fiziologija prehrane-vaje, 1.kolokvij Flashcards
1
Q
kaj pomeni kratica IHPPŽ. opiši njeno dejavnsot
A
inštitut za higieno in patologijo prehrane živali.
- ukvarjajo se z problematiko, ki je povezana s prehrano živali
- patologija prehrane
- klinična prehrana
- preiskave različne krme
- pomanjkanje, presežki
- kvaliteta
2
Q
kaj je EPPHO?
A
enota za patologijo prehrane in higieno okolja
- skrb za varno hrano
- uradni alboratorij za andzor krme
- izvajanje monitoringa
3
Q
kaj so osnovna krmila?
A
- hranilne snovi potrebne za življenje in produkcijo
- ne smejo vsebovat zdravju škodljive snovi
4
Q
delitev krmil glede na izvor?
A
- rastlinska
- živalska
- mineralna
- vitaminska
- sintetična
- bitehnološko pridobljena
5
Q
delitev krmil glede na koncentracijo in prebavljivost hranilnih snovi?
A
- voluminozna krmila
- močna krmila (koncentrati)
6
Q
delitev krmil glede na vsebnost HS?
A
- energetska
- beljakovinska
- mineralna
- vitaminska
7
Q
kaj spada pod energetska krmila?
A
ogljikovi hidrati masti olja zrna žit gomoljčnice stranski proizvodi industrijskega sladkorja
8
Q
kaj spada pod beljakovinska krmila
A
- mestna/kostna/ribja/krvna moka
- leguminoze
- oljne tropine / pogače
9
Q
kaj spada pod mineralna krmila?
A
- anorganske soli Ca, P, Mg, Na (makroelementi)
- anorganske soli mikroelementov
10
Q
kaj spada pod vitmainska krmila?
A
- sintetični vitmaini
- naravni vitamini
11
Q
kako uvrščajo gomoljčnice različne literature?
A
- Ene med energetska krmila
- druge med voluminozna krmila
12
Q
opiši pšenico
A
- Triticum ssp
- Kulturna rastlina
- Družina trav
- Do 1,5 m v višino
- 27 vrst - pomembni dve
- Triticum aestivum
- Triticum durum.
- Pšenica je najpomembnejše krušno žito in osnovno živilo za večji del svetovnega prebivalstva.
- vsebuje veliko škroba
13
Q
opiši tritikale
A
- Križanec pšenice in rži
- Več beljakovin kot pšenica, manj glutena
- Krmno žito, pekovski izdelki
- Ne potrebuje veliko gnojil
- Odporna na bolezni
- Dober pridelek zrnja in slame
- Velika krmna vrednost
14
Q
opiši koruza
A
- Največ energije od vseh žitaric,
- malo maščobe,
- veliko vlaknin.
- Edini vir žitaric s katerimi hranimi živali. Pitanje.
15
Q
opiši voluminozna krmila
A
- nad 15% surove vlaknine
- sveža
- konzervirana
- seno
- silaže
- gomoljčnice, korenčnice
16
Q
katere vrste silaž poznaš?
A
- travna
- koruzna
- iz detelje
- iz lucerne
- …
17
Q
kaj je zelena krma? opiši jo
A
- vsi pridelki zelenih rastlin
- trava
- leguminoze
- detelja
- lucerna
- zelena žita
- zelena koruza
- krmni ohrovt
- …
- paša/ prialst (košenje, vožnaj v hlev)
- Ima veliko vode 75-85 %
- Hranilna vrednost odvisna od:
- botanične sestave področja kjer kosimo, *vrste tal
- starosti rastline
- gnojenja tal
- podnebnih razmer
18
Q
kaj se dogaja s starostjo rasltine?
A
- manjša količina vode
- veča se delež surovih vlaknin (oleseneitev)
- poslabšanje prebavljivosti
- slabša hranilna vredcnost
19
Q
kaj je glavni problem mladih rastlin?
A
- prebavne motnje, ker imajo manj surovih vlaknin
20
Q
kaj je mrva?
A
- vse vrste zelene krme, ki jih konzerviramo s sušenjem.
- vsebuje manj kot 15% vode
- ## določena izguba hrnailne vrednsoti
21
Q
kaj se dogaja ko usšimo?
A
- določena izguba hrnailne vrednosti (oksidacija, drobljenje listov)
22
Q
kaj uporabiš za anstanek lucerninih briketov?
A
lucernino moko
23
Q
kako dobimo krmilo v obliki moke?
A
- dehidracija: hitro osuševanej pri visokih temperaturah (650 stopinj)
- mletje
24
Q
katere vrste krmil v obliki moke poznaš?
A
- TRAVNA
- LUCERNINA
25
opiši slamo
- stebla in listi žitaric in koruze po žetvi
- običajno uporabljamo kot nastilj
- vsebujejo zelo veliko vlaknin in malo beljakovin
- kot krmilo se uporablja le za prežvekovalce:
* konji
* osli
26
kako se razlikujejo konji in osli od ostalih prežvekovalcev?
- so rastlinojedi,
| - kavdalni fermentatorji, samo en želodec imasta za razliko od ostalih prežvekovalcev
27
opiši sialžo
- konzerviranje zelene krme v anaerobnih pogojih
- podaljšana obstojnost krmila
- mikrobna proizvodnja kislin (mlečnokislinske bakterije)
28
neugodni pogoji siliranja - katere bakterije so notri?
- maslenokislinske bakterije
| - ocetnokislinske bakterije
29
kaj najpogosteje siliramo?
travo
travno-deteljne mešanice
koruzo
listje in glave sladkorne pese
30
kaj se zgodi če stvar, ki jo siliramo onesnažimo z zemljo?
- neustrezni pogoji siliranja
| - razvoj škodljivih patogenih abkterij
31
kaj je senaža?
- ovenele, zelena masa
- 40-50% vlage
- okusnejša
- večja energetska vrednsot v primerjavi s silažo
32
kako se imenuje 4 košnje?
1. košnja: seno
2. košnja: otava
3. košnja: otavič
4. košnja: trakija
33
opiši gomoljčnie, korenčnice
- vsebujejo več vode in manj HS
- zelo dobra prebavljivost
- malo vlaknine, maščob, rudninskih snovi, beljakovin
- veliko lahko topnih ogljikovih hidratov
34
naštej gomoljčnice, korenčnice
- krompir
- topinambur
- tapioka
- krmna pesa
- sladkorna pesa
- korenje
- repa
35
opiši močna krmila
- samostojna uporaba
- mešanje posameznih surovin v krmno mešanico
* moka, pileti,briketi
* popolne/dopolnilne krmne mešanice/ premiksi
36
opiši zrnata krmila
- zrna žit in koruze
* tipična energetska krmila
- zrna stročnic in oljnih rastlin
* tipična beljakovinska krmila
* v zrnih stročnic je do 50% SB
- velika koncentracija HS
* prevladuje škrob
- dobro prebavljive
- neposredna uporaba
* zmleta, zdrobljena, zmečkana
- stranski proizvodi mlinske industrije:
* otrobi
* krmilne moke
- ostanki zrn po ekstrakciji ali iztiskanju olj
37
opiši žita
- 60% škrob
- malo beljakovin
- malo Ca
- več P
* vezan je na fitinsko kislino - vprašanje izkoristljivosti
38
kaj povečuje prebavljivost pri žitih?
- mletje,drobljenje, mečkanje
39
katera žita poznaš?
| opiši jih malo
- koruza
* veliko energije
* najpogosteje uporabljena
- oves
* največ vlaknin med žitaricami
* idealne za konje-tvori rahle plasti v želodcu
- ječmen
* velike konc. beta-glukana-prebavne motnej perutnine
- rž
* veliko belajkovin
* grenak okus-živali ga ne marajo toliko
- pšenica
- sirk
- proso
- riž
- ajda
40
opiši zrna stročnic
- vsebujejo beljakovin (do 40%)
- vsebujejo veliko fosforja in malo kalcija
- prisotnost škodljivih snovi-mormo pazit
41
katere stročnice poznaš
- soja
- krmni grah
- bob
- fižol
42
opiši zrna in smeena oljnih rastlin
- vsebujejo vleiko maščob
| - uporaba pogač (stiskanej zrn) in tropin (stiskanje in ekstrakcija)
43
katere oljne rastline poznaš?
- oljna ogrščica
- sončnice
- buče
- gorčica ali braščica
* ene vrste se lahko uporabljajo, ene ne
- lan
- mak
- sezam
- konoplja
44
kateri so stranski proizvodi mlinarkse industrije?
- otrobi
| - krmilne moke
45
kdaj dobimo otrobe? opiši otrobe
- po mletju žit
- ločimo od moke
- celulozna ovojnica zrna, klice
- slabše prebavljivi kot cela zrna
46
kdaj dobimo krmilne moke. opiši jih
- dobimo ko presejemo po mletju
| - boljša prebavljivost kot otrobi
47
kateri so stranski proizvodi industrije alkoholnih pijač?
- čisti alkohol, pivo
- sveži, posušeni:
* posušen krmni kvas
* posušen/tekoč pivski kvas
* pivske tropine
48
opiši kvas
- mikrobi, ki so se namnožili v ostankih pri pridobivanju piva/alkohola
- veliko belajkovin, vitaminov (B komplkes), dobro prebavljiv
49
opiši pivske tropine
- lahko sveže, lahko sušene
- ostanek po fermentaciji ječmena ali koruze
- dobro prebavljive, prežvekovalci, prašič
- fitoestrogeni
50
kako ločimo pivski in krmni kvas?
- po vsebnosti beljakovin
51
kaj so fitoestrogeni?
- To so podobne snovi kot ženski spolni hormoni in v organizmu imajo blag estrogenski efekt. Zasedejo receptorje za estrogene. S tem preprečujejo težave in tudi mutacije celic.
- je rastlinski estrogen, ki posnema delovanje človeku lastnega estrogena
52
kateri so stranski proizvodi industrije sladkorja?
- pesni rezanci (sveži, suhi)
| - melasa
53
opiši pesne rezance
- ostanek sladkorne pese po ekstrakciji sladkorja
- če uporabjamo suhe, peletriane, jih je treba pred uporabo namočiti
- vsebujejo veliko vlaknine in sladkorjev - je energetsko krmilo
54
opiši melaso
- je viskozen ostanek pri proizvodnji sladkorja
- več kot 50% sladkorja
- izbolšava okusa krmil
55
opiši krmila živalskega izvora
- predelava celih živali, klavničnih odpadkov ali živalskih proizvodov
- izhodiščna surovina: meso, mleko, ribe
- veliko B vitaminov, rudninskih snovi
- vedno sestavni del krmnih mešanic, nikoli samostojno
* razen mleko, sirotka (za prašiče)
56
katera krmila živalskega izvora poznaš?
```
ribja moka
mesna moka
menso-ksotna moka
perna moka
krvna moka
jetrna moka
mleko v prahu
sirotka
kazein
laktalbumin
živalske maščobe
ocvirki
```
57
kaj veš o prepovdi krmljena z krmo živalskega izvora?
- Najpomembnejši ukrep za preprečevanje BSE pri govedu je prepoved oziroma omejitev krmljenja določenih živalskih beljakovin (predelane živalske beljakovine, krvni proizvodi, ribja moka, dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora…) prežvekovalcem in drugim rejnim živalim.
- V Sloveniji velja ukrep prepovedi krmljenja predelanih živalskih proteinov oziroma mesno kostne moke prežvekovalcem od leta 1996 dalje, medtem ko popolna prepoved krmljenja predelanih živalskih proteinov V Sloveniji (tako kot v ostalih državah članicah EU) velja od leta 2001 dalje.
- Tako imenovani ukrep prepovedi krmljenja se ne nanaša samo na fazo krmljenja določenih proizvodov živalim, ampak zajema celo vrsto ukrepov za preprečevanje kontaminacije v celotni verigi od izvora surovine do uporabe na kmetiji.
58
opiši nebeljakovinske dušične snovi
- mikroorganizmi v vampu prežđvekovalcev:
* pretvorba v visokovredne beljakovine
* sintetična urea
* možnost zastrupitve
- sintetične aminokisline:
* dodajanje v krmne mešanice, koprimanjkuje določene AK
59
opiši mineralna krmila
- določena količina mineralov je v vseh krmilih
- če imamo intenzivno proizvodnjo, se poveča potreba po minerlaih
- dodajanje organskih in anorganskih snovi v obrok:
* Na (sol, NaCl)
* Ca (apnenec, kalcit-krmna kreda)
* P (različni fosfati)
* Mg (magnezijeve soli: oksid, akrbonat, sulfat)
60
katera 3 hrnaila žival ni sposobna produciratti in je potrebno vključit v prehrano?
- aminokisline
- vitamine
- minerale
61
katera so osnovna hranila?
- voda
- proteini
- ogljikovi hidrati
- maščobe in olja
- vitmaini
- minerali
62
opiši vodo kot hranilo
- Water
*the most limiting and important nutrient
*sweting
*body heat throug breading
*kdaj je žival žejan, kako se ve?
Receptorji na jeziku - suh jezik
Antidiuretični hormon
Količina vode v želodcu
2-5 pounda voda na pound krme
63
opiši proteine kot hranilo
- Protein
* composes of aminoacids - te žival potrejuje
* nitrogen (dušik) je v proteinih
* določene aminoacids živlaine morejo sintetizirat
64
opiši ogljikove hidrate kot hranilo
- velik izvor energije
65
opiši maščobe oz. 9olja kot hranilo
* 2x več eenrgije kot v oglijkovih hidratih
| * So nosilci vitaminov
66
opiši vitamine kot hranila
* ADEK v maščobi
| * B in C vitamini - V vodi
67
kaj je weendska analiza? kakšnhe podatke pridobimo?
rutinska kemijska analiza po določenih skupinah hranilnih snovi:
- surove maščobe
- surove beljakovine
- surovi pepel
- surove vlaknine
- vlaga ali suha snov
- brezdušični izvleček
dobimo podatke o hranilnih snoveh
68
v čem so topne surove maščobe?
- v organskem topilu
| * npr. petroletru
69
kako določimo suho snov?
- to je sveža snov - voda
- Tehtič zatehtamo, sušimo na sušilniku (103- 105 C) do konstantne teže
- Damo v eksikator, da se ohladi , ne sme pa vezat nase vode
70
zakaj je določanje suhe snovi pomembno?
- predstavlja skupni imenovalec za podajanje vsebnosti hranljivih snovi
- suha snov je dlje časa obstojna, se kasneje pokvari kot snov, ki vsebuje več vlage (ta prej splesni)
71
ali je SS hranilna snov v pravem pomenu besede?
ne
72
kako določimo surovi pepel in organsko snov?
| kaj so slabosti?
- žganje v žarilni peči (520-550 stopinj)
- sežgemo vse organske snovi, anorganske ostanejo in jih stehtamo
slabosti:
- primesi (pesek, glina)
- raztapljanje v kislini
- izguba mineralov
73
kako dobimo organsko snov?
organska snov= suha snov - surovi pepel
74
kako dobimo procent SP ?
%SP= (masa lončka s pepelom – masa lončka) / zatehta x 100
75
weendska analiza surovi pepel. postopek
- Stehtamo žarilni lonček.
- V žarilni lonček zatehtamo vzorec.
- Lonček damo v žarilno peč in ga pri cca. 600o C žarimo 6h (do belega žara).
- V eksikator na hlajenje.
- Ponovno tehtanje.
76
analiza surovih beljakovin v povezavi s Johanom Kjedahlom
- Johan Gustav Christoffer Thorsager Kjeldahl
1883 - metodo predstavil Danskemu kemijskemu društvu
- Pivovarna na danskem ga je zaposlila, da bi ugutovil količino beljakovin v žitih
- Več beljakovin =manj piva
77
analiza surovih beljakovin- metoda po Kjedhalu
1. razklop z žvepleno kislino
* mokri sežig
* protein + H2SO4
* N iz vzorca je v obliki amonijevga sulfata
2. destilacija osvobojenega NH3
* ko ohladimo dodamo koncentrirano bazo-NaOH
* Izloča se NH3, ki ga preko destilacijskega hladilnika lovimo v kislino poznane koncentracije.
3. titracija osvobojenega NH3
* določevanje NH3
* NH3 se ujame v borovo kislino
* s svojo vezavo porablja ksilino. Iz porabe kisline izračunamo količino NH3.
* titracija s standardno raztopino HCl
78
analiza surovih beljakovin: kako dobimo dušik kakp dobimo surove beljakovine?
- dušik v vzorcu določimo z metodo po Kjedahlu
| - ker B vsebujejo v povprečju 16% dušika, pomnožimo ugotovljeno količino dušika s faktorjem 6,25 (g SB = g N x 6,25)
79
kakšne snovi so SB določene po weendski analizi?
vse snovi vzorca krme, ki vsebujejo N (vse N spojine):
- prave B
- + druge N spojine (nebeljakovinski N oz. amidi)
80
kako določamo SM?
- določamo z ekstrakcijo z etrom (v Soxhletovem aparatu) ali drugim primernim topilom – petroleter
- Eter teče skozi vrečko z vzorcem, snovi, ki so topne v etru se nabirajo v lončku
81
kaj so SM (surove maščobe) ?
So snovi, ki jim je skupna topnost v organskem topilu
82
weendska analiza SM
- Zatehtamo 2-5g vzorca v papirnato vrečko.
- V Posodico anlijemo eter/petroleter
- Ekstrakcija poteka cca. 3 ure.
- Lonček v sušilnik, ker eter poleg maščob “potegne” tudi vodo.
- Po sušenju lonček z mastjo stehtamo.
83
ko ekstrahiramo maščobe ali dobimo še kaj zraven?
- pri analizi surovih masti se ekstrahirajo tudi mnoge druge spojine (npr.voski, barvila, klorofil, pigmenti..) – za živali neizkoristljive kot vir energije
84
kaj je etrski ekstrakt?
snovi ki so bile ekstrahirane z etrom. To so surove maščob in vfoski, barvila, klorofil, pigmenti..
85
katerfa krma je revna z maščobami in bogata s barvili?
voluminozna krme (trava, seno, silaža)
- 20 – 30% SM iz takšne krme niso pravi trigliceridi
86
katere so prave maščobe?
Živalske SM, pa tudi SM iz različnih semen
87
katere snovi predstavljajo surova vlakna?
- snovi, ki niso prebavljive (celuloza, del hemiceluloze, pentozani, heksozani, lignin) – neprebavljivi OH, neškrobni OH
88
kaj so SV po weendski analizi?
| opiši postopek pridobitve SV
- je preostanek vzorca krmila, ki ga kuhamo pol ure najprej v razredčeni žvepleni kislini, nato v kalijevem lugu
- Nato Filtriramo skozi pesek ali diatomejsko zemljo– odporen na visoko temperaturo
89
kaj je brezdušični izvleček (BDI)?
To so OH (topni sladkorji, inulin, topni deli celuloze, hemiceluloze in lignina)
90
KAJ JE WEENDSKA ANALIZA?
rutinska kemijska analiza po določenih skupinah hranilnih snovi:
- surove maščobe
- surove beljakovine
- surovi pepel
- surove vlaknine
- vlaga ali suha snov
- brezdušični izvleček
dobimo podatke o hranilnih snoveh
* Dogovorjena in standardizirana metoda (empirična metoda)
* Hitra, enostavna in učinkovita za prakso
* Ima slabosti, najšibkejša točka je delitev OH na SV (manj prebavljivi) in BDI (bolj prebavljivi)
91
rezultati anlize surovih beljakovin
% N variira v različnih B od 15,8 do 18,7
92
kaj pomeni prebavljivost?
- uspešnost razgradnje in resorbcija krmila ali posamezne HS v GI traktu živali
- hranilne snovi postanejo lažje dostopne za resorpcijo po prebavi
93
kaj nam pove kemijska sestava krmila?
le potencialna hranilna in energetska vrednost
94
kaj je potrebno poznati za točno oceno krmila?
Stopnjo prebavljivosti posameznih hranilnih snovi v njem
95
katere so prebavljive HS?
tisti del surovih HS, ki se resorbirajo iz prebavnega trakta.
96
Kdaj se začne presnova ali metabolizem?
ko se HS resorbirajo iz prebavnega trakta
97
s čim ugotavljali stopnjo prebavljivsti?
- s praktični poskusi
* na živalih
* v laboratoriju
* kombinacija obeh
98
kaj je stopnaj prebavljivosti?
Je razlika med dnevno količino zaužite krme (posameznih HS) in količino snovi, ki se izločijo kot neprebavljene
99
kaj pomenijo kratice phs, psb, PHS, PSB
- Phs: koeficient prebavljivosti hranilnih snovi
- Psb: koeficient prebavljivost surovih beljakovin
- PHS: Prebavljene HS
- PSB: prebavljene surove beljakovine --> tiste snovi, ki so se resorbirale
100
METODE ZA UGOTAVLJANJE PREBAVLJIVOSTI
- direktna
- indirektna
– Diferencialna
– In vitro ali laboratorijska
– Semi-laboratorijska
101
kaj moramo ugutoviti med prebavljivostnim poskusom?
– Skupno količino zaužite krme
| – Skupno količino izločenega fecesa
102
kaj je potrebno narediti pri ugotavljanju prebavljivosti posamezne HS?
- kemijsko analizo krme
| - kemijsko analizo fecesa
103
kako poteka ocena krmil na osnovi njihove prebavljivosti - postopek
- začetno obdobje priprave,navajanje na hrano
* 14-20 dni (prežvekovalci);
* 7-10 dni (prašiči)
* kure: 36h
- Obdobje poskusa – zbiranja (8-10 dni)
- Dobljene vrednosti o prebavljivosti krmila izražamo kot koeficient prebavljivosti
104
zakaj je treba žival, pri kateri ocenjujem krmilo an osnovi njihove prebavljivost, najprej navaditi na hrano?
* da ne vpliva durga krma na naše rezultate.
| * da se mikroorganizmi v vampu prilagodijo pri prežvekah
105
kako določamo prebavljivost z direktno metodo?
* Zbiranje in merjenje skupne količine konzumirane krme in izločenega fecesa 24 ur/dan
* Poseben prostor, kletke
* Prostor za krmo, feces
* Najmanj 3 živali, enake starosti, spola
* Od dnevno zbranega fecesa – 5% v hladilnik
* Po koncu poskusa – homogenizira, odvzame vzorecza kemijsko analizo.
* Po končanem poskusu in kemijski analizi – naredi obračun prebavljivosti.
106
katere vrste kletk poznaš?
- metabolne
* zbiramo le fesec
- respiratorne
- bilančne kletke
* zbiramo feces in urin
107
kateri spol je bolši za prebavljivostne poskuse?
moški
* moški - anatomsko lahko ločimo urin in blato
* pri ženskah so luknjice bližje - lažje pride do kontaminacije
108
kateri dve organizaciji podajata energetske normative?
National Research Council (NRC) Committee on Animal Nutrition (NAS-
US) -
109
kaj lahko ugutoviš če imaš podan koeficent prebavljivosti za npr. SB ?
kakšen je % prebavljivih surovih beljakovin
110
zakaj uvedemo pravo prebavljivost?
```
ker Blato ne vsebuje le neprebavljenih
snovi krme, ampak tudi produkte
presnove, ki se izločijo skozi črevo,
odmrle črevesne celice, levkocite,
mukozo,...
```
111
kateri koeficent prebavljivosti je večji: od navidezne ali prave prebavljivosti?
koeficient prave prebavljivosti
112
za kateri delež je večji absorbirani del krme?
za delež Endogenh snovi v blatu
113
zakaj je prava prebavljivost večja od navidzne?
- ker je Dejansko absorbiran del krme večji (za delež ES v blatu)
- Živali izločajo N-snovi v blatu tudi, ko v krmi ni dušika (Velja za SB)
114
pri večini katerih snovi ne ugotavljamo endogenih količin teh snovi in je pphs=phs ?
BDI, SM, SV
115
pri katerih hranilih imajo endogene snovi v blatu pomen?
- surove beljakovine
| - rudninske snovi
116
kakšna ej razlika med direktno in indirektno metodo določanja prebavljivosti?
drugo ime za indirektno metodo?
pri indirektni se feces vzame enkrat dnevno
indikatorska metoda
117
kaj so indikatorji pri določanju prebavljivosti?
- inertne, neprebavljive snovi, ki ob prehodu skozi GI trakt ostanejo nespremenjene
- pomembno da jih kemijsko enostavno določimo
- najbolje da so že del organskih krmil
* Lignin
* Silicijev oksid (SiO3)
* Kromov oksid (Cr2O3)
* Železov oksid (Fe2O3)
118
opiši ugotavljanje prebavljivosti z diferenčno metodo,
| kdaj to delamo?
* Ugotavljanje prebavljivosti dveh ali več krmil v enem obroku.
* V prvem delu – prebavljivost osnovnega obroka
* V drugem delu – dodamo k temu obroku novo krmilo
* Pričakujemo, da bo osnovni obrok imel enako prebavljivost – razliko pripišemo dodanemu krmilu.
* Ni čisto realno.
- Predvsem takrat ko neko krmilo ne more biti samo v krmi. More biti v druži še z enim krmilom
119
pri akteri HS ločujemo med phs in pphs?
pri SB
120
opiši določanje prebavljivosti z in vitro metodami
* V laboratoriju
* Pogoji podobni naravnim
* Dva dela – vsak traja 48 ur
* Najprej delovanje mikroflore (vamp)
* Nato delovanje pepsina (tanko črevo)
* Vzorec se vzame iz vampa s fistolo
121
opiši Določanje prebavljivosti s semi-laboratorijskimi metodami
* Najpogostejša – metoda poliesterskih vrečk z odprtinami.
* V vrečko damo določeno količino predhodno analizirane krme
* Vstavimo v vamp skozi fistulo
* Po 48 urah ven, izperemo, nadaljujemo z drugim delom in vitro metode (pepsin)
122
kaj pomeni kratica KDV?
V kislem detergentu entopna vlakna
123
kaj pomeni kratica kdl?
v kislem detrgentu netopni lignin
124
kaj pomeni forage?
krma
125
koliko L sline na dan proizvede krva?
90-190 L
126
katere rudnine vsebuje slina?
karbonate
| fosfate
127
kaj je digestion analyzer?
kako poteka postopek?
kako je zaželjena razporeditev ?
- analizator prebavljivosti
- Z napravo ocenimo hitrost prehoda krme skozi GI trakt in proizvodnjo z analizo fecesa.
- Vzamemo svež iztrebek, jih zberemo v posodo in počasi dodajamo v posodo na sita. S curkom nato spiramo
- Sam oceniš koliko je ostalo na katerem situ (interpretaciaj rezultatov)--> ta metoda je bol subjektivna
* potrebno je dokumentirati
zgornjo sito:
- manj kot 10%
- manj kot 20% če je krava v zgodnji laktaciji
srednje sito:
- manj kot 20%
spodnje sito:
- več kot 50%
128
kaj je pomemben za dobro/normalno delovanje vampa in optimalno razmerje HS v vampu.
- uravna obrok
| - ocenjevanje prebave
129
kaj so vzroki za neustrezno prebavo?
- neustrezna obdelava zrnja,
- prevelika količina zrnja v obroku,
- poškodbe vampove sluznice,
- acidoza vampa
130
od nakterih dejavnikov je odvisna Količina neprebavljenega materiala na sitih
– Količine zaužite SS
– Količine vlaknine v krmi
– pH vampa...
131
kaj pomeni če ostanejo veli delci zrnja na zgornjem situ?
– Odvisno od količine vlaknine v obroku in pH vampa
– Primer: če sta količina vlaknine v obroku in pH vampa ustrezna, moramo zrnje bolj zmleti, da povečamo energetsko vrednost obroka
lahko nakazuje na:
* poor rumen mat formation
* poor quality forage
* sudden ration changes
* inadequate (neustrezen) degradable protein
* inadequate fermentable NFC
* excess unprotected fat
* rumen acidosis
132
kaj pomeni če ostanejo Veliki delci voluminozne krme na zgornjem situ:
– Niso nujno povezano z slabo proizvodnjo
– Lahko pomeni acidozo – če opazimo še druge znake: težave s parklji, veliko količino zrnja in ne-vlaknatih OH v krmi, nizek pH v vampu, ...
lahko nakazuje na:
* inadequate processing of grain
* excess grain feeding rates
* TMR sorting
* poor rumen mat formation
* rumen acidosis
133
kaj pomeni če ostanejo Semena plevelov v spodnjih sitih:
– Kaže na kontaminacijo krme s plevelom
134
kakšna dodatna anliza je še priporočljiva za material an spodnjih sitih? zakaj?
- mikroskopska analiza
| - da ugotovimo katere sestavine obroka so slabše prebavljive.
135
če več kot 50% snovi ostane na spodnjem situ (analiza kakca)- kaj to pomeni?
- good rumen efficiency
- optimal rumen nutrient balance
- evaluate rapid byproduct passage
- evaluate cow preformance
136
katero napravo uporabljamo za ocenjevanje strukture obroka.
kako deluje?
kakšna je velikost lukenj na situ?
Particle separator – naprava za sejanje obroka
- na sito daš približno 1kg vzorca.
- 5x premakneš v eno smer, nato za četrtino zasukaš sito in nato spet 5x premakneš v eno smer in tako naprej dokler ne prideš naokoli. Nato še enkrat ponoviš postopek (8krat po 5 premikov)
- Po stresanju stehtamo material na vsakem situ in izračunamo % materiala
- 0,75 inchev = 19mm odprtine
* najbolj zgornje sito
- 8mm odprtine
- 4mm odprtine
- manj kot 4mm (najbolj spodnje sito)
137
zakaj je pomembna velikost delcev v obroku?
| premajhni delci? predolgi delci?
- pomemban za pravilono funkcioniranje vampa
- velikost delca je pomemben del pravilne sestave obroka
Premajhni delci:
– Manj žvečenja, manj sline --> znižanje pH vampovega soka – acidoza!
Predolgi delci:
– Govedo se jih izogiba – dejanska sestava obroka se spremeni
138
pri čemu pomaga analiza velikosti delcev?
– Pri odkrivanju prehranskih, metabolnih in reprodukcijskih motenj
– Ugotavljanju učinkovitosti mešalne prikolice (priprava enolončnice)
139
kako preračunamo vitmaine?
- Iz internacionalnih enot (IU) preračunamo v
g/kg in nato v g/kg SS
- Pomembno je da vemo v kakšni obliki je vitamin
*vitamin A je lahko kar v 3 oblikah
140
kaj ej prebavljivost?
– Koliko E ali HS se je prebavilo.
| - ne vemo pa v kakšne namene se je prebavila
141
kaj pomeni bilanca HS?
Kako jo izračunamo?
za katere snovi ni uporabna bilanca HS in za katere je?
- V kakšnem obsegu se zaužite HS porabijo za produktivne namene.
- od zaužite snovi odštejemo vse izgube
- Ni uporabno za snovi, ki se v telesu sintetizirajo ali razgradijo
- Zato le za elemente (C, N in rudnine) in energijo
142
kako še drugače rečemo bilančnim poskusom?
celostno-presnovni
143
opiši bilančni poskus
* Bilančne kletke
* Merimo tisto, kar pri meritvi določene bilance potrebujemo
* Ločeno zbiranje blata in urina
* N v odpadli dlaki, prhljaju,... zanemarimo
* Paziti, da N ne uhaja iz sistema (amonijak, mikrobno vrenje)
144
kakšna je lahko bilanca?
```
– Pozitivna (HS so se naložile v telesu)
*pri rastočih živalih
– Izravnana (ničelna)
– Negativna (HS se izločajo iz telesa)
*stradanje živali
*povišana produkcija
```
145
kaj je bilanca dušika?
- Koliko ak iz krme se prebavi in absorbira v kri
- bilanca naloženih beljakovin
- razlika med zaužitim in izločenim N:
* Količina zaužitega N
* z blatom izločen N
* z urinom izločen N
* s proizvodi izločen N (mleko, jajca, volna, mladiči,...)
* N v potu, koži, rogovih,...ne upoštevamo
146
količina naloženih beljakovin
bilanca N x 6,25
147
kaj nam pove bilanca?
BILANCA nam pove koliko posamezne snovi (N ali C) se je zadržalo (retiniralo v telesu).
148
povej formulo bilance dušika
BILANCA N = Nkrme – (Nblata + Nurina + Nproizvodov)
149
kako analiziramo dušik v krmi?
z metodo po Kjedhalu
150
kakšen % beljakovin imajo mišice?
25%
151
kaj je bilanca ogljika?
- bilanca naloženih maščob
- Razlika med zaužitim in izločenim C:
* Količina zaužitega C
* Z blatom izločen C
* Z urinom izločen C
* S proizvodi izločen C (mleko, jajca, volna, mladiči,...)
* Količina C v izdihanem zraku in plinih (CO2, CH4)
)
152
povej formulo bilance ogljika
BILANCA C = Ckrme – (Cblata + Curina + Cproizvodov + Cplinov )
153
kje se nahaja zadržani C v organizmu? in koliko?
- maščobe (76,7% C)
| - beljakovine (52% C)
154
kje se zadržuje zadržani N v organizmu? in koliko?
- beljakovine (16% N)
155
v kakšni obliki se nalaga energija v telesu?
le v obliki maščob in beljakovin
156
kaj je bilanca E ?
količina naloženih B in M X bruto energijska vrednost
157
kaj je vir AK?
BELJAKOVINE
158
katere vrste ak pozhnaš?
- esencialne
| - neesencialne
159
kaj je limitirajoča ak?
Limitirajoča AK je tista esencialna AK, ki je je v živilu najmanj, zato kljub presežkom ostalih AK telo ne more sintetizirati lastnih beljakovin
160
v kaj vodi pomanjkanje esencialnih kislin?
- limitirajoča ak
- motena sinteza belajkovin
- manjša hranilna vrednost beljakovin?
161
od česa je odvisna hranilna vrednost beljakovin?
od aminokislinske sestave
162
kaj so polonovredne beljakovine?
| ali v realnosti obstajajo?
- v celoti se prebavijo in izhkoristijo v presnovi
| - načeloma ne, oz. jih mi nismo sposobni izkoristit
163
kaj si želimo pri prebavi beljakovin?
da se čim večji del beljakovin iz krmeprebavi, po absorpciji AK pa naj bi bile te v takih količinah in razmerju, da bi prišlo do optimalne sinteze telesu lastnih beljakovin.
164
ocenjeevanje kakovosti beljakovin - kateri 2 metodi poznaš?
- kemijske
| - biološke
165
opiši kemijske metode ocenjevanja kakovosti beljakovin
– Analiza vsebnosti posameznih AK v neki beljakovini
– AK sestavo primerjamo s potrebami živali
– AK sestavo primerjamo z AK sestavo visokovrednih B (albumin, kazein)
– Kemijski indeks (Chemical score; CS; KI)
– Indeks esencialnih AK (Essential amino acid index; EAAI)
166
opiši biološke metode pocenjevanja kakovosti beljakovin
– V kakšnem obsegu organizem izkoristi B ali AK iz prebavil in v presnovi
– Pomembna prebavljivost beljakovin
– Navidezna ali prava?
– Različne AK neke beljakovine so različno prebavljive
– Ista AK je v različnih beljakovinah različno prebavljiva
167
kaj je biološka vrednost beljakovin (BV) ?
kaj je potrebno upoštevati?
kaj merimo pri njej?
- Kakšen delež absorbiranih beljakovin (AK, N) krmila se uporabi za prirast v B (vzdrževanje + Proizvodnja)
BV= razmerje med absorbiranim in retiniranim N
- potrebno je upoštevat pravo prebavljivost - endogeni N (blato, urin)
* N se izloča iz telesa tudi če krmimo krmo brez N
- merimo učinkovitost beljakovin za prirast
• Endogeni dušik v seču odštejemo od Nurina
• Preostali N v seču izvira iz razgradnje AK, ki se niso vgradile v B
168
kakšen poskus je potrebno opraviti pri biološki vrednosti beljakovin?
bilančni poskus – bilanca N
169
od česa je tudi odvisna BV?
od količine B (beljakovin) v obroku
170
katere belajkovine so učinkovite za človeka/monogastrične živali?
```
B z BV nad 80%
npr:
* jajce 0,96
*mleko v prahu 0,95-0,97
*ajda 0,9
*ribja moka 0,74-0,89
*meso 0,75-0,85
```
171
formula za BV
BV =
NZ – (NB – ENB) – (NU – ENU) /
NZ – (NB – ENB)
172
kaj pomeni kratica ENB?
ENDOGENI DUŠIK V BLATU
173
kaj pomeni kratica ENU?
endogeni dušik v urinu
174
kaj je neto izkoristljivost beljakovin (NIB)
- kakšen delež zaužitih beljakovin (AK in N) krmila se uporabi za prirast v B (vzdrževanje + proizvodnja)!
- Je produkt prave prebavljivosti in biološke
vrednosti beljakovin
175
formula za NIB
NIB = pp X BV
176
KATERE METODE UPORABLJAMO ZA MERJENJE UČINKOVITOSTI BELJAKOVIN ZA PRIRAST
* Biološka metoda ocenjevanja kakovosti B
* PER-metoda (Protein efficiency ratio)
* Kolikšen je prirast iz enega grama zaužite beljakovine
177
kako zagotoviti monogastričnim živalim zadostno biološko vrednsot beljakovin v obroku?
- dodatek visokovrednih beljakovin
* so drage
- čim bolj izkoristiti manj vredne beljakovine
- kombiniranje mešanice različnih vrswt krmil
178
kako povečamo BV?
– Krmila živalskega izvora
– Dodatek sintetičnih AK
– Hidroliza beljakovin
179
ALI SO PREŽVEKOVALCI MANJ ALI BOLJ ODVISNI OD PREHRANE Z BELJAKOVINAMI?
zakaj?
- manj
| - ker Lahko izkoristijo slabše B in nebeljakovinske dušične snovi
180
koliko beljakovin se absorbira v siriščniku, tankem črevesu prežvekovalcev?
kje največ?
- manjši delež zaužitih belajkovin
- največ beljakovin bakterij in protozojev
* v vampu
* bolj ugodna AK sestava
* Procent biološke vrednosti beljkaovin pri bakterijah = 81% ; protozoji = 91
181
povej nekaj o razgradljivosti beljakovin
– Bolj razgradljive so hitreje topne v vodi
*ostanejo v vampu in se tu razgradijo
– Visokoproduktivne krave molznice – večji delež B , ki uidejo mikrobni razgradnji
182
iz česa lahko prežvekovalci sintetizirajo visoko vedne beljakovine?
Iz dušika, amonika, sečnine
183
katera 2 vira beljakovin imajo prežvekovalci?
- beljakovine direktno iz krme,
| - beljakovine, ki jih ustvarijo mikroorganizmi
184
Sistem za ocenjevanje kakovosti B za prežvekovalce:
– Presnovljive beljakovine (PB)
– Upoštevanje:
• Večji del B se v vampu razgradi do N
• Del sproščenega N se vgradi v mikrobne B
• Potrebe prežvekovalcev po B so krite iz dveh virov
*beljakovine direktno iz krme
*belajkovine, ki jih ustvarijo mikroorganizmi
185
da se živali zadosti potreba po beljakovinah (ak) potrebuje?
odrasla živla potrebuje uravnoteženo bilanco N
186
kajse zgodi če žival prejema obrok brez belajkovin?
| kdaj poteče še hitrejši potek pogina?
– Izločanje N nekaj časa pada
*poraba ak se močno zmanjša-nivo bazalnega metabolizma
– nato Konstantno
*uporaba maščobnih rezerv za energijo
– nato Močno poveča
*uporaba beljakovin kot rezerva az energijo
SLEDI POGIN
- Hitrejši potek, če je v obroku premalo energije (prej se porabijo AK iz telesnih rezerv)
187
kaj se dogaja pri obroku brez beljakovin, vendar z dovolj energije?
vzdrževanje bazalnega emtabolizma daljše
188
katere vrste potreb po beljakovinah imamo?
- potrebe po beljakovinah za vzdrževanje
- potrebe po belajkovinah za prirejo
* rastoče in proizvodne živali
189
pri monogastričnih živalih je potreba po beljakovinah = ?
potrebe po B = potrebe po AK
| * v prebavljivih surovih beljakovinah (PSB) nudimo dovolj prebavljivih eAK in dovolj skupnih neesencialnih AK
190
kaj se zgodi če krmimo premalo beljakovin?
– Zmanjšana produkcija, prirast, delovne sposobnosti
– Proizvodi imajo manj B, več M – spremenjena kakovost
* Če pride do pomanjkanja beljakovin v obroku kokoši, začnejo bolj jest, ker hočejo zadostit potrebam po AK, dobivajo energijo, ki pa se bo nalagala --> zamastitev
– Nespecifične/specifične zdravstvene in plodnostne motnje
191
kaj se zgodi če krmimo preveč beljakovin?
– Alkaloza pri prežvekovalcih
– Toksični razgradni produkti v debelem črevesju
– Detoksifikacija v jetrih in ledvicah – preobremenjenost
– Izločanje sečnine – jetra, ledvice, plodnost
– Prenos v kri ploda – motnje v razvoju, slabša vitalnost
192
kaj se zgodi če krmimo premalo esencialnih ak?
– Pomanjkanje limitirajoče AK
– Povečano zauživanje krme (pokritje potreb po AK)
• Pojedo več energije, se zamastijo (primer: kokoši nesnice)
193
kaj se zgodi če je proušeno razmerje med ak
– Večja odstopanja: motnje v presnovi AK
194
kaj se zgodi če krmimo pokvarjene ak?
– Nastanek različnih bakterijskih toksinov
195
kaj se zgodi če krmimo preveč razgradljivih B pri prežvekovalcih?
– Alkaloza
| - predvsem tiste topne v vodi- vplivajo na stanje v vampu
