen od velikosti sestavine živalskega izvora. Npr. celo kuro kuhamo več kot 10min - V mešalniku mešamo hrano, če je pes tak da prebira hrano

Question 149

prehranska priporočila - dolžnsoti veterinarja

Answer 149

- Oceniti ustreznost receptov; - Poznavanje receptov za prehrano zdravih živali; - Oblikovanje obroka za bolne živali

Question 150

kaj je potrebno za ustrezen prehranski recept? | na podlagi česa morajo biti izbrane sestavine?

Answer 150

ZNANJE + POZNAVANJE SESTAVIN - HRANILNE VREDNOSTI, - OBČUTLJIVOST ŽIVALI, - CENO, - RAZPOLOŽLJIVOST

Question 151

Pri prilagajanju razmerja med posameznimi sestavinami ali spremembo sestavin v obroku si moramo odgovoriti na 6 ključnih vprašanj

Answer 151

1. Ali je v obroku zastopanih vseh 5 glavnih skupin živil? - Oh, belajkovine, meščobe, vlaknine, minerali in vitamini 2. Ali je razmerje med ogljikovimi hidrati in vsebnostjo mesa v obroku enako ali večje? 3. Kolikšna je količina in poreklo primarnega vira beljakovin? 4. Ali je vir beljakovin pust ali masten? 5. Kakšno je razmerje kalcija in drugih mineralov? 6. Ali obrok vsebuje zadostno količino vitaminov in drugih hranilnih snovi?

Question 152

1. Ali je v obroku zastopanih vseh 5 | glavnih skupin živil?

Answer 152

- Ogljikovi hidrati in vlaknine; - Beljakovine živalskega izvora; - Maščobe; - Minerali, zlasti kalcij; - Vitamini.

Question 153

2. Ali je razmerje med ogljikovimi hidrati in vsebnostjo mesa v obroku enako ali večje? kako je z ogljikovimi hidrati?

Answer 153

Mačke: razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami mora biti 1:1 ali 1:2 Psi: razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami mora biti 2:1 oz. 3:1 - Vsi viri ogljikovih hidratov približno enako kalorično vrednost - Izbira vira ogljikovih hidratov je odvisen od pacientovih potreb po beljakovinah, maščobah in vlaknin

Question 154

3. Kolikšna je količina in poreklo | primarnega vira beljakovin?

Answer 154

- Nadomestitvijo beljakovin živalskega porekla s beljakovinami rastlinskega porekla. - Vir živalskih beljakovin ni pomemben ---> podobna aminokislinska sestava - Končni obrok mora vsebovati 25 – 30 % termično obdelanega mesa za psa, za mačke pa 35 – 50 %. -Jetra zelo dobro popravijo primankljaj aminokislin. - Jetra so vir: maščobnih kislin , holesterola, energije, vitaminov in mineralov. - Pri vegeterjanski prehrani, jajca nadomestilo beljakovin. - Pri veganski prehrani se uporablja soja, vendar ne pokrije vseh potreb po aminokislinah.

Question 155

4. Ali je mesni vir proteinov pust ali masten?

Answer 155

- Delež maščob v mesu je pri posameznih živalskih vrstah različen - Obrok, ki vsebuje pretežno pusto meso, mu je potrebno dodati maščobe živalskega, rastlinskega ali ribjega izvora - Za psa mora obrok vsebovati vsaj 2% maščob telesne mase živali, pri mačkah pa 5% ---> Pokrijemo vse potrebe po maščobnih kislinah in energiji - Kalorično vrednost obroka izboljšamo s dodatkom kuhane govedine, kokošje maščobe, kože perutnine, rastlinskih ali ribjih olj

Question 156

5.Kakšno je razmerje kalcija in drugih mineralov?

Answer 156

- Nekomercialna hrana pripravljena doma skoraj nikoli ne vsebuje zadostne količine mineralov!!! ---> Primankljaj kalcija - Sir in mleko v obroku NE pokrije potrebe po kalciju - Ko je delež ogljikovih hidratov enak ali večji deležu beljakovin v obroku, se običajno doda le kalcijev karbonat *Kalcijev karbonat najdemo v obliki kapsul in organsko pridelani zelenjavi - Kalcijevi in fosforji nadomestki so potrebni, če je delež beljakovin manjši od deleža ogljikovih hidratov. *Nadomestki, ki se uporabljajo so kostna moka, dikalcijev fosfat in različni mineralski dodatki

Question 157

6. Ali obrok vsebuje zadostno količino vitaminov in drugih hranilnih snovi? kaj od teh snovi rabi mačka?

Answer 157

- Z nadomestki lahko zadostimo potrebe po vitaminih, mineralih, maščobnih kislininah in posebnih hranilih - arginin - arahidonska kislina - karnitin - holin - 200-500g taurina dnevno

Question 158

Prehranski nadomestki

Answer 158

- Konstantno razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami, maščobami in vlakninami je pomembno - Pri zamenjavi sestavin z nekim drugim nadomestkom je potrebno poznati hranilno vrednost obeh sestavin

Question 159

Prehransko ustrezni recepti: npr. za 18kg psa

Answer 159

*Ogljikovi hidrati-kuhani: riž, krompir, koruzni zdrob, ovsena kaša in testenine **Meso-kuhani: perutnina, ribe in jetra ***Maščobe: kokošnja maščoba, goveja maščoba, ribje in rastlinsko olje +Vlaknine: žitarice z visoko vsebnostjo vlaknin ali zelenjava (nekuhana ali kuhana) ++ Namesto kostne moke lahko uporabimo dikalcijev fosfat +++ kalijev klorid: Vitaminsko-mineralna tableta za ljudi

Question 160

navodila za opripravo doma priravljene hrane za mesojede

Answer 160

``` - Mesno in škrobno osnovo skuhamo ločeno. - Po potrebi meso zmeljeno ali na drobno narežemo. - Na drobno zmeljemo kostno moko ali dikalcijev fosfat. - Sestavine zmešamo z drugimi razen vitaminsko-mineralnim dodatkom. - Pred hranjenjem dodamo zdrobljeno mineralno-vitaminsko tableto. - Dobro pomešamo in postrežemo. ```

Question 161

Recept za pripravo obroka za odraslo 4,5 kg mačko

Answer 161

* Ogljikovi hidrati-kuhani: riž, krompir, koruzni zdrob, ovsena kaša in testenine ** Meso-kuhano: perutnina, ribe in jetra *** Maščobe: kokošnja maščoba, goveja maščoba, ribje in rastlinsko olje + Namesto kostne moke lahko uporabimo dikalcijev fosfat ++ soli (NaCl/KCl) Vitaminsko-mineralna tableta za ljudi taurin

Question 162

Dodatna navodila doma pripravljena hrana

Answer 162

• Informirati o pripravi, shranjevanju in načinu hranjenja živali • Uživanje surovega mesa in jajc okužbe z patogenimi bakterijami • Sestavine živalskega izvora se morajo kuhati na temperaturi 82°C vsaj 10 minut • Zelenjavo je potrebno temeljito umiti • Hrano shranjujemo v hladilniku pri temperaturi 0 -4°C, večje količine lahko tudi zamrznemo pri -20°C • Doma pripravljena hrana ni obstojna (bakterije in glive) • Meso in jetra ne smejo biti prekuhana denaturacija beljakovin • Vse kuhane sestavine moramo zmešati v mešalniku • Obrok, preden ga serviramo, moramo segreti na sobno temperaturo • Nekatere sestavine niso primerne za vse vrste živali Npr.: psi imajo radi sladko, mačke ne

Question 163

Oskrba pacientov ki jedo doam pripravljeno hrano

Answer 163

``` • Paciente, ki jih lastniki hranijo z doma pripravljeno hrano, morajo redno obiskovati veterinarja (2-3x letno) • Vzorce hrane je potrebno redno analizirati • Učinke in uspešnost prehranjevanja ocenimo na podlagi: telesne teže, telesne kondicije in aktivnosti • Priporočljivo je opraviti tudi podroben pregled kože, dlake, krvno sliko, oftalmološki pregled in pregled blata ```

Question 164

Koliko psi pojedo ?

Answer 164

• odvisno od cele vrste zunanjih dejavnikov • splošno pravilo – jedo, da zadostijo energiji • pes kot mesojed ima rajši živalske kot rastlinske B - veliko M in veliko B v obroku čutijo kot »bolj okusno« - po drugi strani – nesorazmerje AK zmanjša konzumacijo hrane • okus sladkega (iz glukoze, sukroze, fruktoze in laktoze, vendar ne iz maltoze kot tudi iz Naciklamata) je pozitivni stimulus za pse – toda nevtralen za mačke • vendar – odličen okus in ješčnost komercialnih diet ne pomenita avtomatično izvrstne prehranske vrednosti

Question 165

Prehranske zahteve | psov

Answer 165

``` • morajo biti podane na živo težo in za 24 ur ali pa kot vsebnost na SS obroka • Minimalne prehranske zahteve= Minimun requirement (MR) – so potrebne, da ne pride do kliničnih znakov pomanjkanja (niso ali pa so? optimalne) • v praksi potem dodamo neke varnostne okvirje - kompenziramo občasna odstopanja oz. razlike v biološki razpoložljivosti hranil v vhodnih surovinah ter da zagotovimo oziroma omogočimo večjo odpornost živali na stres in patogene mikroorganizme ```

Question 166

kaj je AAFCO? | kaj je notri tudi podano?

Answer 166

* AAFCO – Association of American Feed Control Officials | - Podane tudi varne zgornje meje

Question 167

body condition scoring system pri pseh ?

Answer 167

– sistem točkovanja telesne kondicije od 1-9 glede na otipljivost reber

Question 168

Posledice nepravilnega hranjenja

Answer 168

- debelost - pomanjkanje vitaminov in mineralov - hipervitmainoze - neuravnoteženi obroki - degenerativne bolezni zaradi prehranskih vzrokov

Question 169

posledica nepravilenga hranjenja - pomanjkanje vitaminov in mineralov

Answer 169

- iz preteklosti najbolj poznano pomanjkanje Ca ali kombinacije Ca in vit.D (rahitis, osteomalacije) - doma pripravljeni obroki: meso in žitarice vsebujejo malo Ca, imajo pa veliko P – le dodatek Ca; pogosto pomanjkanje Na - nezadostno pitje vode in tvorba sečnih kamnov - pomanjkanje L-karnitina, če dobijo malo hrane živalskega izvora – dilatativna kardiomiopatija --> Še posebno so občutljive brahiocefalne pasme,

Question 170

Posledice nepravilnega hranjenja- hipervitmainoze

Answer 170

- napake v komercialni hrani, - najbolj poznana hipervitaminoza z vit.A pri mačkah (preveč ali samo ribe in jetra). - Preveč Ca je pravzaprav krivo za vse težave z okostjem med odraščanjem. * Mlade živali ne morejo regulirati oz. zmanjšati absorbcije Ca, če ga je preveč v krmi in se tako zaščititi pred škodljivimi posledicami »preveč Ca«.

Question 171

Posledice nepravilnega hranjenja- neuravnoteženi obroki

Answer 171

- preveč saharoze - osmotska diareja - hranjenje samo z mesom brez kosti – pomanjkanje Ca in J

Question 172

posledice nepravilnega hranjenja- - degenerativne bolezni zaradi prehranskih vzrokov

Answer 172

hrana z veliko P, še posebno pri starih psih, ki imajo kronično ledvično obolenje – osteodistrofija in nefrokalcinoza

Question 173

FIZIOLOŠKA STANJA S POSEBNIMI | PREHRANSKIMI POTREBAMI

Answer 173

- reprodukcija - hranjkenje starejših živali - prehrana delovnih psov

Question 174

katera so obdobja reprodukcije pomembna za prehrano?

Answer 174

- obdobje pred obrejitvijo, - obdobje brejosti, - obdobje neposredno po porodu - obdobje dojenja (laktacije) in - obdobje odstavitve mladičev

Question 175

kateri element je pri samcih pomemben za tvorbo semenčic=

Answer 175

- Zn | - v sezoni parjenja živali lahko oskrbimo z dodatki Zn

Question 176

obdobje brejosti

Answer 176

* prve 4 tedne normalna vzdrževalna hrana dobre kvalitete * od 5.do 8.tedna: 50% povečane potrebe, postopno povečevanje, količine običajne hrane – dva obroka, lahko tudi po želji, vendar ne brez občasne kontrole telesne teže * zadnji teden: pritisk rodil + spremenjeno hormonalno stanje= zmanjšana ješčnost= * dajemo energetsko gostejši obrok, *konzervirana hrana je boljša od briketov (več vlage, večja kvaliteta B), * dodajamo B (meso, jajca), * zaprtost reguliramo z otrobi, jetri 85g/kg t.t. in sprehajanjem * dan pred porodom psica običajno ne je (fiziološki pojav) prav tako je fiziološko, da prvi dan po porodu običajno ne je * SKOZI CELOTNO OBDOBJE BREJOSTI MORAMO Z REŽIMOM HRANJENJA TEŽITI K ŽELENI PREDPORODNI TEŽI, KI ZNAŠA OD 120-125% TEŽE NEBREJE ŽIVALI

Question 177

kakšna je želena predporodna teža breje živali? | kako jo dosežemo?

Answer 177

- 120-125% teže nebreje živali | - z režimom hranjenja

Question 178

Obporodno obdobje

Answer 178

- neješćnost traja nekaj dni --> možnsot poporodnih obolenj - spremenjena konzistenca iztrebkov je normalen pojav * Hrana: lahko prebavljivi juhasti obroki, riž, kvalitetno meso, mleko, jajčni rumenjak

Question 179

57 Obporodno obdobje • če neješčnost traja nekaj dni je možnost poporodnih obolenj • spremenjena konzistenca iztrebkov je normalen pojav Hrana: lahko prebavljivi juhasti obroki, riž, kvalitetno meso, mleko, jajčni rumenjak Laktacija

Answer 179

* prehransko najobčutljivejše obdobje * Potrebe po hranilnih snoveh naraščajo in dosežejo vrhunec med 3. in 5. tednom laktacije. Obseg prehranjevanja je odvisen od velikosti legla (2,5 – 4x). * dobivati morajo zelo koncentrirano hrano – običajno za mladiče majhnih pasem * V 3. do 4. tednu dojenja prične psica navadno bljuvati hrano=navajanje mladičev na nemlečno hrano (atavizem – volkulje) ``` • v 5. in 6. tednu psici zmanjšamo količino hrane -> to poveča interes mladičev za drugo hrano tako, da postopno nehajo sesati in jih brez težav odstavimo ``` • predolgo sesanje brez dohranjevanja lahko privede do pomanjkanja predvsem Fe, J in Se

Question 180

kdaj je zaključena odstavitev mladičev?

Answer 180

v 8 tednu starosti

Question 181

Kje ga s prehrano lahko v brejosti | močno polomimo?

Answer 181

1. obporodna hipoglikemija | 2. eklampsija ali poporodna mrzlica:

Question 182

1. obporodna hipoglikemija

Answer 182

- običajno pojavi 2- 4 tedne pred porodom - Klinično vidimo nevrološke znake hipoglikemije - Vzrok: * je lahko podhranjenost med brejostjo *ali pa, če dajemo hrano, bogato z M in brez OH - rešitev: V tem primeru bi morali vsebnost B povišati za 50%, da zagotovimo glukogene AK. PSICE PRIBLIŽNO 50% POTREBNE ENERGIJE ZA RAZVOJ ZARODKOV RABIJO IZ GLUKOZE.

Question 183

2. eklampsija ali poporodna mrzlica:

Answer 183

• če dajemo pred porodom preveč Ca – obščitnica postane slabše aktivna – težave v času, ko je proizvodnja mleka največja – 3 do 4 tedne po porodu • Preventiva poporodne mrzlice se prične med brejostjo s hranjenjem uravnotežene hrane brez viška Ca in z pravilnim razmerjem Ca:P (1:1)

Question 184

HRANJENJE | STAREJŠIH ŽIVALI

Answer 184

•počasno, ampak napredujoče slabše delovanje vitalnih funkcij • Pogoste so težave s srčnimi zaklopkami, kronični intersticijski nefritis.. • To so razlogi, zakaj lahko dodatki IMUNOSTIMULANTOV in ANTIOKSIDANTOV kot so npr. karotenoidi, vitamina E in C, rutin, rastlinski flavonoidi..izboljšajo zdravstveno stanje starejših živali. • Potrebujejo visoko prebavljive B dobre biološke vrednosti • od 3-5% SVl, da preprečimo zaprtja • zelo pomembno, da imajo vodo ves čas, ker imajo bolj labilen metabolizem vode • manj Na in P ``` • V praksi – energije je za 20% manj in manj B. *To zadnje glede na zadnje podatke ni nujno, razen, če imajo živali ledvično obolenje. ```

Question 185

PREHRANA DELOVNIH PSOV

Answer 185

• Velika fizična aktivnost primarno poveča potrebo po E (vojaški in policijski psi, sledniki, goniči, hrti). • Njihova potreba po E je lahko 2-4x večja kot za vzdrževanje. • Uporabljamo surovine z več kot 90% prebavljivostjo. • Dodatno E dodajamo z dodatkom M, višja vsebnost B služi za glukoneogenezo • Glavni obrok je »večerja« , približno 1/4 do 1/3 obroka damo zjutraj, 10% po kratkem počitku opoldne in vse preostalo zvečer. * Vodo mora dobiti večkrat na dan. * najpomembnejši pravilen vnos energije iz pravilnih virov hrane. * ENRGIAJ PRIDOBIVA IZ 3 VIROV HRANE * Zelo pomembno je, da obroke prilagajamo glede na intenzivnost treninga oz. tekme. • Ob zadostni oskrbi z glukoneogenimi prekurzorji psi nimajo posebnih potreb po ogljikovih hidratih, razen v obdobju brejosti in neonatalnega razvoja. V primerjavi z ljudmi so psi veliko manj dovzetni za razvoj ketoze ob dolgotrajni aktivnosti ali ob stradanju. Kljub temu pa imajo visoko zmožnost razgradnje in uporabe ogljikovih hidratov iz prehrane. • V obdobju, ko žival ne trenira, ni primerno hranjenje s tako veliko vsebnostjo maščob, saj lahko tako hranjenje privede do anemij.

Question 186

IZ KATERIH VIROV SE PRIDOBIVA ENERGIJA PRI DELOVNIH PSIH?

Answer 186

iz treh virov hrane: * maščobe, * ogljikovi hidrati * in proteini. • Maščoba in ogljikovi hidrati so primaren vir energije pri telesni aktivnosti. - Maščoba je pomembnejša pri daljših telesnih naporih, - Psi lahko tolerirajo visoko vsebnost maščob v hrani, če je le-ta dodana postopoma in se ohrani tudi pravilna količine ostalih virov hrane - ogljikovi hidrati pa so primernejši za hitre telesne napore • Ne glede na težnjo telesnega napora, je energija pridobljena iz proteinov izredno majhna, vendar izrednega pomena pri utrujenih, izčrpanih psih. • Pri ekstremnih naporih, kot pri vlečnih psih, lahko v hrano psov vključimo kar 60% energije v obliki maščob. Med ekstremnimi vzdržljivostnimi dogodki lahko maščobe predstavljajo kar 80% zaužite energije, vendar le v času ekstremnih naporov.

Question 187

KAKO JE S ŠPRINTERSKIMI PSI?

Answer 187

- naj bi šprinterski psi imeli korist od zalog glikogena, saj nimajo močno povečanih potreb po energiji in niso zmožni porabljati maščobnih kislin v šprinterskih aktivnostih, ki trajajo manj kot 60 sekund, zato pri njih uporaba hrane z visokim deležem maščob ni smiselna. - med šprintom zaloge glikogena izjemno hitro mobilizirajo - Študije pri ljudeh so pokazale, da uživanje zmernih količin OH med kratkim časovnim obdobjem (30 minut do dve uri) po intenzivni aktivnosti močno zviša obnovo in resintezo glikogena (glukoza prejeta v tem časovnem obdobju poveča sposobnost resinteze glikogena za kar štirikrat).

Question 188

Okužbe s hrano

Answer 188

- Hranjenje surovega mesa, surovih rib ali stranskih produktov iz njih: * nevarnost okužbe s paraziti in patogenimi mikroorganizmi (virus Aujeszky-jeve bolezni – smrten za mesojede, salmonela, TGE – transmisibilni gastroenteritis)

Question 189

Kolikokrat na dan naj pes je ?

Answer 189

• Odrasel pes lahko je 1x na dan, tudi 2x je sprejemljivo. • Voda mora biti ves čas na voljo. • Mladički, delovni psi, psice v laktaciji: naj jedo vsaj 3x na dan, • odraščajoče živali (od odstavitve do starosti 6 mesecev) do 5x na dan.

Question 190

katera so patološka satanja ki azhtevajo psoebno prehrano?

Answer 190

1. Driska 2. Srčna obolenja 3. Eksokrina pankreasna insuficienca 4. Diabetes mellitus 5. Prehrana psov pri rakavih obolenjih 6. Hranjenje živali po operativnih posegih 7. Preobčutljivost na hrano in alergija (govedina, pšenica, mleko). 8. Kožne bolezni

Question 191

7. Preobčutljivost na hrano in alergija - soja

Answer 191

- Surova soja vsebuje veliko antinutritivnih substanc, zato mora biti toplotno obdelana, da se jih večji del uniči. - Alergijske sestavine so precej odporne - nekateri psi in mačke razvijejo alergijo na sojo oz. hrano, ki jo vsebuje. - Nekateri proizvajalci jo ravno zato sploh nočej dodajati v hrano.

Question 192

8. naštej Kožne bolezni

Answer 192

-odpadanje dlake - dermatitis *tip 1 *tip 2 - - Med vitamini, topnimi v vodi - pomanjkanje biotina

Question 193

odpadanje dlake

Answer 193

- zaradi pomanjkanja E in B, ki ga pogosto spremlja depigmentacija kože ali dlake - Do tega lahko pride tudi med brejostjo oz. bolj pogosto med laktacijo ali pri kroničnih ledvičnih obolenjih * Zato rejci za doječe psice uporabljajo hrano ta mladiče majhnih pasem, bogato z E in B

Question 194

- dermatitis zaradi pomanjkanja | Zn: tip 1

Answer 194

- v glavnem pojavlja pri Sibirskih haskijih in aljaških malamutih - pasemska značilnost -> slabo absorbirajoZn: - parakeratoza na nekaterih predilekcijskih mestih (usta, na blazinicah, perineumu, bradi, rob ustnic, okoli oči, na skočnem sklepu).

Question 195

dermatitis zaradi pomanjkanja Zn: | tip 2

Answer 195

- povzroča premalo Zn v hrani, pojavi se lahko pri vseh psih - - tudi preveč Ca v obroku pogosto povzroči sekundarno pomanjkanje Zn

Question 196

- Med vitamini, topnimi v vodi - pomanjkanje | biotina (vitamin H)

Answer 196

- lahko pokaže kot dermatitis. - Vzrok je lahko ne samo pomanjkanje v hrani kot tudi žarke maščobe, v katerih peroksidi razgradijo biotin - biotin v žitaricah je slabše izkoristljiv - spremembe na koži se pojavijo na zadnjem delu in se širijo simetrično na kolke in hrbet. Pogosta je depigmentacija dlake in suha, luskasta koža. - Kaj pa biotin/avidin?

Question 197

Dedne motnje v metabolizmu | purina pri dalmatincih

Answer 197

* Purin je komponenta nukleinskih kislin * Višek purina se razgradi do sečne kisline, ta pa naprej do alantoina • Psi dalmatinci pa so posebnost - v urinu imajo veliko več sečne kisline kot druge pasme –> nevarnost nastanka sečnih kamnov • Dajali naj bi hrano, ki vsebuje malo purina in ki ima lastnost, da alkalizira pH urina. •Glede na to, da B zakislijo urin, je treba dajati hrano z malo B, vendar z veliko biološko vrednostjo.

Question 198

MALABSORBCIJA

Answer 198

``` • Poznana je nezmožnost absorbcije vit. B12 pri velikih šnavcerjih zaradi pomanjkanja intrinzičnega faktorja ```

Question 199

kaj je potrebno upoštevati pri krmljenjuu konj?

Answer 199

- razumeti njihov prebavni sistem in upoštevati njegove fiziološke omejitve ter zakonitosti prebave in absorpcije

Question 200

kaj je največkrat vzrok napak, povezanih s krmo?

Answer 200

- nepoznavanje anatomije prebavnega | trakta in osnov fiziologije prebave

Question 201

kje potekajo procesi prebave zaužite krme

Answer 201

o v prebavnem | traktu (prebavilih) živali.

Question 202

funkcije prebavil

Answer 202

- sprejemanje in zauživanje hrane, - drobljenje in mehčanje hrane, - prebava in absorpcija hranljivih snovi ter - izločanje neprebavljenih snovi zaužite krme in iz presnove v prebavila izločenih snov

Question 203

Pomembna funkcija sluznice prebavil

Answer 203

- obramba pred vdorom mikroorganizmov iz vsebine prebavil in - tvorba protiteles, ki ščitijo organizem pred okužbami.

Question 204

kako je zgrajen prebavni kanal pri konju (kateri deli)?

Answer 204

- usta (ustnice), - grlo, - požiralnik, - želodec, - tanko črevo: dvanajstnik = duodenum, vito črevo = jejunum, tešče črevo = ileum in - debelo črevo: slepo črevo = cekum, široko črevo = kolon, zadnje črevo = rektum in zadnjična odprtina = anus

Question 205

zobovje konj

Answer 205

- oblika zob in njihova grizna površina omogoča pravilno žvečenje zaužite krme. - Konji prežvečijo voluminozno krmo samo enkrat --> skrb za zobovje zelo pomembna - Krma se, poleg akta drobljenja, v času žvečenja prepoji z določeno količino sline, kar ji zagotavlja dobro pasažo v želodec, poleg tega pa sestavine sline pomembno prispevajo k uravnavanju kislosti želodčne in črevesne vsebine

Question 206

kam spada konj? | kako se pri njih razgradijo krmila?

Answer 206

med rastlinojede - herbivorri - Pri njih se krmila bogata s surovo vlaknino razgradijo do uporabnih metabolitov v slepem črevesu in v kolonu podobno, kot pri prežvekovalcih v vampu. - Pri tem pa opravljata želodec in tanko črevo enako funkcijo kot pri vsejedih ali mesojedih monogastričnih živalih. - Krma oziroma hranljive snovi v njej se pri konju preden pride do debelega črevesa, kjer se vrši mikrobna prebava, že prebavi po encimatski poti.

Question 207

želodec konj

Answer 207

- je precej majhen (ca. 12 l) --> zauživanje manjših količin krme večkrat na dan, ki neprestano prehaja skozi želodec - Prilagojen je predvsem prvinskemu načinu prehrane konj, ko so se konji v okolju stepe pasli na bornem travinju praktično 24 ur na dan. - ni najbolj primeren za rastlinojedo žival

Question 208

jetra/ žolčnik konj

Answer 208

- Prebavni sistem konj je slabo prilagojen za izkoriščanje maščob nimajo žolčnika. - Jetra konj tako stalno izločajo majhne količine žolča, ki služi za emulgacijo zaužitih maščob. - Konji dobro prebavljajo majhne količine maščob, morebitno enkratno zaužitje večje količine maščob pa bi zaradi pomanjkanja žolča lahko povzročilo motnje v prebavi.

Question 209

slepo in debelo črevo

Answer 209

- nekaj 100 l prostornine (prebava hranilnih snovi, ki jo opravljajo mikroorganizmi) - v njem pa poteka - poleg drugega - tudi prebava hranilnih snovi, ki jo opravljajo bakterije in praživali (podobno kot v vampu pri govedu). - Prav zaradi teh bakterij in praživali oziroma njihovih potreb je potrebno konjem ponuditi raznovrsten obrok, saj raznolikost sestavin obroka koristi potrebam organizma konj kot tudi omogoča kvaliteten razvoj mikroflore, ki za organizem konj opravijo pomemben del prebave krme.

Question 210

konj volumen prebVIL. | zadrževanej krme v prebavilih

Answer 210

- NAJVEČJI VOLUMEN DEBELO ČREVO, potem sledi tanko črevo, ki pa je daljše od debelega - hrana se največ časa zadržuje v debelem člrevesju, in v slepem (okoli 20h) - v atnkem samo 1,5h

Question 211

Površina prebavil : površini telesa konj, pes

Answer 211

2,2: 1 pes: 9,6: 1

Question 212

Dolžina prebavil : dolžini telesa konj

Answer 212

12: 1 | pes. 6:1

Question 213

Prostornina prebavil v l/100 kg t.m. konj

Answer 213

35

Question 214

kako lahko krmimo konja Glede na vrsto krmo

Answer 214

- kot monogastrično žival z velikim deležem lahko prebavljivih hranljivih snovi - ali kot prežvekovalca z velikim deležem voluminozne krme v obroku.

Question 215

kaj mormao še posebaj paziti pri krmljenju konja?

Answer 215

paziti na normalno funkcijo debelega črevesa z dajanjem v obrok zadostno količino surove vlaknine * Vendar pa surove vlaknine spet ne sme biti preveč. Količina in lastnosti surove vlaknine (lignin) v krmilu namreč vplivata na prebavljivost obroka.

Question 216

sestavine krmnega obroka konj

Answer 216

* Voluminozna krma * Koncentrati * Nekateri dodatki pomembno je pravo razmerje da zadovoljimo prehranske potrebe

Question 217

kako je z obrokom z z velikimi količinami lahko topnih OH

Answer 217

- se prebavi in izkoristi do 70 % že v tankem črevesu. - S tem je izkoriščanje teh OH pri konju bistveno boljše kot pri govedu (ni izgub v mikrobni prebavi) -Ostanki topnih OH, predvsem pa surova vlaknina, ki se v tankem črevesu ne prebavijo, se mikrobno razgradijo v cekumu in kolonu do nižjih maščobnih kislin.

Question 218

kajko je z belajkovinami zaužite krme pri konjuu'

Answer 218

- se encimatsko razgradijo v želodcu in v tankem črevesu. - Neprebavljeni del beljakovin se razgradi do AK, amoniaka, CO2 in MK.

Question 219

kako je z glikogenom pri konjih?

Answer 219

``` - V mišičnem tkivu konj je precej več glikogena kot pri drugih živalskih vrstah. - Energija za delo mišic se tvori v aerobnih (oksidativnih) procesih. - Ob povečanih naporih - v slabše prekrvavljenih mišicah poteče anaerobna glikoliza. --> slabša izkoristljivost energije ```

Question 220

kako je s celulitičnimi bakterijami pri konju

Answer 220

- Celulolitične bakterije v debelem črevesu konja imajo večjo celulolitično aktivnost kot bakterije v predželodcih prežvekovalcev.

Question 221

Prehod krme skozi debelo črevo konja je

Answer 221

- trikrat hitrejši kot skozi vamp prežvekovalcev, tako da je prebavljivost surove vlaknine pri konju na koncu slabša kot pri prežvekovalcih. - Obrok s 15 % in več surove vlaknine je pri konju za 25 – 30 % slabše prebavljiv kot pri prežvekovalcih

Question 222

Obrok s fiziološko neprimerno strukturo (premalo surove vlaknine)

Answer 222

- pospeši prehod krme skozi debelo črevo in poslabša aktivnost mikrobov. - Spremeni se peristaltika, pride do motenj v prebavi in s tem tudi do obolenja prebavil.

Question 223

amonijak, ak, mikroorganizmi in konj

Answer 223

- Amonijak izkoristijo mikrobi za sintezo sebi lastnih beljakovin. - Ni še čisto jasno koliko aminokislin se lahko iz debelega črevesa absorbira. Mikroorganizmi, ki se razmnožujejo v debelem črevesu se z blatom izločijo in tako mikrobna masa ne sodeluje v prehranski bilanci živali tako kot pri prežvekovalcih.

Question 224

kaj omogoča trening pri šprtnih konjih?

Answer 224

- povečanje mišične mase, - boljšo prekrvavitev mišičnega tkiva in - povečano nalaganje glikogena v mišicah. --> boljše aerobno in tudi anaerobno sproščanje kemično vezane energije metabolitov

Question 225

kaj je Predpogoj za optimalno presnovo energije v mišičnem tkivu (tudi v drugih organih telesa) ?

Answer 225

ustrezna preskrba konja z učinkovinami | rudninske snovi in vitamini

Question 226

kakšne razlike pri krmljenju mormao upoštevati?

Answer 226

- individualne razlike med konji - Vsakega konja obravnavamo posebej, spremljamo njegovo odzivnost na določen obrok in obrok po potrebi prilagajamo.

Question 227

ali so določeni in znani Normativi za potrebe konj po energiji in drugih hranljivih snoveh

Answer 227

ja

Question 228

ali je pomembno ocenjevanje kondicije konj? | primeri

Answer 228

ja - Neustrezno oskrbljeni konji so v slabi kondiciji. - Večji problem so preveč zamaščeni konji, ki jih preobilno oskrbujemo z energijo

Question 229

kje se nalagajo rezervne maščobe pri konjih?

Answer 229

- v trebušni votlini, - na rebrih - v podkožju.

Question 230

kakšno škodo povzročajo odvečne maščobe pri konju?

Answer 230

- obremenjujejo presnovo (pride do značilnih obolenj), -po nepotrebnem obremenjujejo kardiovaskularni in dihalni sistem - povečujejo obremenitev tetiv in sklepov. Predebeli konji tudi nimajo volje po gibanju, so leni in trmasti

Question 231

Z ozirom na kategorijo živali in uporabo s stališča prehrane ločimo:

Answer 231

- delovne in športne konje - plemenske kobile - žrebeta - mlade konje - plemenske žrebce

Question 232

katere potrebe v prehrani obravnavamo pri konjih (in tudi pri ostalih živlaskih vrstah?

Answer 232

``` potrebe po: energiji, beljakovinah, rudninskih snoveh in vitaminih ``` za vzdrževanje in za produkcijo.

Question 233

Vloga posameznih sestavnih delov krmnega obroka

Answer 233

- različna: * zagotavljanja strukturne vlaknine * zagotavljanja zadostne količine energije in beljakovin.

Question 234

kako lahko uspešno pokrijemo prehranske potrebe konj?

Answer 234

Le s pravilnim razmerjem, izbiro in količinami voluminozne krme ter koncentratov

Question 235

delitev krme za konje an vrste

Answer 235

- sočna krma - voluminozna krma - zrnata ali posamična krmila - krmne mešanice ali koncentrati - dodatki in mešanice - voda

Question 236

sočna krma

Answer 236

- z velikim deležem vode: paša, pokošena trava, travna in koruzna silaža, korenje, jabolka, krmna in sladkorna pesa, pesni rezanci…

Question 237

voluminozna krma fiziološka vloga voluminozne krme prebava vlaknine

Answer 237

- z majhnim deležem vode: seno, slama, travna ssilaža - velika vsebnost strukturne vlaknine, ki je potrebna, da prebavila konj lahko normalno delujejo - Fiziološke vloge voluminozne krme in vlaknine (celuloza) so predvsem spodbujanje izločanja večjih količin sline pri zauživanju krme, omogočanje prehajanje hrane po prebavnem traktu in vezava vode. - Velik del vlaknine prebavi mikroflora (mlečnokislinske bakterije) prebavil predvsem v slepem in debelem črevesju, presnovni produkti mikrobne prebave (predvsem maščobne kisline) pa se absorbirajo in so na voljo organizmu konj.

Question 238

zrnata ali posamična krmila

Answer 238

z majhnim deležem vode – koncentrirana krmila: oves, ječmen, koruza, pšenica, laneno seme, pšenični otrobi, ovseni kosmiči, suhi pesni rezanci…

Question 239

krmne mešanice ali koncentrati

Answer 239

z majhnim deležem vode: krmilo za konje, dodatno krmilo za športne konje, dodatno krmilo za plemenske konje, dodatno krmilo za žrebeta…

Question 240

dodatki in mešanice

Answer 240

z majhnim deležem vode: sol, vitamini, minerali, vitaminsko-mineralne mešanice, specialne mešanice vitaminov, mineralov, aminokislin in drugih učinkovin

Question 241

Voda

Answer 241

- mora biti čista, zdrava, sveža - konjem stalno na voljo. - 30l je načeloma najmanjša količina, ki jo konji popijejo na dan.

Question 242

Seno

Answer 242

- Vloga sena v prehrani konj je praviloma podcenjevana in ji ne pripisujemo pravilnega pomena. - Seno poleg strukturne vlaknine vsebuje precej energije, beljakovin pa tudi nekaj vitaminov in mineralnih snovi, še posebej, če upoštevamo, da naj konj na dan - odvisno od sestave krmnega obroka - zaužije 5-10 kg sena. - Vsebnost energije in beljakovin je odvisna od: * vrste travinja * časa spravila sena * starosti sena - primerno seno iz travnikov: * z zelo raznolikim travinjem, * idealen čas odkosa sena je praviloma konec junija ali začetek julija oziroma glede na vremensko klimatske pogoje naj se košnja sena opravi prej pozno kot zgodaj. *Z relativno poznim odkosom preprečimo, da bi seno vsebovalo preveč beljakovin pa tudi energije, obenem pa zgodaj košeno seno vsebuje manj vlaknine. - Seno praviloma vsebuje toliko energije in beljakovin, da popolnoma pokrije osnovne prehranske potrebe konj, ki fizično niso aktivni, vsebnost beljakovin (predobro seno) pa te potrebe lahko tudi preseže. PREDNOSTI: vlaknina, energija, beljakovine,razmerje Ca:P SLABOSTI: prah, plesni, zeli

Question 243

Zgodaj košeno seno iz kultiviranih travnikov, ki so obilno | gnojeni

Answer 243

- vsebuje malo vlaknine -seno ima svilnat izgled in je rumenkasto-zelenkaste barve - vsebuje veliko beljakovin in energije - kot tako primerno predvsem za prehrano krav molznic v intenzivni mlečni proizvodnji.

Question 244

slama

Answer 244

• pomembna v sušnih letih • primanjkuje sena • predstavlja edino krmilo, ki je glede na vsebnost strukturne vlaknine enakovredno senu. • zelo malo energije in beljakovin • pri izračunu krmnega obroka konj pri katerih se kot nastilj uporablja slama (upošteva dnevno zauživanje slame v količini 1 kg/dan). PREDNSOTI: vlaknina, razmerje Ca:P SLABOSTI: malo energije, prah, plesni

Question 245

travna silaža

Answer 245

- je zelo dobra vrsta voluminozne krme za konje, obenem pa žal lahko predstavlja tudi velik vir potencialnih problemov in težav. * pripravo in konzerviranje travne silaže, saj nepravilni postopki lahko povzročijo gnitje in razvoj plesni v silirni masi. - pomembno da zagotovimo: * čist odkos (predvsem brez prsti oziroma zemlje), *primerno sušino silirne mase in *kvalitetno zapiranje silosa ali bale, - vključitev travne sliaže še posebej v zimskem času dobrodošla dopolnitev krmnega obroka, ki ga konji praviloma tudi radi zauživajo. - za krmo konj je praviloma bolj suha, kot tista, ki se pripravi za govedo, pri njeni uporabi pa moramo biti pozorni še na t.i. dnevni odvzem silaže. PREDNSOTI energija in beljakovine SLABOSTI plesni, gnitje

Question 246

Pesni rezanci

Answer 246

- relativno visoke vsebnosti vlaknine - vlaknina v pesnih rezancih ni celuloznega izvora ampak pektinskega, pektini pa še močneje vežejo vodo v slepem in debelem črevesu ter tako predvsem pri delovnih naporih delujejo kot nekakšen rezervoar vode vezane v organizmu, ki se po potrebi lahko sprosti. - Pesne rezance zaradi preprečitve obstipacije požiralnika vedno polagamo namočene. - namočenipesni rezanci pšredstavlajjo tudi dodaten vir vode - Praviloma so zelo okusni in jih konji radi zauživajo. - Vsebujejo precej energije in nekaj malega beljakovin, PREDNSOTI vlaknina, energija SLABOSTI namakanje

Question 247

zelena trava

Answer 247

- je pri zagotavljanju vlaknine manj pomemben dejavnik, prej predstavlja visoko-beljakovinsko krmo z velikim deležem vode. - Poleg energije in beljakovin vsebuje tudi precej karotinov (predhodnikov vitamina A) in tudi drugih vitaminov ter mineralov. - Pri vključitvi v obrok pa se moramo zavedati, da zelena trava vsebuje le 16% suhe snovi in tako konj zlahka zaužije tudi do 50 kg trave, a ta količina trave vsebuje le 8 kg suhe snovi, ostalo pa je le voda. - Tovrstna strategija prehrane konj seveda ni primerna za športne konje. Zmerne količine zelene trave, ki se vključi v obrok kot paša ali svež odkos pa so seveda vedno dobrodošle PREDNOSTI beljakovine, vitamini, minerali SLABOSTI velika vsebnost vode

Question 248

Koncentrirana krmila

Answer 248

- Pri povečani aktivnosti voluminozna krma ne pokriva več potreb po energiji in drugih hranilnih snoveh. - Uporaba koncentriranih krmil nam tako omogoči, da s krmljenjem žit, popolnih krmnih mešanic in drugih dodatkov pokrijemo povečane prehranske potrebe živali, ne da bi presegli omejitev pri skupnem obsegu dnevnega krmnega obroka (SS). ``` - Med najbolj pogosto uporabljena koncentrirana krmila sodijo: oves, ječmen, koruza , soja, sončnice , otrobi ali krmilna moka ter dopolnilne in popolne krmne mešanice (briketi ali mešanice obdelanih zrn žit - muesli). ```

Question 249

Oves

Answer 249

- predstavlja morda najbolj primerno žito za uporabo v prehrani konj. - Razloga za to sta predvsem: * vsebnost in razmerje energije ter beljakovin * zrno ovsa relativno mehko ter primerno za žvečenje. - Izkoristljivost ovsa se lahko še poveča s postopkom valjanja in to celo do 20%. - Vključevanje ovsa v obrok konja mora seveda vedno temeljiti na obsegu in intenzivnosti dela. ``` PREDNSOTI količina in razmerje energije ter beljakovin, mehko zrno SLABOSTI razmerje Ca:P, malo vitaminov in mineralov ```

Question 250

Ječmen

Answer 250

- vsebuje podobno količino beljakovin in nekaj več energije kot oves, - edina omejitev pri njegovi rabi pa je lahko trdota njegovega zrna, ki lahko predstavlja problem predvsem za konje z neurejenim zobovjem. - V postopkih priprave ječmena za prehrano konj, če ne želimo krmiti celega zrna, valjanje ni najbolj primerno, v praksi se precej bolj pogosto uporablja grobo mletje (šrotanje), kar pa ima za posledico nastanek določene količine precej drobnega prahu (moke), kar pa v prehrani konj ni zaželjeno. ``` PREDNSOTI več energije kot oves SLABOSTI trdo zrnje, razmerje Ca:P, malo vitaminov in mineralov ```

Question 251

koruza

Answer 251

- kot samostojno krmilo ni najbolj primerno za prehrano konj.: * trdota suhega zrna (podobno kot pri ječmenu). * Koruza vsebuje veliko energije in malo beljakovin ter tako predstavlja zelo neuravnoteženo krmilo. - koruza predstavlja v določenem deležu nepogrešljivo sestavino popolnih krmilnih mešanic, kjer postane dober vir energije, še posebej, če se pri pripravi take krmne mešanice pojavijo viški beljakovin. PREDNSOTI veliko energije, malo beljakovin SLABOSTI nesorazmerje med energijo in beljakovinami, razmerje Ca:P

Question 252

soja

Answer 252

- je beljakovinsko in tudi energetsko izredno močno krmilo, *njena uporaba oziroma uporaba sojinih pogač v prehrani konj pa je še posebej popularna v ZDA. - Nepravilna uporaba soje je zaradi visoke vsebnosti beljakovin lahko za organizem konja precej problematična in privede do vrste zdravstvenih težav: *vnetje kopit (laminitis), *prekomerno obremenjevanje organizma z beljakovinami pa negativno deluje tudi na presnovne procese v organizmu konj, saj predstavlja presnova odvečnih beljakovin na organizem izreden fiziološki in energetski napor. - Soja pa, prav tako kot koruza, predstavlja dober vir beljakovin in energije v popolnih krmnih mešanicah, njena uporaba v določenih količinah in deležih zelo dobro dopolni morebitne primanjkljaje hranljivih snovi. PREDNSOTI veliko beljakovin SLABOSTI razmerje Ca:P

Question 253

sončnice

Answer 253

- v obliki zrn ali sončničnih tropin so lahko dobro krmilo za konje * posebej zaradi vsebnosti beljakovin, energije in različnih olj ter maščobnih kislin. - Maščobne kisline predstavljajo izvrsten in lahko izkoristljiv energetski vir za konje, še posebej če so ti slabše prilagojeni na izkoristek energije iz žit. - Zmerne količine maščobnih kislin organizem izkoristi brez večjih energetskih izgub, poleg tega pa pri metabolizmu maščobnih kislin v mišicah ne nastaja mlečna kislina. - zrna sončnic lahko problematična zaradi možnosti razvoja plesni, če vsebujejo preveliko vsebnost vlage. PREDNSOTI veliko energije in beljakovin, olja SLABOSTI plesen

Question 254

Otrobi oziroma krmilna moka

Answer 254

- se pogosto uporabljajo v prehrani konj, vendar glede na vsebnost določenih sestavin, niso najboljša vrsta krmila za konje. ``` - Otrobi se pridobivajo kot ostanek pri mletju žit: iz sredice žitnega zrna nastane moka (škrob), iz lupin žitnega zrna pa nastanejo otrobi ``` - Otrobi vsebujejo precej energije, beljakovin in fosforja, so pa zelo revni s kalcijem. * Razmerje med Ca in P je celo do 1:12, sicer normalno razmerje v krmni mešanici pa znaša 3:2. - Občasna uporaba manjših količin otrobov (npr. 0,25 kg 1-2 krat na teden) ne bo povzročala težav, redna uporaba večjih količin otrobov (npr. 0,5-1,5 kg na dan) v dnevnem krmnem obroku bo pripeljala do določenih težav, ki se velikokrat najprej pokažejo na kopitih (suha in razpokana kopitna stena). PREDNSOTI energija, beljakovine SLABOSTI izrazito neugodno razmerje Ca:P

Question 255

krmne mešanice - prednosti, slabosti

Answer 255

``` PREDNOSTI uravnoteženo razmerje energijabeljakovine, dodatki SLABOSTI preverjenost v praksi, kvaliteta, učinkovitost ```

Question 256

POPOLNE KRMNE MEŠANICE

Answer 256

• V obliki briketov ali mešanic obdelanih zrn žit – muesli (dražja, a boljše prebavljiva, povečano izločanje sline zaradi žvečenja). ``` • Prednost uporabe krmnih mešanic je v tem, da so SESTAVINE V PRAVILNEM RAZMERJU, kar zagotavlja vsebnost vseh potrebnih hranljivih snovi in tudi vitaminov, mineralov in drugih potrebnih dodatkov. ``` • vse bolj uveljavlja uporaba sestavin, ki so predhodno obdelane, da bi dosegli čim boljši izkoristek. •Krmila za žrebeta pa sestavljajo le termično in fizikalno obdelana žita, ki so zaradi predhodnega procesa ekstrudiranja najbolje izkoristljiva in prebavljiva. • pri proizvodnji krmil za konje uporabijo uveljavljene svetovne standarde ob upoštevanju lokalnih zakonitosti. •Vhodne sestavine praviloma izpolnjujejo najvišje prehranske, tehnološke in higienske standarde, saj je znano, da so konji izredno občutljivi in hitro reagirajo na napake v prehrani.

Question 257

Sestavljanje obroka

Answer 257

- Tradicionalni obrok za konje predstavlja dodatek ovsa k senu. * Ta obrok je fiziološki in primerno izravnan v večini hranljivih snovi - konj lahko brez problemov zauživa tudi druga krmila oziroma voluminozno krmo, kot je npr. zelena krma (paša, prilast). - Paša je najnaravnejši način krmljenja konj delovni in šprtni konji: - pojedo lahko 30 – 35 kg paše oziroma trave, -->kar pokriva potrebe po energiji za vzdrževanje. - Beljakovin je pri tem več kot dvakrat preveč. - Kot dopolnilo za delo rabijo živali ENERGETSKA KRMILA - posebej pazimo na to, da se ne zredijo preveč, krmiti jih moramo z ozirom na delo, ki ga opravljajo ``` zimsko obdobje: - lahko poleg sena dobivajo in jedo tudi silažo: *travna silaža = 15 – 18 kg (uvela) *koruzna silaža = 15 – 18 kg *silirano pesno listje = 10 – 12 kg *Silaže morajo biti dobre kakovosti, ne gnile in ne plesnive ter brez primesi blata. ``` ``` vlakninasta krma - potrebna konju: * da zagotavlja pravilno obrabo zob, *normalno funkcijo mikrobne flore v debelem črevesu, *za izločanje sline, *za zadrževanje krme v črevesju, *za vzbujanje črevesne peristaltike * za mehanični občutek sitosti. ``` - Namesto sena lahko krmimo konjem ob dodatku koncentratov ali ovsa tudi slamo. - Konjem lahko krmimo tudi krompir, peso, sladkorno peso ali korenje. Paziti moramo na krmljenje po normativih ter na to, da krmimo vse gomolje in korenje brez blata. - Ob osnovnem obroku iz voluminozne krme krmimo posebej sestavljene dopolnilne krmne mešanice. - Kupujemo in krmimo lahko tudi popolne krmne mešanice, ki služijo kot edino krmilo za konje. * Vsebujejo 15 – 20 % surove vlaknine, 2,2 - 2,3 Mcal prebavljive energije na kg in 10 % surovih beljakovin ter dodatke elementov in vitaminov. *konj poje 7kg take hrane *delo in šprt: dodatno še 2-4kg --> ker lahko pri tej količini pričakujemo težave p'ri prebavi dodamo seno ali slamo

Question 258

zakaj poleti konjem ni dobro krmiti silaže?

Answer 258

zaradi naknadne fermentacije silaž, ki škoduje konjem

Question 259

koliko potrebuje konj dnevno sena in slame?

Answer 259

- najmanj 3 kg sena - . Čim več je sena v obroku tem boljše kakovosti mora biti. - Slame lahko dajemo v obrok 2 – 3 kg dnevno

Question 260

POSTOPKI PRI KRMLJENJE KONJ

Answer 260

 Krmimo 3 - 4 dnevno, neoporečno, čisto krmo (pesek in zemlja se nabirata v želodcu)!  Značilen je majhen želodec s slabim mešanjem (vsebina se počasi prepoji z želodčnim sokom in kislino) --> visoka pH vrednost  Konj mora imeti dovolj časa, da obrok v celoti poje in dobro prežveči (nakosmiči), da se v želodec nalaga koncentrično v rahli plasti (1 kg sena – 40 minut)  Ne sme zaužiti preveč krme naenkrat, saj se vsebina tako še počasneje zakisa, to pa omogoča delovanje potencialno patogenim MO iz krme  Če se konj preobje ali zaužije krmo, ki se v želodcu napne (suhi pesni rezanci), pride do krča mišičnega obroča v ustju požiralnika, želodec se zapre, bruhanje ni možno; v hujših primerih pride celo do rupture želodca

Question 261

kako presojamo Uporabnost krme pri konjih? zakaj je oves najbolj primerno žito? najmanj primerno žito je? zakaj? kako je s pašo: mlada ali starejša?

Answer 261

na osnovi tega, ali določena krma v želodcu tvori rahle ali zbite plasti - ker vsebuje več netopne surove vlaknine, zato tvori rahle sloje - najslabša pa je pšenica, ki vsebuje malo surove vlaknine in veliko lepka (beljakovin), zato se lahko nabira v kepe - starejša paša tvori bolj rahle plast

Question 262

delovni in šprtni konji

Answer 262

- potrebe po energiji seštevek potreb za vzdrževanje in potreb za delo (gibanje, nošnja, vleka). - V času, ko ne delajo jih lahko in moramo krmiti samo s količinami hranljivih snovi za vzdrževanje. - Če konje, ki nič ne delajo, krmimo nad vzdrževalnimi potrebami, se bo pri njih potem, ko bodo začeli z aktivnostmi, pojavilo značilno obolenje (praznična bolezen, nedeljska bolezen, paralitična mioglobinurija). - Energija za vzdrževanje: xy kJ PE/kg žive teže

Question 263

kako hitro konj zauživa krmo? | kaj mu moramo dati da ne pride do problemov z zobovjem?

Answer 263

- zelo počasi, skrbno jo prežvečijo - da pojedo 1 kg sena potrebujejo v povprečju okrog 40 minut, - za 1 kg ovsa pa okoli 10 minut

Question 264

kaj mu moramo dati da ne pride do problemov z zobovjem?

Answer 264

-dovolj strukturne voluminozne krme - ob žvečenju zobje (kočniki, meljaki) obrabljajo in ob tem stalno rastejo.

Question 265

problemi z zobovjem. | kako l.ahko rešimo te probleme?

Answer 265

- neustrezna obraba zob --> zaradi različnih anomalij - Razvijejo se ozobci (špice), zaradi katerih konj krme ne more dovolj dobro prežvečiti. - Konj z ozobci krmo hitreje zauživa. Slabše prežvečena krma je slabo prebavljiva, povzroča lahko celo prebavne motnje. - konj z obzobci praviloma v slabši kondiciji - Pregled in po potrebi korekcija zobovja (brušenje)

Question 266

Za normalno mikrobno prebavo v debelem črevesu je potrebno?

Answer 266

- poleg surove vlaknine pomembno tudi ustrezno razmerje med energijo in beljakovinami v obroku.

Question 267

kako navajamo Vsebnost energije v krmilih za konje in normative o potrebah konj po energiji ?

Answer 267

- v MJ prebavljive energije (PE) - in za beljakovine v prebavljivih surovih beljakovinah (PSB). - V pravilno sestavljenem obroku (za vzdrževanje in proizvodnjo) naj bi bilo v obroku na 1 MJ PE 5 g PSB.

Question 268

območje nevtralne temperature pri konjih?

Answer 268

konji lahko vzdržujejo | normalno presnovo pri temperatuti -15 do 30°C

Question 269

koliko prebavljive energije potrebujejo konji za vzudrževanje?

Answer 269

- 543 – 585 kJ prebavljive energije na kg | žive teže

Question 270

kako konji pridobivajo energijo za delo?

Answer 270

v presnovi mišične celice, pri čemer se kemična energija molekule glukoze ali maščob pretvori v mehanično energijo gibanja

Question 271

iz česa izhajajo potrebe po belajkovinah pri konjih?

Answer 271

- Potrebe po beljakovinah izhajajo iz potreb po izravnalni bilanci dušika. - Za vzdrževanje potrebuje konj 60 – 65 PSB/100 kg telesne mase

Question 272

od česa je odvisno mišično delo?

Answer 272

- od oskrbe z energijo, ob tem pa so potrebne tudi dodatne količine beljakovin: - za rast mišičnega tkiva - za povečano aktivnost encimov - ob povečanem nivoju beljakovin v obroku je vzdražljivost živčnega sistema večja - zaradi izločanja dušika preko znoja - zaradi povečane peristaltike se izgublja več celic črevesne sluznice - potrebno je vzdrževati razmerje energija : beljakovine za funkcijo mikroorganizmov v debelem črevesu

Question 273

katere delovne sposobnosti konja so odvisne od oskrbe z učinkovinami (elementi):

Answer 273

- vzdraženost živčnih celic - kontrakcija mišic - tvorba ATP - izkoristljivost energije

Question 274

potrbe po makroelementih

Answer 274

- odvisne od telesne mase in aktivnosti - Potrebe po makro elementih za proizvodnjo so pri delu konj nekoliko večje od vzdrževalnih potreb. * , z znojem se namreč izloča na uro 0,25-1g Ca in 0,1-0,3g P, natrija se izloči bistveno več (60g)  Ca in P: potrebna za oblikovanje in izvrševanje funkcije skeleta, vzdraženost nevronov, kontrakcijo mišic, tvorbo ATP  Razmerje Ca : P = 1,5–2 : 1; kratek čas vzdržijo konji tudi razmerje 3 do 5 : 1. --> če se poruši razmerje , pride do demineralizacije skeleta  Na: pomanjkanje vodi do hitrega utrujanja in pregrevanje živali

Question 275

kaj je elktrolit?

Answer 275

- snovi, ki v organizmu konj sodelujejo pri presnovi tekočin, vzdrževanju acido-baznega ravnotežja in osmotske regulacije. ``` - Najpomembnejše snovi v tej skupni so : natrij, kalij, klor, bikarbonati tudi magnezij ter kalcij ```

Question 276

elektroliti konj

Answer 276

- Skupna lastnost telesnih tekočin je, da vsebujejo določeno koncentracijo raztopljenih snovi, ki je enaka raztopini 9 g soli v litru vode. --> infuzija pri konju mora biti tako sestavljena

Question 277

pomanjkanje elektrolitov konj

Answer 277

- Do pomanjkanja elektrolitiv v organizmu konj prihaja zaradi povečanega izločanja iz organizma ali premajhnega vnosa v organizem. - Elektroliti se pri zdravih konjih povečano izločajo z urinom in znojem v pogojih povečanega obsega dela pri višjih temperaturah zraka. - Fizična aktivnost konj pripelje do dviga telesne temperature, kar pa konji lahko uravnavajo predvsem z znojenjem. - Pri procesu znojenja izhlapevanje izločenega znoja, ki je sestavljen iz vode in soli, znižuje telesno temperaturo, po izparitvi vode pa na dlaki in koži ostanejo vidni ostanki izločenih soli. - Pomembno je vedeti, da konji na tak način izgubljajo elektrolite ne samo v času fizične dejavnosti ampak tudi v času celodnevne paše na vročem poletnem soncu, to pa lahko opazimo po belih ostankih soli v področju vihra, lakotnic in prsi. - Najbolj pogosta znaka pomanjkanja elektrolitov - nista pa vezana le na ta pojav - sta povečano ali celo zelo obsežno znojenje (v obliki belih pen) in prekomerna utrujenost ter daljši čas restitucije po treningih

Question 278

rešitev pri pomanjkanju elektroliktov

Answer 278

- konjem začnemo dodajati v krmo elektrolitske mešanice v količinah, ki jih predpisujejo proizvajalci ali - konjem povečamo dnevno količino elektrolitskih mešanic - Če navedena ukrepa v nekaj dneh ne privedeta do želenih rezultatov je potrebno poiskati druge vzroke za prekomerno znojenje in utrujenost – to pa je že naloga veterinarja.

Question 279

Primerna izbira elektrolitskih mešanic | primerna uporaba

Answer 279

- elektrolitski praški, elektroliti, dodani mineralno-vitaminski mešanici, raztopine paste - v določenem obdobju uporabljamo pripravek ene blagovne znamke, predpisana količina, stalen nadzor vpliva elektrolitskih mešanic na organizem konja - Pri rekreativni ježi dodajamo elektrolite konjem pred in/ali po ježi, seveda glede na predvideno dolžino ježe in vremenske razmere. - Pri rednem dnevnem delu s konji (šola jahanja) je iz vidika tehnologije krmljenja na mestu uporaba kombiniranih pripravkov (minerali, vitamini, elektroliti...), ki se dajejo vsak dan celotni skupini konj. - Intenzivno delo s konji (treningi, tekme) zahteva nemalokrat poleg dnevnega polaganja določne količine elektrolitov tudi uporabo elektrolitskih past neposredno pred napori in po njih, saj je slednje v precejšnjo pomoč organizmu konj v postopkih restitucije po treningu ali tekmi. - Pri dolgotrajni ježi (večdnevne konjenice), je poleg redne uporabe elektrolitov v času priprav na konjenico, zelo primerno konjem tudi pri opoldanskih počitkih ponuditi manjše količine elektrolitskih mešanic ali pa uporabiti elektrolitske paste.

Question 280

dodajanje elektrolitov je potrebno prialgoditi čemu?

Answer 280

- Uporaba elektrolitskih mešanic je del normalne prehranske strategije, ki naj podpira delovanje organizma konj. - Dodajanje elektrolitov je potrebno prilagoditi glede na: obseg dela konj, zunanjo temperaturo, - obenem je potrebno nameniti posebno pozornost izbiri elektrolitske mešanice in njeni uporabi

Question 281

del elektrolitskih snovi konj pridobi tudi s kakš no hrnao?

Answer 281

voluminozno krmo in koncentrati

Question 282

Pri uporabi elektrolitskih pripravkov je pomembno tudi, da v določenemu obdobju uporabljamo: zakaj je to pomembno?

Answer 282

1. pripravek ene (znane) blagovne znamke, 2. pripravek s katerim imate sami ali vaši znanci dobre izkušnje, 3. količine kot jih predpisujejo proizvajalci , 4. znane dnevne količine (če so te drugačne od predpisanih) in 5. da stalno nadzorujte vpliv dodajanja elektrolitskih mešanic na organizem vašega konja. - z lahkoto bomo opazovali vpliv dnevnih količin elektrolitov - po potrebi bomo dnevne količine lahko povečevali ali zmanjševali -, - v primeru morebitne premajhne učinkovitosti pa začeli uporabljati pripravek druge blagovne znamke.

Question 283

kako se navaja potrebe po vitamiih pri konjih?

Answer 283

- v potrebnih količinah posameznega vitamina na kg telesne mase - ali v potrebni količini v kg suhe snovi obroka (SS).

Question 284

Normativi za oskrbo konj z vitamini:

Answer 284

``` Vitamin A 75 IE/kg telesne mase Vitamin D 5 – 10 IE/kg telesne mase Vitamin E 1 – 4 mg/kg telesne mase Vitamin B1 2,5 mg/kg SS Biotin 0,05 mg/kg SS ```

Question 285

vitmaini konj

Answer 285

 Potrebe po vitaminih so razmeroma majhne in pri pravilno sestavljenem obroku hitro pokrite  pomanjkanje vitmainov pri odraslih konjih redek pojav ```  Do pomanjkanja pride lahko: - pri prebavnih motnjah, - enostranskem krmljenju in - pri povečanih naporih (npr.: pri vit. B1, ki sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov). - krmljenje starega sena in žit, - paša v sušnih obdobjih ```

Question 286

Delovanje in posledice pomanjkanja posameznih vitaminov

Answer 286

VITAMIN A - področje delovanaja: vid, sluznice, koža, reprodukcija - posledica pomanjkanja: motnje v vidu, slaba odpornost, neplodnost VITMAIN D - področje delovanaja: metabolizem Ca in P - posledica pomanjkanja: motnje v gibanju, pareze VITAMIN E - področje delovanaja: antioksidativna zaščita, razvoj mišičnine - posledica pomanjkanja: izpostavljenost organizma škodljivim substancam, nepopoln razvoj mišičnine, bolezni mišic (nedeljska bolezen) VITAMIN K - področje delovanaja: strjevanje krvi - posledica pomanjkanja: podaljšan čas strjevanje krvi,spontane krvavitve B KOMPLEKS, FOLNA KSILINA, HOLIN, BIOTIN - področje delovanaja: bazalni metabolizem, rast, oroženevanje - posledica pomanjkanja: utrujenost, brezvoljnost, slabokrvnost, slabša rast VITAMIN C - področje delovanaja: antioksidativna zaščita, čvrsto vezivno tkivo, odpornost - posledica pomanjkanja: slaba odpornost

Question 287

Pravila pri dodajanju vitaminov

Answer 287

• količina dnevno dodanih vitaminov naj temelji na obsegu dela konj, • krmljenje starega sena in starih žit (pomladni čas) ter paša v sušnih obdobjih lahko pripelje do primanjkljaja različnih vitaminov, • dodajanje vitaminov B kompleksa in vitamina C je potrebno zaradi njihovi premajhni mikrobni proizvodnji v črevesju, dodatno zmanjšanje njihove količine v telesu pa lahko povzroči tudi antibiotična terapija bolnih konj, ker antibiotik neselektivno uniči tudi del koristne mikroflore • za prebroditev stresnih situacij je potrebno dodatno dodajanje pripravkov: vitamina E, vitamina C in selen, • v primeru motene rasti kopit je potrebno iskati rešitve v smeri dodajanja: biotina, bakra, cinka, metionina in substanc, ki vsebujejo organsko žveplo • prekomerno dodajanje vitaminov je lahko zelo škodljivo, najbolj problematičen med vitamini pa je presežek vitamina D

Question 288

za kaj rabijo breje kobile hranljive snovi? | kako je s krmo pri breji kobili?

Answer 288

- za vzdrževanje, za rast plodu, povečanje mase uterusa, placente, mlečne žleze. - V zadnjih mesecih brejosti najbolj poraste potreba po beljakovinah, elementih in vitaminih. - Optimalna oskrba s hranljivimi snovmi je za breje kobile omogočena na paši (60 kg paše), potrebno pa jim je dodajati energijo. - Pomanjkanje energije v obroku povzroči pri breji kobili odmiranje plodu. - Tudi preveč beljakovin v obroku je za breje kobile izrazito škodljivo. - Tudi rast in razvoj žrebet sta odvisna od njihove preskrbe s hranljivimi snovmi.

Question 289

Kobile proizvajajo v prvih petih mesecih laktacije povprečno KOLIKO KG MLEKA NA DAN?

Answer 289

14 – 15 kg mleka/dan. kobile nekaterih hladnokrvnih pasem lako celo do 25kg

Question 290

KOLIKO ČASA IMA KOLOSTRUM KOBILE vse potrebne | sestavine za zaščito žrebeta (imunoglobuline) ??

Answer 290

samo prvih 12h po žrebitvi

Question 291

opiši kobilje mleko

Answer 291

- revno na beljakovinah in maščobah, vsebuje pa veliko laktoze. - 1 kg mleka vsebuje 2194 kJ (pri govedu 3135 kJ, pri svinji 5225 kJ). - Za mleko kobila izkorišča 60 % zaužite energije in beljakovin

Question 292

kako ej s težo žrebeta? kako je s potrebami po vzdrževalni krmi? kako ej s potrebami?

Answer 292

- V 6 -8 tednih žrebe podvoji rojstno težo, - pri starosti 6 mesecev doseže že 40 % odrasle velikosti. - V tem času pričakujemo dnevne priraste okrog 800 – 900 g, v drugem polletju od 500 – 600 g. - Leto stari konji priraščajo 250 g in dvoletniki 200 g dnevno. - S tremi leti dosežejo konji 90 – 100 % končne teže. - Z naraščajočo težo naraščajo tudi potrebe po vzdrževalni krmi (v odvisnosti od presnovne teže). - Ob potrebah za prirast je pri mladih konjih potrebno upoštevati količine hranljivih snovi za vzdrževanje. - potrebe po energiji za kg prirasta ne povečujejo s starostjo živalipotrebe po energiji za kg prirasta ne povečujejo s starostjo živali - Delež maščob v organizmu konja se s staranjem bistveno ne povečuje. - Beljakovine krme se v času rasti izkoriščajo 45 – 50 %, energija pa 60 %. - Razmeroma velike so tudi potrebe po elementih in vitaminih pri rastočih konjih.

Question 293

kako je s plemenskimi žrebci v plemenilni sezoni?

Answer 293

Plemenski žrebci potrebujejo v plemenilni sezoni 25 – 30 % energije nad potrebami za vzdrževanje in 70 % beljakovin nad temi potrebami

Question 294

skupnednevne portrebe plemenskih žrebet ?

Answer 294

Skupne dnevne potrebe znašajo 24 – 26 Mcal prebavljive energije in 630 – 650 g prebavljivih surovih beljakovin. a to velja za pelmenska žrebeta al za konje na splošno?

Question 295

Prehrana kobil in žrebet

Answer 295

- V prvih pomladanskih dneh in tednih ima prehrana kobil in žrebet poseben pomen, saj se začenja obdobje žrebitev. - Obdobje razvoja in rasti plodu ter začetek življenja žrebeta sicer traja približno 11 mesecev, vendar se prav v času žrebitev začnemo še bolj zavedati kompleksnih razvojnih in prehranskih procesov, ki omogočajo uspešno brejost in razvoj zdravega žrebeta.

Question 296

Prehrana kobil v prvih osmih mesecih brejosti

Answer 296

- plod oblikuje in razvija, - njegova intenzivna rast in pridobivanje na teži pa poteka v zadnji tretjini brejosti. -_ Razvijajoči se plod v prvih osmih mesecih materinega organizma ne obremenjuje posebej, kobile se lahko zmerno obremenjuje. - Breji živali je v tem obdobju potrebno zagotoviti zadostno količino hranilnih snovi, obrok naj bo pestro sestavljen. - Dobra paša ali kvalitetno seno pokrivata velik del prehranskih potreb kobil in rastočega plodu, - prehranski dodatki in krmne mešanice za kobile pa vsebujejo praviloma višje vsebnosti beljakovin in nekaterih esencialnih aminokislin, ki ugodno vplivajo na razvoj plodu - Ena izmed pogostih prehranskih napak v tem obdobju je pri kobilah, ki bodo žrebile prvič, prekomerno krmljenje. -->To privede do nezaželenega povečanja telesne teže

Question 297

Prehrana kobil v zadnjih treh mesecih brejosti

Answer 297

-V obdobju pred žrebitvijo se potrebe po hranilnih snoveh močno povečajo, saj plod hitro pridobiva na teži. - Poleg zadostnih količin energije in beljakovin v krmi kobil, v tem času posvečamo posebno pozornost mineralom v obroku. - Pri izbiri mineralno-vitaminskih dodatkov moramo biti pozorni na izkoristljivost, količino in razmerje med minerali, ki jih vsebujejo. - V zadnjih tednih pred žrebitvijo se tako povečajo potrebe kobil in plodu po hranilnih snoveh, obenem pa se zaradi rasti plodu zmanjša prostornina trebušne votline. - -> Kobile zato težje zaužijejo velike količine krme, * obroke je v tem času potrebno delno skoncentrirati, kar praktično pomeni zmanjšan delež voluminozne krme (seno) in povečan delež koncentrirane krme (krmila).

Question 298

poamnjaknje mineralov v zadnjih 3 mesecih brejosti

Answer 298

- Če krmni obrok vsebuje premalo mineralov, bo kobila pospešila črpanje kalcija iz svojega skeleta, - če pa krma vsebuje preveč kalcija in fosforja, po možnosti še v nepravilnem razmerju, pa bo organizem zmanjšal absorpcijo obeh mineralov iz prebavil. - V obeh primerih se lahko količina kalcija in fosforja (pa tudi drugih mineralov) v organizmu zmanjša in pade pod fiziološke meje, kar povzroči motnje v razvoju skeleta plodu, pomanjkanje kalcija pa lahko zaradi slabšega krčenja mišičnine maternice povzroči tudi težave pri žrebitvi.

Question 299

Zagotovitev pravočasne prehranske priprave kobil na žrebitev je pomembna zakaj?

Answer 299

- ker kobile neposredno pred žrebitvijo zaradi vznemirjenosti zaužijejo manj krme, - sama žrebitev predstavlja velik telesni napor, - začenja pa se tudi že izločanje mleka.

Question 300

žrebitev

Answer 300

- V zadnjih dneh pred žrebitvijo je osnovno vodilo predvsem krmljenje kvalitetne in lahko prebavljive krme, ki jo kobila rada zauživa, - poleg vitaminov in mineralov, pa lahko preventivno uporabimo elektrolite v majhnih količinah.

Question 301

Obdobje po žrebitvi

Answer 301

- pomembno zagotoviti kobili predvsem možnosti za hitro okrevanje, še posebej če je bila žrebitev težka - Takrat polagamo krmne mešanice z lahko dostopno energijo in dodatkom elektrolitov ter mineralno-vitaminske mešanice. --> preprečimo motnje v izločanju mleka, saj žrebe že v prvih urah življenja začne intenzivno sesati - zaradi povečanega izločanja mleka začnejo povečevati potrebe po hranilnih snoveh, kar predstavlja za kobilo precejšen fiziološki napor, bistveno pa se te potrebe povečajo v drugem in tretjem mesecu dojenja, ko količina dnevno ločenega mleka doseže vrhunec -> v primeru premajhnega vnosa energije ter beljakovin začnejo izgubljati telesno težo. - Izgube telesne teže zaradi izločanja mleka se ponavadi ne da povsem preprečiti, lahko pa se jih precej omeji. - Kobile v obdobju dojenja so tako edina kategorija konj, ki naj ima praviloma vedno polno korito krmne mešanice in žit

Question 302

prehrana žrebet

Answer 302

* Žrebe mora čimprej zaužiti kolostrum (pt, odvajalni učinek, vir energije). * V prvih tednih je potrebno žrebe napajati z mlezivom ali z mlekom vsaki dve uri. * V starosti enega meseca že pobirajo krmo po boksu ali izpustu, hitro pa začno brskati tudi po krmilnem koritu kobil. - ustrezna prehrana je pomembna da se razviejjo vso organski sistemi

Question 303

PROBLEMATIKA PREHRANE ŽREBET

Answer 303

• popoln izostanek mleziva – ponudi se jim komercialno dostopne oblike mleziva za žrebeta ali pa mlečni nadomestek za žrebeta • pomanjkanje mleka – žrebetom se dodaja mlečni nadomestek, kobilam pa se v krmni obrok doda več krmne mešanice za kobile; - starejšim žrebetom (od 6 tednov starosti naprej) se lahko začne polagati starter, ki dopolni obrok mleka ali mlečnega nadomestka

Question 304

Osnovni standardi pri načrtovanju prehrane konj

Answer 304

- Proces oblikovanja krmnih obrokov za konje vključuje: izračun obroka, pripravo obroka, polaganje obroka in stalen nadzor nad zauživanjem položene krme. • Obseg dela: lahko, zmerno, intenzivno, zelo intenzivno • SS: ~ 1,5% lastne telesne teže konja ali ~ 2 kg na 100 kg telesne teže konja ali ~ 8,3 kg krme (90% suhe snovi) • Razmerje med senom in koncentrati (glede na delo – seno 75-40%, krmila 25-60%)

Question 305

kaj so kopita? OPIŠI JIH

Answer 305

- roževinasta kožna tvorba, ki omogočajo organizmu konja normalen stik s tlemi. - Kopita so stalno izpostavljena velikim pritiskom (teža konja), ti pritiski pa so še posebej veliki, ko se konji gibajo. - V primerih optimalne oblike stoje konja so kopita vedno (vzdolžno in stransko) SIMETRIČNA, vsaka nesimetrija pa kaže na to, da je vsaj z eno od nog konja nekaj narobe. - Kopito je na zunaj sestavljeno iz kopitne stene, kopitnega podplata in kopitne strele. - Stena in podplat služita primarno kot nosilec teže, medtem, ko je funkcija kopitne strele predvsem enakomerna blažitev in razporeditev večjih sil, ki delujejo na kopito. - Kopito navznoter sestavlja kopitna roževina (kot jo vidimo) in usnjica iz katere raste kopitna roževina. - Kopitna roževina naj bi bila obenem trdna in prožna, kar ji zagotavlja – v optimalnih pogojih – njena posebna struktura. - Kopita med prestopanjem in gibanjem "diha" oziroma se stalno zmerno stransko razteza in krči.

Question 306

Kopitna roževina za kvalitetno rast potrebuje

Answer 306

- hranila - pravilni količini in razmerje kalcija ter fosforja, - dobro izkoristljive oblike mikroelementov (cink, baker, žveplo...), - biotin in - različne aminokisline

Question 307

ali so kopita občutljiva'

Answer 307

- Kopita so zelo občutljiva na različne težave in fiziološka neravnovesja v organizmu, kar kažejo z nastankom vzdolžnih črt. ``` - Te črte lahko nastanejo na enem kopitu (poškodba ali flegmona noge) ali pa na vseh kopitih hkrati (vročinska stanja, kolike, druge sistemske bolezni), - žal pa nam kopita te spremembe pokažejo šele mesec ali dva potem, ko so se zgodile ```

Question 308

kako rastejo kopita? | kaj negativno vpliva na rast kopit?

Answer 308

- Rast kopit je precej intenzivna, saj kopitna roževina raste: (konji - 600 kg t.t.) *ca. 0,8-1,2 cm na mesec v spomladansko-poletnem času *in 0,4-0,8 cm na mesec v jesensko-zimskem času. - To praktično pomeni, da stena kopita preraste v 6-9 mesecih, - medtem, ko podplat preraste v 1-2 mesecih. - Na rast kopit oziroma kopitne roževine negativno vplivajo: - genetski dejavniki - napačna obdelava kopita (bositev, obrezovanje, kovanje) - prehranski dejavniki (uporaba velikih količin žit, neuporaba mineralno-vitaminskih dodatkov...)

Question 309

Suha, razpokana in krušljiva kopita | kateri ukrepi so potrebni?

Answer 309

- o konj med kovanji predvidoma večkrat izgubil podkev ``` - zmanjšati (prenehati) je potrebno uporabo žit (npr. oves, ječmen, pšenica, triticale, koruza) - in otrobov (npr. pšenični otrobi, pšenična krmilna moka) v krmnem obroku – in jih nadomestiti s krmili za konje ``` - uporabljati je potrebno mineralno-vitaminski dodatek za konje (morda nekaj tednov 120- 140%predpisane dnevne količine, kasneje pa predpisano dnevno količino) - uporabljati je potrebno prehranske dodatke, ki spodbudijo rast kopit - v dnevni krmni obrok vključiti npr. sončnice (cela zrna) ali pa postopoma 50-100 ml rastlinskega olja - na prizadeta kopita redno nanašamo kopitno mazilo Enak “tretman” je pogosto učinkovit tudi pri gnilobi kopitne strele.

Question 310

torej kaj je bistvo večine napak povezanih s krmo.?

Answer 310

ne poznavanje anatomije gastro-intestinalnega trakta in osnovne fiziologije prebave

Question 311

napake v prehrani

Answer 311

* Napake v sestavi obroka * Slaba kakovost krme * Napake pri pripravi krme * Napake v krmljenju

Question 312

Napake pri sestavi obroka s posledicami v | prebavilih

Answer 312

• Obrok reven na surovi vlaknini - nabiranje grud v želodcu, napake v vrenju, želodčni in črevesni katar, napenjanje, prenapetost želodca • Enostranska uporaba vlaknaste krme slabe kakovosti -obstipacije v debelem črevesju • Krma, ki povzroča napenjanje: zelo mlada trava, leguminoze, detelje, lucerna, zelje, ohrovt, jabolka, kruh - obstipacije v debelem črevesju • Prevelike količine magnezija in fosforja v obroku - črevesni kamni • Plesniva krma -krči v črevesju, napenjanje, ruptura črevesja, vnetja črevesne sluznice, ELEM, laminitis • Nezadostno dozorelo seno ali oves -vnetja v prebavilih • Pregreta zelena krma - napenjanje • Gnila ali zmrznjena krma - vnetja v prebavilih • Umazana krma, polna peska in zemlje - peščena kolika, vnetja • Prekratko narezana slama (pod 3 cm) - obstipacije v debelem črevesju • Prekratko narezana trava - obstipacije • Velika količina suhih pesnih rezancev - napenjanja želodca, če jih je pa preveč pa celo do rupture želodca

Question 313

Napake v tehniki krmljenja

Answer 313

* Prevelika količina krme naenkrat * Časovno neenakomerno razporejanje krmljenja * Nenadzorovan dostop do močnih krmil * Hitra zamenjava krme * Premočna obremenitev neposredno po krmljenju * Premajhna obremenitev pri bogatem krmljenju * Napake v oskrbi z vodo

Question 314

Nutriciska ocena

Answer 314

• Ker so energetske potrebe klinično bolnega konja ocenjene na podlagi podatkov drugih živalskih vrst, je potrebno reakcijo na prehransko podporo temeljito nadzorovati. - Priporočljivo je spremljati telesno maso in kondicijsko oceno vsaj enkrat tedensko, saj nam koristi za dolgoročna ocenjevanja. • Če ni dostopne tehtnice za velike živali, je priporočljiva uporaba traka za merjenje mase. - Tega je potrebno namestiti vedno na isto mesto, da ugotovimo spremembe mase živali v določenem časovnem obdobju. - Sprememba merilnega mesta za nekaj centimetrov kranialno ali kavdalno lahko vodi v odklon od prave mase za 25 do 50 kg. • Če je izguba telesne mase večja kot 10 % oz. če je kondicijska ocena za 1 točko nižja, v relativno kratkem času (1 do 2 tedna), je to pokazatelj, da konj potrebuje dodatno prehransko podporo. • Ustreznost vnosa proteinov in energije se lahko oceni tudi s pomočjo merjenja krvnih trigliceridov, albuminov in celokupnih proteinov

Question 315

kateri deli telesa so predvsem pomembni pri konjih?

Answer 315

kosti, tetive

Question 316

koliko sline, žolča iztrebkov izl,oča konj?

Answer 316

- Izločanje sline: poniji : 15-20 L , večji konji: do 50 L - Žolčnik izloča 300g na uro - Iztrebki: 15-23 kg ; okoli 6kg sečnine

Question 317

ČAS PREHODA KRME SKOZI PREBAVILA je poemmbno za kaj?

Answer 317

- Pomembno za poskuse, da vemo kdaj merit | - Tudi za razna bolezenska stanja pomembno

Question 318

kdaj lahko pride do torzije slepega črevesja?

Answer 318

Če je slepo črevo napolnjeno s plini, se lahko dvigne in zasuka

Question 319

kdo ej dlje časa poniji, mali konji ali veliki konji?

Answer 319

poniji, mali konji

Question 320

ali ima konj predželodce?

Answer 320

ne

Question 321

koliko L vod epopoijejo šprtni konji?

Answer 321

50-80L vode

Question 322

zakaj plesnenje ni dobro?

Answer 322

ker se izločajo toksini

Question 323

Kaj je mešanica maash?

Answer 323

*žita se zameša ,prelije s toplo vodo, dodani so še akkšni dodatki (npr. laneno seme - prej ga je treba še kuhat, ekr vsebuje cianide)

Question 324

prehrana pleenskih žrebcov

Answer 324

- Beljakovine za semenčece Energijo da ima voljo za skaka

Question 325

koliko časa je breja kobila?

Answer 325

310-370 dni

Question 326

kaj vpliva na razmerje calcij fosfor- katero krmilO?

Answer 326

- otrobi | - žito

Question 327

Slo avtohtone pasme konj;

Answer 327

- Lipicanec - Slovenska hladnokrvna pasma - Posavski konj

Question 328

ustanovitev kobilarne lipica

Answer 328

1580