fiziologija prehrane drugi delni izpit part 3 Flashcards
kateri ksilini sta lipogeni kislini?
kaj to pomeni?
- ocetna kislina
- amslena kislina
- služita kot izhodni material za sintezo
maščobnih kislin do 16 ogljikovih atomov
kakšna kislian ej propionska kislina?
je glukogena = sinteza glukoze = vpliv na
količino mleka (proizvodnja 1 l mleka zahteva 72 g glukoze)
an akj nakazuje Večja proizvodnja mleka z
manjšo količino tolšče
dnevna proizvodnja tolšče
je v celoti povečana.
Prevelik delež OH v obroku > 60% kaj povzroča?
kaj so možni razlogi za prevelik delež OH?
- hujši padec tolšče in lahko tudi mlečnosti
- drobno mleti OH + termično obdelani +
Učinek OH koncentratov na vampovo fermentacijo in raven tolšče
v mleku
- Ni vlaknine, + termično obdelana koruza = majhen odstotek mlečne tolšče (1,4)
- Padec mlečne tolšče je spomladi in jeseni . več OH + zaradi mlade trave, ki ima manj vlaknine (manj ocetne kisline) in več vode
- Milejši padec nastopi, ko se poveča delež propionske kisline > 25 mol %
- Hudo zmanjšanje mlečne tolšče lahko pričakujemo pri > 30 mol %
kaj kaže na dejanske spremembe v produkciji ocetne, propionske in maslene kisline?
Razlike v molarnem razmerju med nižjimi maščobnimi kislinami v
vampovem soku
zakaj so motnje v proizvodnji tolšče?
- povečane tvorbe glukogene
propionske kisline - zmanjšana tvorba lipogene ocetne
in maslene kisline
kaj povzroča Povečana raven inzulina v krvi
zmanjša lipolizo in
pospešuje lipogenezo v maščobnih tkivih
kaj ttorej povzroča padec mlečne tolšče ?
- motnej v proizvodnji tolšče
- povečana raven inzulina v krvi
- Obe spremembi v presnovi zmanjšata produkcijo najvažnejših snovi
- acetati, butirati, proste maščobne kisline, kar ima za posledico
padec mlečne tolšče.
kaj s ezgodi če je delež OH 60% oz. 70-80 % ?
- okoli 60%
- padec tolšče okoli 3%;
- 70-80%
- padec tolšče zmanjša na 2,5% ali pod 2%,
delež beljakovin se običajno poveča za manj kot 0,4%
mlečna tolšča in povezava s kislinami
Mlečna tolšča = ozko povezana z lipogeno : glukogenim razmerjem in v signifikantni
korelaciji z deležem propionske kisline v vampovem soku
kakšne so izgiube zaradi padca mlečne tolšče?
enake izgubam zaradi ketoze in drugih metaboličnih bolezni (puerperalna pareza)
preventiva motenj
- pravilna sestava obroka + adaptacija na koncentrate (14 dni)
- Optimalno sestavljen obrok za dobre molznice = 40 do 60 % voluminozne
krme oziroma koncentratov ( @ 50 : 50) - Omogočena je maksimalna konzumacija in optimalen izkoristek energije - največja mlečnost in stabilnost mlečne maščobe
Prebavne motnje nutricijske etiologije v intenzivni govedorejski
proizvodnji
Bolezni vezane na nepravilno prehrano z OH in neustrezno sestavljen obrok - Kisla indigestija - acidoza vampa * akutna kislin indigestija *kronična latentna acidoza
spremljajoče bolezni
- vampova parakeratoza
- hiperkeratoza in rumenitis
- jetrni abscesi
- laminitis
- nastanek sečnih kamnov
- podvrženost krčem
- dislokacija siriščnika
Akutna kisla indigestija
- Nastane zaradi konzumacije prevelike količine lahko prebavljivih OH
- žitarice (koruza, pšenica, rž, ječmen)
- krmne mešanice,
- okopavine,
- melasa,
- sadje,
- kruh
- Kritična količina je odvisna od:
- prilagojenosti živali na OH,
- njihovega prehranskega stanja,
- velikosti delcev krme
- dogaja pri pitancih na začetku obdobja pitanja, ko se privajajo na koncentriran obrok
- Krave = poporodno obdobje = neustrezno razmerje voluminozna krma / koncentrati
- Pogost vzrok tudi
- voluminozna krma slabe kakovosti = manjše zauživanje
- voluminozna krma z malo vlaknine = mlada trava
- lahko tudi v ekstenzivni reji, če žival nenadoma pride do OH koncentratov
- Več škode bolezen povzroči v intenzivnem pitanju in intenzivni
mlečni proizvodnji goved
kako pride do anstanka acidoze v vampu?
- povečanje lahko prebavljivih OH koncentratov –> poveča se št. vseh bakterij v vampu –> poveča se delež NMK –> padec pH –> poveča delež bakterij s. bovis –> poveča konc. melčne kisline –> pride še do nižjega pH –> OD TU ANPREJ DVE POTI:
1. padec razvoja št. bakterijskih vrst –> pH je pod 5 –> s- bovis se zniža, povečano št. laktobacilov –> acidoza vampa, ki vodi v nastanek mlečne kisline —> začaran krog
2. staza fermentacije –> D in L mlečna kislian se absorbira –> metabolna acidoza
Beljakovinski koncentrati in motnje zaradi neustrezne
preskrbljenosti živali z beljakovinami
- krmila, ki vsebujejo več kot 20 % prebavljivih surovih beljakovin, računano na suho snov.
*V to skupino spadajo koncentrati
živalskega, rastlinskega in mikrobnega izvora ter viri neproteinskega dušika=sečnina - Pri prežvekovalcih mikroorganizmi v predželodcih sintetizirajojo lastne beljakovine iz aminokislin in neproteinskega dušika krme, ki jih gostitelj nato izkoristi.
- Glede na to kakovost beljakovin v obroku za prežvekovalce ni tako pomembna kot je za prašiče in perutnino.
Potrebe prežvekovalcev po beljakovinah in načini za njihovo ugotavljanje
- v sloveniji: sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovihbeljakovin
- sistem ocenjevanja na osnovi prebavljivih surovih beljakovin
- vse bolj aktualno ocenjevanje potreb po
beljakovinah na osnovi presnovljivih beljakovin - loči potrebe po dušikovih snoveh za vampove mikroorganizme od celotnih potreb živali
UGOTAVLJANJE RAZGRADLJIVOSTI BELJAKOVIN
- v vampu se določa v najlonskih
vrečkah, ki jih namestijo v vamp fistuliranih ovc ali goved. - velikost por 0,05mm
- Po inkubacijskem času se vrečke odvzamejo iz vampa, operejo, posušijo in se v njih določi izguba suhe snovi in dušika.
kako ej s potrebami v obroku po :
- v vampu hitro razgradljivih belajkovin
- počasi razgradljivih
- nerazgradljivih
- na kisla detergentna vlakna vezanih belajkovin
pri različnih ravneh proizvodnje?
VISOKO PROIZVODNE KRAVE
- hitro razgradljive: 0,25 deleže belajkovinskih frakcij
- počasi: 0,3
- nerazgrad: 0,33
- an ksila..: 0,7
- imajo več nerazgradljivih belajkovin v vampu
KRAVE Z AMJHNO PROIZVODNJO:
- hitro: 0,25
- počasi: : 0,55
- neraz: : 0,13
- na kislla: 0,7
- oiamjo več počasi razgradljivih, in manj v vmapu aerazgradljivh
- hitro in na kisla dtergentna vlakna vezanih beljakovin je enako pri obeh proizvodnjah
katera je krma kjer se beljakovine v največji meri (0,71-0,90) razgradijo v vampu,
- travno in koruzno silažo in seno,
- med žiti:
*ječmn, pšenico in oves,
.- med beljakovinskimi
koncentrati:
*kazein, pšenični gluten ter sončnične in ogrščičnetropine
katere belajkovine se v vampu nekoliko (0,51-0,70) slabše razgradijo?
Kaj se zgodi z B v mleku, če jih
krmimo?
beljakovine trave, koruze in sirka, lanenih pogač, sojinih tropin, pivskih tropin,
bučne pogače in koruzni gluten
- delež belajkovin v mleku se poveča, ker se tako več beljakovin absorbira skozi črevo in so dostopne takoj za metabolizem ?
od česa j3e razgradljivost belajkovin v vampu odvisna v veliki meri?
razloži.
- od časa zadrževanja beljakovin v vampu.
- Pri visoki ravni produkcije:
*čas zadrževanja krme v vampu
krajši= kar vpliva na manjšo razgradljivost proteinov. - Pri majhnicproizvodnji je pasaža vampove vsebine v siriščnik počasnejša,
razgradnja beljakovin pa obsežnejša.
kiakšna je zgornaj meja količine belajkovin v obroku?
okoli 18%
ali so belajkovinski koncentrati dragi?
ja
kaj s edogaja če je v krmi večja raven belajkovin?
Pri večji ravni beljakovin pride, zlasti če primanjkuje energije, do zmanjšanja zauživanja krme in manjše mlečnosti. Poročajo tudi o pogostnejših plodnostnih motnjah.
naštej dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto in
hranilno vrednost krmil rastlinskega porekla
- Vrsta, sorta in hibrid
- Čas izkoriščanja
- Ciklus vegetacije
- Dnevna nihanja
* Hranilne snovi niso vseh 24h enako v rastlinah - Pogoji rasti
* kakšna prst
* kakšen pH
leguminoze - naštej jih
- leguminoze: detelje, stročnice
- stročnice:
*fižol
*grah
*bob
*leča
*soja
*čičerika
bolj v človeki prehrani
dobro prenaša sušo in vročino - Podzemski oreški, arašidi ali kikirikiji
*
kaj še uvrščamo med stročnice oz. metulnice?
detelje, lucerno, volčji bob oz. lupino in grašico.
opiši značilnosti leguminoz
- Veliko B, veliko Ca in veliko beta-karotinov
opiši dejavnik : čas izkoriščanja
- latenje:
- takrat je anjbolj priemrno delat silažo
- Zgodnja košnjo ali paša:
- več HS,
- boljša prebavljivost
- izgubljamo na masi - v mladih rastlianh je veliko vode
- Kasneje:
- večji pridelek, manj HS
- Optimalna košnja za detelje – ko tvorijo popke
dnevna nihanja v rastlianh
- Vsebnost sladkorja v rastlinah je čez dan različna
• Največja razlika je v vsebnosti saharoze
• Vsebnost sladkorjev se veča od 9 – 15h, v času noči gredo HS v korenine.
• Zato je priporočljivo, da zeleno maso s travnika, namenjeno siliranju, kosimo v popoldanskem času (če se da)!
• Ker je majhen vpliv, se tega dejstva običajno ne upošteva.
kateri so pogoji rasti?
• Zemlja
• Klima
*toplota, svetloba, vlaga, zrak, vetrovi)
• Obdelava zemlje (oranje, gnojenje), setev, nega rastlin
katera zrnata krmila uporabljamo za prehrano živali?
ZRNA ŽIT
ZRNA LEGUMINOZ
ZRNA OLJARIC
naštej 4 kriterije po katerih navajmo osnovne značilnosti zrnatih krmil.
• Vsebnost HS, mineralov, vitaminov • V kakšnem stanju se uporablja *cela, zmleta, termično obdelana, stranski proizvod • Za katere živalske vrste se uporablja • Kakšne posebnosti
o0piši koruzo
- 9 skupin: zobanka, trdinka, za škrob..
- Hibridi, npr. za olje, škrob
- Veliko škroba vsebuje - torej veliko OH
- malo vitmainov mineralov
- Med žiti najmanj B in slaba AK sestava (malo lizina in triptofana)
- Triptofan je potreben za tvorbo katerega vitamina B3 (pelagra..),
- zato bi lahko pri krmljenju same koruze prišlo do avitaminoze. Hibridi.
- Ne vsebuje vit. C in D; dosti vit. E in B1
- Delež pepela cca. 1 %
- pove nam koliko je v koruzi mineralov
- cela zrna lahko damo :
- Ovce, konji, mlado govedo
- ostale živalske vrste: boljše da je zmleto
- npr. prašič, perutnina
- mikotoksini na koruzi
kaj so mikotoksini?
So presnovni izločki, ki jih izločajo plesni - glive.
kaj damo živlaim za pitanje - katero žito?
koruzo
opiši pšenico
- Bolj za prehrano ljudi
- Po vsebnost HS podobna koruzi, vsebuje pa več B (13 %) in M (5%), manj OH kot koruza
- načeloma pa vsebuej več OH, kot beljakovin
- Glijadin in glutelin?
- ljudje in psi so lahko občutljivi an gluten
- znotraj glutena imamo beljakovinske komponente na katere so živali občutljive : glijadin in glutelin (pri koruzi ni teh 2 substanc)
- pomanjkanje ak : Lizin, metionin, treonin, levcin in izolevcin
- Pepel: cca. 1,8%
- Vsebuje vit. B1, B2, B6, nikotinsko, pantotensko in folno kislino ter biotin
- Živali jo rade konzumirajo
- konju je ne damo
- Cela, zmleta če krmne mešanice
opiši oves
- OH, veliko vlaknine
- Najbolj poznan kot hrana za konje
- zanje je zelo dober ker se nalaga v palsteh
- Zunanji ovoji, težko luščenje za ljudi (nove sorte)
- Cca. 12 % SB,
- poamnjkanje lizin, treonin
- ni toksičnih snovi
- Vsebuje glukane, ki upočasnjujejo absorbcijo B in OH iz prebavil
- ni zaželjeno pri mladih živalih v pitanju
- So pa glukani zaželjeni v prehrani ljudi – zmanjšujejo nivo glukoze in holesterola v serumu
- Starim in mladim konjem ga zdrobimo
- omejitve:
- Brojlerji 10 -15%;
- nesnice 20-25%;
- svinje do 50% v obroku, ampak je mast (tako kot pri koruzi) mehkejša – boljši je ječmen
opiši rž
- Organoleptično podoben pšenici,
- po energijski vrednosti podoben ječmenu
- vsebuej največ OH
- Neokusen; 12% B; 1,5 % M
- živali ag en amrajo preveč
- kisel
- omejitev:
- Svinje do 25%,
- pitanci svinje 50%;
- doječe svinje in pujski ne;
- 30% konji,
- 40% molznice in pitanci
- Najboljše naj bi ga izkoriščale ovce
- Zaradi velike vsebnosti pentozanov depresivno deluje na piščance – lepljivi iztrebki
opiši tritikale
- Hibrid med pšenico in ržjo
- cenejši od pšenice
- boljši od rži
- živali ga še kar rade konzumirajo
- Uporablja se podobno kot pšenica
- Predvsem ga pridelujejo tam, kjer koruza ne uspeva
- Več lizina, manj OH, več P in fitaze
- ne uporablaj v prehrani ljudi
opiši ječmen
- Hladna in vlažna področja, kjer ne uspeva koruza
- B ječmena so slabe biološke vrednosti, podobno kot koruzne;
*malo lizina in metionina (obstajajo sorte z več lizina) - V primerjavi z ovsom manj celuloze in M, več škroba
- Za prašiče ni omejitev;
*pri njih povzroča dobro maščobo - pri perutnini za starejše živali 15-
20%;
*zaradi vsebnosti neškrobnih OH (β-glukani,
celuloza); velja tudi za govedo (max. 6-8 kg/dan) - omejitve so tudi pri konjih
opiši sirek
- Za zeleno maso in za zrnje
- sirkove metle
- zelo debel zunanji ovoj
- Zrna bogata s škrobom in B (lizin, treonin, triptofan)
- Hrana v nerazvitih državah, v razvitih ne
- vsebuje dosti antioksidantov
- Različni hibridi zaradi velike vsebnosti taninov
- zaradi taninov ej sirek temne barve
- tanini povzročajo slabšo izkoriščanje hrnailnih snovi
- trpek okus
- Tudi sorte z več lizina
- Priporočeno mletje ali toplotna obdelava
- za koze je primeren
- Svinje do 50%, perutnina 40 -50 %
- čeprav je v prehrnai enzaželjen
