Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij > Flashcards

fiziologija krvnega otoka 3-kolokvij Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kakšne procese obravnava fiziologija krvnega obtoka oz. kardiovaskularna fiziologija?

A
  • obravnava procese delovanja srca in krvnega obtoka

- obravnava zakonitosti gibanja krvi v ožilju - hemodinamika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

zakaj uporabljamo žabje srce kot model proučevanja delovanja srca?

A 
• žaba je polkilotermna žival --> organi dleujejo dlje časa, ko jih vzamemo iz organizma
• osnovni principi delovanja
žabjega srca so enaki
sesalskemu
• deluje še dolgo po izolaciji
iz organizma
• ni potrebna oskrba s
hranilnimi snovmi in s kisikom
• ni potrebno vzdrževati
konstantne T
• treba je paziti da se ne izsuši -> žabji ringer
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je žabji ringer?

A
  • osnovna fiziološka raztopina

- konc. NaCl je nižja 6g/L

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

v čem se razlikuje srčna mišičnina od skeletne?

A
  • po histološki zgradbi
  • po mehanizmu delovanja

SKLETNA MIŠIĆNINA
- krči pod vplivom živčnih dražljajev

SRČNA MIŠIČNINA:

  • depolarizira se spontano, v rednih presledkih in stalno
  • nima regenerativne sposobnsoti
  • prečnoprogasta
  • eneojedrne, centralne celice
  • anastamoze
  • povezujejo z interkalarnimi diski
  • zevne stičnice (električne sinapse) prevajajo dražljaje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je glavni notranji dejavnik, ki vpliva na frekvenco srca?
kaj še lahko vpliva na frekvenco srcqa?

A
  • depolarizacija ritmovnika, ki se prenaša po ostalem prevodnem sistemu srca
  • dražljaji, ki pridejo v srce po vegetativnem živčnem sistemu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

drži/ne drži: delovanje srca je zaradni avtomatizma odvisno od živčni dražljajev.

A

ne drži

  • ni odvisno od živčnih dražljajev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:

- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?

A
  • tehnično težko izvedljivi
  • problematični iz etičnega vidika
  • največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
  • žaba
  • krastača
  • želva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

POSKUSI S PODROČJA KARDIOVASKULARNE FIZIOLOGIJE SO:

- na katerem srcu se v praksi največkrat izvajajo?

A
  • tehnično težko izvedljivi
  • problematični iz etičnega vidika
  • največkrat izvajajo na srcu hladnokrvnih živali
  • žaba
  • krastača
  • želva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

opiši anatomske značilnosti žabjega srca.

A
  • dva preddvora
  • en prekat
  • truncus arteriosus
  • izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
  • razdeli se na pljučno arterijo in aorto
  • sinus venosus
  • nahaja na dorzalni strani srca
  • vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

značilnosti krvnega obtoka žabe

A
  • iz venoznega sinus prehaja kri v desni preddvor
  • v levi preddvor se skozi pljučne vene vliva oksigenirana kri iz pljuč
  • v prekatu se arterijska in venska kri delno mešata
  • iz truncusa arteriosusa gre kri po telesu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

opiši anatomske značilnosti žabjega srca.

A
  • dva preddvora
  • en prekat
  • tu so criste, ki zmanjšajo emšanje krvi
  • truncus arteriosus
  • izhaja na ventralni strani (na levi strani) iz prekata
  • razdeli se na pljučno arterijo in aorto
  • sinus venosus
  • nahaja na dorzalni strani srca
  • vanj se vplivajo telesne vene - v.cava psoterior, v.cava anterior
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kakšna je smer potovanja krvi pri sesalcih?

A
  • v..cava cranicalis, v.cava caudalis –> desni preddvor –> desni prekat –> pljučne arterije –> pljučno-krvni obtok –> pljučne vene –> levi preddvor –> levi prekat –> aorta, ki gre po telesu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj zapisuje osciloskop na ekranu?

A
  • ZAPISUJE DLEOVANJE SRCA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je frekvenca srca?

A

je število utripov v minuti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj pomeni:

  • normalno delovanje srce
  • delovanje srca s espreminja:
  • delovanje srca je stabilno
A

normalno delovanje srca:
- srce dleuje normalno

delovanje srca se spreminja.
- število utripov se povečuje ali zmanjšuje

delovanje srca je stabilno.
- delovanje srca ej enakomerno, vendar je frekvenca večja ali manjša od normalne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

katere celice so sposobne generirat akcijski potencial?

kakšne odgovre dajejo?

A

celice v:

  • sinusnem vozlu
  • atroventrikularnem vozlu
  • hissovem snopu
  • purkinjevih vlkanih
  • ene hiter odgovor
  • miokardiocti v prekatih, predvorih, *hissov snop
  • purkinijeva vlakna
  • ene poačsen odgovor - zvonast aoblika
  • sinusni vozel
  • atrioventrik. vozel
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

opiši preparacijo žabjega srca.

A 
• splošna anestezija (uretan)
• odstranimo dorzalno steno prsnega koša
in izpostavimo srce
• podvežemo truncus arteriosus in sinus
venosus na začetku
• srce hranimo v zaprti petrijevki s
filtrirnim papirjem in žabjim Ringerjem,
da se ne izsuši
• srce namestimo na kimograf
*srce je iz telesa žabe dvinjeno s kaveljčkom
*kavlejček je povezan s pretvornikom na vrhu nosilne ročice, ki mehanske spremembe ob krčenju srca pretvarja v električne impulze, ti se prenašajo v osciloskop
•  me poskusom na srce neprekinjeno kaplja ringerjeva raztopina, segreta na 23C 
*Prepreči izsušitev preparat
*omogoča normalno dleovanje preparat
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

ali uretan vpliva na srce?

A
  • na srce nima vpliva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?

A
  • funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj pomeni suspenzijska metoda za registracijo dleovanja srca?

A
  • funkcionalno ohranimo povezavo srca z organizmom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

A

POČASEN ODGOVOR

  • Ca ioni depolarizacija
  • zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
  • prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

A

POČASEN ODGOVOR

  • Ca ioni depolarizacija
  • zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
  • prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi

HITRI ODGOVOR

  • depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
  • K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
  • faza plato
  • Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje
  • vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
  • Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit –> repoalrizacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

A

POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel

  • Ca ioni depolarizacija
  • zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
  • prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
    • mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
  • FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
  • amplituda ap je manjša
  • faza 1 manjka
  • relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop

  • depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
  • K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
  • faza plato
  • Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje, ni spremembe v napetosti
  • vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
  • Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti –> repoalrizacija
  • stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

A

POČASEN ODGOVOR
sinusni vozel
atrioventrikularni vozel

  • Ca ioni depolarizacija
  • zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
  • prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
    • mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
  • FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
  • amplituda ap je manjša
  • faza 1 manjka
  • relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR
kardiomiociti
purkinijeva vlakna
hissov snop

  • depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro odprejo/zaprejo
  • K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
  • faza plato
  • Ca ioni vdirajo (ker se odprejo tudi počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje
  • vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
  • Ca kanalčki se zaprejo (Ca se vrača nazaj v saqrkopalzemski retikulum preko kanala in preko Na/Ca antiporta), K kanalčki odprti –> repoalrizacija
  • stanje membranskega potenciala v mirovanju (Na/K črpalka)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kaj so posebnosti počasnega odgovra (zvonasta oblika) in hitrega odgovora celic, ki so sposoben generirat ap ?

A

POČASEN ODGOVOR

  • Ca ioni depolarizacija
  • zapiranje Ca kanalčkov, repoalrizacija K kanalčki se odprejo (K ioni gredo iz celice)
  • prehod Na ionov (membranski potnecial počasi drsi navzgor) poskrbi da se Ca kanalčki odprejo na pragu, Ap se vzpostavi
    • mirujoči potencial počasnih vlaken je manj negativen kot pri hitrem odgovoru
  • FAZA 0 = depolarizacije je bolj položna
  • amplituda ap je manjša
  • faza 1 manjka
  • relativna refraktorna perioda se dobro razširi v fazo 4, ko so vlakna dokončno repolarizirana

HITRI ODGOVOR

  • depolarizacia po pragu zeelo strma, vdor Na ionov je buren, kanalčki se hitro zaprejo
  • K kanalčki s eodprejo–> kratka repolarizacija
  • faza plato
  • Ca ioni vdirajo (počasni Ca kanalčki) v celico, K ioni iz celice–> vzpostavi se ravnovesje
  • vdor Ca v celico vpliv ana sarkoplazemski retikulum , da začne sproščat Ca iz retikuluma, tako še več Ca v celici –> krčenje
  • Ca kanalčki se zaprejo, K kanalčki odprit –> repoalrizacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj je avtomatizem organov?

A
  • sposobnpost organa, da lahko dleuje brez vplivov živčnega sistema in da impulzi za njegovo delovanje nastajajo v njem samem.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

A
  • sinusni vozel
  • je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
  • v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi po mišičju predvorov –> atrioventrikularni vozel
  • v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
  • -> hissov snop do miokarda prekatov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?

A
  • med muskulaturo preddvorov in prekatov

- ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj so stanniusove ligature?

A
  • so dokaz, da impulzi (AP) nastanejo v srčni
    mišici
  • Stannius je na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
  • namestil je 25 ligatur
  • pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj so stanniusove ligature?

A
  • so dokaz, da impulzi
    (AP) nastanejo v srčni
    mišici
  • Stanniusje na različnih mestih podvezal srce in opazoval njegovo dleovanje
  • namestil je 25 ligatur
  • pomemben so 3 za razuemvanje delovanja srca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.

kaj povzročijo?

A

PRVA LIGATURA:

  • namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
  • srce se ustavi
  • venozni sinus nadaljujej naprej
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.

kaj povzročijo?

A

PRVA LIGATURA:

  • namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
  • srce se ustavi
  • venozni sinus nadaljujej naprej

DRUGA LIGATURA

  • prvo ligaturo namestimo enako kot prej
  • drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
  • srce se po namestitvi prve ligature ustavi
  • po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem

TRETJA LIGATURA

  • namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
  • srce se najprrej ustavi
  • nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kje je atrioventrikularni žleb?

A
  • na prehodu iz preddvorov v prekat
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

A
  • sinusni vozel
  • daje frekvenco delovanja srca
  • je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
  • v ritmovniku anstane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
  • eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
  • -> atrioventrikularni vozel
  • v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
  • -> hissov snop do miokarda prekatov preko purkinijevih vlaken
  • tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kje prenos impulov v srcu ni mogoč in zakaj?

A
  • med muskulaturo preddvorov in prekatov
  • ker ju ločuje atrioventrikularna pregrada
  • oz. zaradi anuli fibrosi (vezivna plošča)
  • atrij in ventrikel se ne smeta krčit istočasno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

opiši kje namestimo pomembne 3 stanniusove ligature na srce.

kaj povzročijo?

A

PRVA LIGATURA:

  • namestimo na prehodu sinus venosus v srčna preddvora
  • srce se ustavi
  • venozni sinus nadaljujej naprej

DRUGA LIGATURA

  • prvo ligaturo namestimo enako kot prej
  • drugo ligaturo namestimo na prehodu iz preddvorov v prekat- v atrioventrikularni žleb
  • srce se po namestitvi prve ligature ustavi
  • po namestitivi druge začne ponovno dleovati, vendar v drugačnem ritmu kot pred tem (počasneje)

TRETJA LIGATURA

  • namestimo jo na atrio-ventrikularni žleb
  • srce se najprrej ustavi
  • nato sinus venosus in preddvor začneta delovati v svoje, prekat pa v svojem ritmju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

koliko je osnovna frekvenca srca žabe?

A

okoli 60 bpm

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

A
  • prezgodnje srčne kontrakcije
  • so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
  • nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
  • nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
  • nastane v fazi diastole ali pavze
  • ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
  • velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
  • pavza, ki sledi je daljša od normalne –> kompenzatorna pavza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

srce deluje kot..?

A

kot sincicij

  • istočasno
  • sinhrono
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kaj nareid srce, če se kaj zgodi s sinus venosusom?

A
  • srce bo še vedno delovalo, vendar z drugo, nižjo frekvenco –> vlogo ritmovnika prevzame atrioventrikularni vozel
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

A
  • prezgodnje srčne kontrakcije
  • so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
  • nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
  • nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
  • nastane v fazi diastole ali pavze
  • ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
  • ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
  • prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial –> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo –> sledi depolarizacija
  • velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
  • pavza, ki sledi je daljša od normalne –> kompenzatorna pavza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj so ekstrasistule?
kdaj nastopijo?
v katerem obdobju krčenja srca nastanejo?
v katerem obdobje ne nastane?
kkašna ej velikost kontrakcije v ekstrasistoli?
kakpna je pavza ki sledi?

A
  • prezgodnje srčne kontrakcije
  • so sistolična krčenja srca, ki izstopajo iz njegovega običajnega ritma
  • niso enakomerne
  • nastopijo kadar nastane dodaten impulz zunaj normalnega ritma v samem sistemu za anstanek in prevajanje impulzov srca
  • nastanejo lahko tudi kadar v srce pride kak dodaten impulz iz okolja
  • nastane v fazi diastole ali pavze
  • ne more nastati v fazi sistole, ker je srce takrat neobčutljivo na dražljaje
  • ko je srce enkrat depoalrizirano ga en moremo še enkrat izzvat -Na kanalčki s ene morejo še enkrat odpret
  • prvo more pridt do repoalrizacije, da se zniža membranski potencial –> potencial nato poačsi raste do praga vzdraženje, Na kanalčki s eponovno odprejo –> sledi depolarizacija
  • velikost kontrakcij v ekstrasistoli je enaka ali manjša, kot je sistolična kontrakcija
  • pavza, ki sledi je daljša od normalne –> kompenzatorna pavza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj ej sistola?

A

skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj je diastula?

A
  • faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

ali je srce v intaktnem organizmu pod stalnim vplivom živčnih impulzov?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

ali lahko srce deluje tudi, kadar so njegovi živci prerezani (denervacija)

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

na kaj na srcu vplivajo živčni impulzi ?

A
  • na frekvenco srca

- na moč kontrakcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kje vstopajo prasimpatična vlakna v srce?
na kaj imajo vpliv?
na kaj nimajo vpliva?
kako dleuje parasimpatikus na srce?

A
  • v srce vstopajo kot rami cardiaci
    n. vagi
  • vpliv imajo na: *sinusni vozuel (desni vagus)
  • atrioventikularni vozel (levi vagus)
  • mišičnina atrijev
  • ne vplvajo na ventrikile
  • na srce deluje parasimpatikus zaviralno
  • zmanjša frekvenco
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

iz kje izvira simpatikus ki vpliva na srce?
na kaj vpliva simpatikus?
kako dleuje?

A
  • simpatikus izvira iz cervikalnih in toraklanih ganlglijev
  • vpliva na:
  • sinusni vozel
  • atrioventrikualrni vozel
  • mišičnino ventriklo
  • spodbuja dleovanje srca
  • poveča frekvenco
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

simaptikus in fight or fly reakcija

A
  • adrenergični receptorji
  • adrenalin, *noraderenalin
  • povečana frekvenca srca –> srce iztisne večje količine krvi
  • povečano izločanje glukoze
  • vazokonstrikcija
  • prebavila
  • koža
  • vazodilatacija
  • mišice
  • možgani
  • srce
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kateri od živčnoh sistemov ima vpliv na srce?

A
  • centralni ž. sistem niam vpliva

- avtonomni vegetativni ž.sistem pa ima vpliv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

na kakšne načina vzdražimo vagus?

A
  • globok vdih
    . globok kašelj
  • masaža karotidnega plexusa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kaj pomeni pobeg vagusa?

A
  • če srce stimuliramo s serijo dražljajev, se le to nato ustavi in ponovno začne delovati
  • n.vagus močno dleuje na sinusni vozel, ki odpove (upočasnitev dleovanja srca, nato se srce zaustavi)), nato delovanje srca z nižjo frekvenco: nižji centri srca so prevzeli fazo glavnega ritmovnika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

kaj pravi Van’t hoffov zakon?

A

dvig T za 10 stopinj C

–> 2-3x povečanje hitrosti delovanja organov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kaj se dogaja s srcem če sinus venosus polivamo s hladno ringerjevo raztopino kaj pa če ga s toplo?
ali ima prelivanje drugih delov srca vpliv na frekvenco delovanja srca?

A
  • hladna ringerjeva raztopina:
    delo srca se upočasni
  • topla ringerjeva raztopina:
    delovanje srca se pospeši
  • nima vpliva!
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kaj ej sistola?

A
  • skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto
  • srce v absolutni refraktorni preiodi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

kaj je diastula?

A
  • faza srčnega ciklusa, emd kateor srčna stena, predvsem prekatov postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo
  • srce v relativni refraktorni periodi?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

kako učinkuje prelivanje srca z raztopino pilokarpina?

A
  • učinkuje enako kot stimulacija parasimpatikusa (vagusa)
  • zmanjša se frekvenca
  • deluje na muskarinske receptorje (acetilholinski receptor)
59
Q

kaj je potrebno za enakomeren ritem srca?

A
  • istočasno delovanje parasimpatikusa in simpatikusa
60
Q

kaj naredi učinkovina atropin?

A
  • razširi zenice
  • dleuej kot antigonist muskarinskih receptorje (blokira učinek vagusa)
  • -> prevlada simpatikus
  • pospeši se frekvenca
61
Q

kako vpliva adrenalin an srce?

A
  • oz. epinefrin
  • je hormon sredic enadledvične žleze
  • psopešuej delo srca
  • poveča se frekvenca
  • poveča se moč kontrakcij
  • poveča se amplituda
  • povzroča dvig krvnega tlaka
  • psopešuje pretok krvi skozi skeletne mišice, srce, možgane
  • podoben učinek ima draženje simpatikusa
62
Q

katzera črpalka vzdržuje membranski potencial?

A

Na/K črpalka

63
Q

kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?

A

K+, Ca2+, Na+, Mg2+

-vpliv na nastanek in prenos AP

64
Q

kateri so najpomembnejši ioni, ki vplivajo an dleovanje srca?
kako vplivajo?

A

K+, Ca2+, Na+, Mg2+

-vpliv na nastanek in prenos AP
predvsem konentracija ionov K in Ca2+v izvenceličnih tekočinah

65
Q

kaj se dogaja če je povečana koncentracija K+ v izvencelični tekočini

A

• MP v mirovanju manj negativen (depolarizacija)
• upočasni se delovanje (prevajanje impulza)
• slabi se ap
• zmanjša moč krčenja srca
• blokada prevajanja AP skozi A/V vozel
–> upočasni dleovanje srca
• zmanjša moč krčenja srca
• srce se razširi, postane ohlapno
• negativni inotropni učinek: pospeši repolarizacijo
AP-zožanje AP
• zaustavitev srca v diastoli

66
Q

na kaj ima vpliv povečana koncentracija Ca2+ v izvencelični tekočini?

A

•poveča se negativnost membransega potencialna v mirovanju
• ap se ojača
• poveča se moč krčenja srca
• veliek količine povzročijo bradikardijo in aritmijo ter zaustavitev v sistoli
* v organizmu ta učinek normalno ni možen: deficcit Ca2+ ionov vodi v tetanije, višek pa se nlaga v kosteh in drugih tkivih ; Na+ ioni pa zmanjšujejo učinek Ca2+ na krčenje po nastanku AP
• pozitiven inotropni učinek (povečan vdor Ca2+ v
kardiomiocite; 3Na+/Ca2+ izmenjevalec)
* več Ca gre v celico, to vpliva na povečano izločanje Ca iz sarkoplazemskega retikuluma
—>
antiport ne more tako hitro črpat Ca2+ iz celice
—>
močnejše krčenje —pride do aritmij

67
Q

kaj s ezgodi če srce prelijemo z nekaj kapljcami Ca2+?

A

frekvenca pada, narašča, pada –> aritmija

višja amplituda

68
Q

kaj se zgodi če srce prelivamo z Na+ ?

A
  • aritmija
  • amplituda se zmanjša
  • Na in Ca sta + iona in tekmujeta za rpehod, manj Ca gre notri –> manjša je amplituda, kiej je manjše krčenje srca
69
Q

kaj se zgodi če srce prelijemo z K+ ?

A
  • aritmija, zmanjšana amplituda vedno krajši plato, vedno hitrejša repolarizacija . vedno bolj negativen emmbranski potenical. dokle rse srce ne ustavi v diastoli
70
Q

kaj nastane pri krčenjih miokarda?

A
  • nastanejo električni tokovi, ki se preko pljuč in okolnega tkiv aprevajajo na telesno površino = depolarizacija srca –> ob uporabi posebnega aparata jih lahko zapišemo
71
Q

kaj je elektrokardiograf?

kako se imenuje zapis in metoda?

A
  • aparat, ki registrira el. spremembe pri dleovanju srca
  • elektrokardiogram
  • elektrokardiogafija
72
Q

opiši elketrokardiograf .

A
  • zajema signale s površine

- ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu

73
Q

ali je srce elketrično aktivna črpalka?

A

da

74
Q

kdeo je opravil prvi zapis pojavov pri dleovanju srca in kdaj?
kakšno metodo je uporabljal?

A
  • Nizozemski fiziolog Einthoven 1903

koemrcialni EKG aparat

  • uporabljal je galvanometer z napeto žico
  • el. vodnik, ki se nahaja v magnetnem polju in skozi katerega spustimo el. tok, se odmakne pravokotno na smer magnetnega polja in električnega toka
75
Q

kaj je osciloskop?

A
  • naprava za zapisovanje in shranjevanej zapisa
76
Q

kdo je izumil prvi elektrokardiogram:

A

avgustus wallers 1887

77
Q

opiši elketrokardiograf .

A
  • zajema signale s površine
  • meri spremembe v napetosti
  • ej osnovi voltmeter z ojačevalcem, ki el. informacijo kot funkcijo časa posname na papir ali prikiaže na osciloskopu
78
Q

princip nastanka EKG zapisa

A
  • odklon nastane zaradi spremmebe napetosti

A; stanje anvideznega mirovanja

  • celotna površian organa je enako nabita
  • kazalec galvanometra je na ničli
  • zapis: ravna ćčrta

B:

  • Na levi srani organa nastane ap (depolarizacija)
  • na densi strani je stanje enako kot na sliki A
  • galvanometer se odkloni
  • zapis: vzpenjajoča se krivulja

C:

  • negativni naboj na površini organa se razširi po vsej površini
  • ves organ je vzdražen-depoalriziranh
  • kazalec: na 0
  • zapis: spusti an osnovni nivo
D:
- pojav repolarizacije
možnost a)
- odklon an levo
- zapis: krivula obrne navzdol
- od plus proti minus
možnost b):
- odklon na desno:
- zapis: krivulja navzgor
- od minus proti plus

E:

  • Repolarizacija po vsem organu
  • odklon: 0
  • zapis: ravna črta
79
Q

kaj dobimo če pravilno namestimo elektrode?

A
  • dobimo značilen zapis oz. krivuljo EKG
80
Q

kaj ej razvidno iz EKG krivulje?

A 
- razvidni so zobci, ki jih po EINTHOVENU označujemo:
P,Q,R,S,T
- navzgor obrnjeni zobci:
*pozitivni:
P,R,S,T v fizioloških pogojih 
- navzdol obrnjeni zobci:
*negativni:
Q,S
  • zobci
  • valovi
  • P val
  • T val
  • intervali
  • PR interval
  • FR segemnt
  • QRS kompleks
  • QT interval
  • ST segment
81
Q

kaj nam pove zapis EKG?

A
  • o el. aktivnosti srca
  • el. spremembe zaznava na kardiocitih preddvora in ventrikla
  • imajo večjo amso, lažje zazanavamo
  • višja ampliuda na zapisu
  • večja masa kardiocitov
  • dolžina intervalov
  • kako hitro s eširi ap
82
Q

kaj je posebnost pri T valu psa?

A
  • normalno fiziološko je obrnjen navzdol
83
Q

opiši val P

A
  • predstavlja depolarizacijo preddvorov
  • odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
  • ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
  • če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma
84
Q

ali vidimo proces repolarizacije atrijev?

A
  • v fiziološ+kih pogojih ga en vidimo –> pokrit je s procesom depoalrizacije ventriklov
85
Q

opiši val P

A
  • predstavlja depolarizacijo preddvorov
  • odklon povzroči pozitiven naboj v prednji levi okončini glede na prednjo desno.
  • ob koncu depolarizaciej atrijev se napetos povrne na 0
  • ap se širi skozi AV vozel in azčetni del hissovega snopa
  • če depoalrizacija zajame hkrati oba atriaj je zobec enoten, če se pojavi asovna razlika pa je val z dvema vrhovoma
86
Q

opiši P-R interval

A
  • čas od začetka depoalrizacije preddvorov do depolarizacije prekatov
  • ustreza procesu širjena depolarizacijskega vala preko atrijev, AV vozla, hissovega snopa, purkinijevih vlaken
  • večja kot je frekvenca srca, krajši je interval
  • daljši interva –> impulz se dlje časa prevaja preko AV vozla
87
Q

kaj nam pove čas trajanja valov?

A
  • povem nam kaj o motnjah, posebnostih…
88
Q

QRS kompleks

A
  • predstavlja depolarizacijo prekatov
  • zobec R pozitiven
  • zobec Q in S negativna
  • podaljševanje te faze:
  • proces depoalrizacije upočasnjen
  • ali depoalrizacija obeh ventriklov asinhorna
  • ravna črta na koncu tega kompleksa:
  • proces depolarizacije je zajec celoten miokard obeh ventriklov
89
Q

kako se širi val repoalrizacije?

A
  • s površine v notrnajost

- naszane dipol z negativno stranjo obrnjeno navzgor in proti desni

90
Q

opiši val T

A
  • predstavlja repolarizacijo prekatov
  • je pozitiven
  • med ventrikualrno repoalrizacijo pride do pozitivnega naboja v prednji levi glede an prednjo desno okončino.
91
Q

opiši S-T segment

kaj se zgodi če se S-T segemnt krajša?

A
  • plato faza ventriklov
  • predstavlja depoalrizacijo ventriklov do začetka ventrikularne repolarizacije
  • traja od konca QRS kompleksa, do začetka T vala
  • krajšanje S-T segemnta:
  • Velik kalija v celici vpliva na vedno krjaši palto in pešanje srca, nakoncu se vstavi v fazi diastole
    (napetost ne doseže več pražne vrednsoti za začetek ap in vdor natrija–> prehitro se konča repolarizacija )
92
Q

opiši F-R segemnt:

A

palto faza atrijev

93
Q

opiši interval QT

A
  • je čas od
    začetka depolarizacije do
    konca repolarizacije prekatov
94
Q

opiši interval P-P

A
  • ustreza času med dvema kontrakcija atrijev

- izračun kontrakcij atrijev an minuto

95
Q

opiši R-R interval

A
  • ustreza času med dvema kontrakcijama ventriklov

- izračun kontrakcij ventriklov an minuto

96
Q

Opiši U-val

A
  • včasih se pojav še on, tik za T valom
  • v endokardu ventrikla so hibridne celice med miokardiociti in purkinijevimi vlakni (celice M)
  • če je delež teh celic velik, se zazanava kot U-val
97
Q

zveza med EKG in prekatnim AP

A
  • QRS kompleks: predstavlja fazi 0 AP
  • S-T segment: predstavlja plato AP
  • T val: predstavlje repolarizacijo (faza 3 AP)
98
Q

kje je frekvenca višja: v sinusnem vozlu ali v AV vozlu?

A
  • v sinusnem vozli

* zato je tudi glavni ritmovnik

99
Q

kaj je v srcu sesalcev glavni center avtomatizma (ritmovnik)
kje se nahaja?
kaj nastane v ritmovniku?
kako se širi val depoalrizacije?

A
  • sinusni vozel
  • daje frekvenco delovanja srca
  • je v steni desnega preddvora, med ustjema v.cave crnialis in caudalis
  • v ritmovniku (sinusni vozel) nastane depoalrizacija, ki se v obliki koncentričnih valov širi eksplozivno po mišičju predvorov
  • eksplozivo zaradi anastamoz, interkalarnih diskov
  • -> atrioventrikularni vozel
  • v septumu med desnim preddvorom in desnim prekatom
  • upočasnejn prenos, da pride do zamika krčenja ventriklov
  • -> hissov snop do miokarda prekatov (tu kardiomiociti) preko purkinijevih vlaken
  • tu je spet eksplozivno širjenje, da se ventrikla sinhrono skrčita
100
Q

tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?

A
  • na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa
  • po masi in številu so preveč majhni
101
Q

kaj se skriva v PR oz. PQ segmentu’

A
  • HISSOV SNOP
  • AV VOZEL
  • PURKINIJEVA VLAKNA
102
Q

tvorba potencialov in EKG: kaj ne vidimo an EKG in zakaj?

A
  • na EKG ne vidimo ap sinusnega vozla ali atrioventrikularnega vozla???? in ne vidimo depolarizacijo hissovega snopa
  • po masi in številu so preveč majhni
103
Q

kaj se skriva v PR oz. PQ intervalu

A
  • HISSOV SNOP
  • AV VOZEL
  • PURKINIJEVA VLAKNA
  • preko njih se širi depolarizacijski val
104
Q

Kaj meri drugi odvod?

A

meri spremembe med dvema elektrodama

105
Q

kdaj se QRS kompleks ožji in kdaj širši?

A
  • ožji = višja frekvenca

širši o. daljši= nižja frekvenca

106
Q

kako poteka depoalrizacija ventriklov (podrobno opiši QRS kompleks)

A
  • poteka v času QRS kompleksa.
  • znotraj njega imamo Q, R in S val

prvi del procesa:

  • depolarizacija, ki s eširi z leve na desno preko interventrikularnega septuma
  • majhan razlika v napetosti med prednjiam okončinama
  • prednja leva rahlo engativna
  • negativni odklon, ki anstane se imenuje val Q

naslednja faza:

  • velik pozitivni naboj v prerdnji levi okončini
  • do tega pride ker se med ventrikularno depolarizacijo impulz širi do apaeksa srca in anto po purkinijevih vlaknih navzgor po notrnaji strani sten ventriklov in iz notranjosti na površino ventriklov
  • skupni učinek:
  • velik električni dipol, ki je obrnjen diagonalni navzdol in proti levi
  • pozitivni odklon ki nastane se imenuje val R

Zadnja faza:

  • ko se ap razširi skozi stene obeh ventriklov se rezlika med naboji povrne na 0
  • na koncu ventrik. depoarizacije se pojavi kratkorajen, majhen naboj v levi prednji okončini
  • odklon ki nastane se imenuje val S
107
Q

kaj so odvodi?

katere vrste odvodov poznaš?

A
  • mesta, an katera nastavimo emrilne elektrode, s katerimi odvajamo akcijske potenciale iz telesa na aparat
  • standardni odvodi iz okončin
  • pojačani unipoalrni odvodi iz okončin
  • prekordialni odvodi
108
Q

opišik standardne odvode iz okončin.

A

-nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca

prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino

drugi odvod:
- elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino

tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino

109
Q

opišik standardne odvode iz okončin.

A
  • najpogosteje uporablja za zajemanje EKG v vetgerianrski diagnostiki srčnih obolenj
  • nastavimo tri take odvode, ki ustvarijo trikotnik okoli srca

prvi odvod:
- elektrodi anmestimo na desno in levo sprednjo okončino

drugi odvod:

  • elektrodi namestimo na sprednjo desno in zadnjo levo okončino
  • večinoma govorimo o drugem odvodu

tretji odvod:
- elektrodi namestimo na prednjo levo in zadnjo levo okončino

110
Q

kje leži en odvod?

A

med dvema elektrodama.

*vsaka elektroda ima dipol (eena plus, ena minus)

111
Q

opiši ojačane unipolarne odvode iz okončin

A
  • elektrode so postavljenje enako kot pri standarnih odvodih okončin, vendar je merjenje drugačno:
  • 2 elektrodi se povežeta in merita proti eni
  • tista ki se sama meri je vedno +
  • torej: dve okončini sta preko električnih uporov vezani z negativnimi, ena pa s pozitivnim polom merilnega aparat
  • registrirajo spremembe napetosti ene okončine glede an povprečno napetost drugih dveh
  • aVR:
  • Pozitivni pol je spojen z desno sprednjo okončino
  • aVL
  • drugi odvod
  • registrira napetos na prednji levi okončini
  • aVF
  • tretji odvod
  • registrira napetost na zadnji levi okončini
112
Q

opiši prekordialne odvode.

A
  • to so odvodi s prsnega koša
  • elektroda s 6 ločenimi točkami
    na točno določenih mestih na prsnem košu na področju srca
  • tta elektroda s 6 točkami je spojena s pozitivnim polom elektrokardiografa, neagtivna elektroda pa je preko uporov zvezana z obema prednjima in levo zadnjo okončino
  • vsak prekordialni odvod rergistrira električni potencial tistega dela miokarda, kije neposredno pod elektrodo
  • humana medicina, za diagnostiko specifičnih motenj v delovanju srca.
113
Q

kaj je einthovnov trikotnik?

A
  • je postavitev eloektrod an določene predele na koži v obliki trikotnika
  • je najbolj optimalna za kalsične meritve
114
Q

katera 2 tipa vektorjev poznaš’

A
  • rezultantni
  • lahko prenašamo na odvode
  • projekcijski
115
Q

kaj lahko ugutovimo iz zapisa standardnega odvoda in inipolarnega odvoda?

A
  • ugotovimo smer glven električne osi v telesu
116
Q

zapis EKG.
kaj vsebuje.
kateri podatki so zapisani?

A
  • čas
  • amplituda
  • prikazi so različni
  • cel zapis je lahko le drugi odvod
  • lahko je drugi odvod in ojačani unipolarni odvodi….
117
Q

kaj lahko razberemo iz EKG zapisa, če so na njem drugi odvodi?
kaj lahko vidimo?

A
  • lahko izračuanmo frekvenco
  • število QRS kompleksov an minuto
  • T val je večji od P vala
118
Q

kaj je elketrokardiografija?

A
  • je glavna preiskovalna metoda za razpoznavo in

opredelitev motenj v električni aktivnosti srca

119
Q

kaj lahko ugotovimo z merjenjem električne aktivnosti srca?

A
  • izvor električnega draženja
  • širjenje depoalrizacije
  • potek repoalriztacije miokarda
  • dobljene rezultate primerjamo z normalno aktivnostjo srčne mišice
120
Q

kje je v klinični praksi uporabna elektrokardiografija?

A
  • diagnsotika aritmij
  • ugutovimo izvor in frekvenco impulzov
  • ugotavljanje stanja miokarda
  • odloni EG so spremenjeni zaradi patoloških, psiholoških dejavnikov
121
Q

kdaj ej potrebno snemanje EKG?

A
  • spremembe v frekvenci delovanja sca ali dihanja
  • šku
  • omedlevici
  • nezavesti
  • krčih
  • ob pojavu srčnih šumov
  • ob spremembah v veliksoti srca
  • ob cianozi
  • ob motnjah v elektrolitskem ravnotežju
  • ob sistemskih in kužnih boleznih
  • pred, med in po operativnem posegu
122
Q

kaj se zgodi s P valom, če odpove osnovni ritmovnik?

A
  • P val se navzdol obrne

* gre v drugo sme iz AV se širi po miokardu

123
Q

pri akterih patofiioloških stanjih je pomemben EKG?

A

• miokardni infarkt (dvig alui spust izoelektrične točke), ishemija in posledična miokardna
hipoksija
• hipertrofija (širina prevajajnja in amplituda)preddvora in prekata
• motnje srčnega ritma
• sistemska obolenja, ki prizadenejo srce
• motnje v homeostazi elektrolitov (hipo- in
hiperkaliemija (zelo kratek palto bi videli, nižja frekvenca, pojavljanje dodatnih zobcev), hipo- in hiperkalcemija)

124
Q

kaj so srčni toni?

A
  • so zvočni pojavi pri delovanju srca
125
Q

kaj so srčni toni?

A
  • so zvočni pojavi pri delovanju srca
  • so posledica vibracij pri zapiranju srčnih zaklopk in
  • vibracije se prenašajo po tkivih, ki ležijo med srcem in površino prsnega koša, ta pa pri tem deluje kot resonator (jih ojača)
126
Q

kako poslušamo srčne tone?

A
  • neposrednod
  • s stetoskopom
  • posredno:
  • s fonendoskopijo
  • s fonokardiografijo
127
Q

katere srčne tone lahko slišiš?

A
  • prvega ali sistoličnega
  • drugega ali diasstoličnega
  • nekatere živalske vrste tudi:
    vzporedni srčni toni (tretji in četrti)
128
Q

kaj so srčni šumi?

A
  • patološki zvoki, ki nastajajo ob delu srca, če so npr. okvvarjene srčne zaklopke.
129
Q

opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?

A
  • nastane v času sistole prekatov
  • srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke

dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk,
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk

intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk

130
Q

opiši drugi (diastolični) srčni ton
dejavniki za nejgov nastanek?
intenzivnost?

A
  • ob diastoli prekatov
  • srčan mišica se sprosti
  • zapiranje polmesečastih zaklopk pod vplivom pritiska krvi iz a.pulmonalis in aorte
dejavni:
- zapiranje polmesečastih zaklopk, 
- vibracije krvi
- vibracije sten
aorte in A. pulmonalis, turbolenca krvi

intenzivnost:
- višina arterijskega tlaka

131
Q

opiši tretji srčni ton

A
  • zgodnja faza diastole
  • nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
  • pogost pri konju in muli
132
Q

opiši četrti srčni ton

A
  • nastane med sistolo preddvorov - pri konj,

mula, osel, mačka in govedo

133
Q

kakpo zaznavamo posredno srčne tone?

A
  • fonokardioskopija: fonendoskop (električno
    ojačanje preko mikrofona) - zapis
  • fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
    zapis
  • intrakadialna fonokardiografija
134
Q

kakpo zaznavamo posredno srčne tone?

A
  • fonokardioskopija: fonendoskop (električno
    ojačanje preko mikrofona) - zapis
  • fonokardiograf: fonokardiografija-grafičen
    zapis
  • intrakadialna fonokardiografija
  • srčni aktette uvedemo enposredno v srrce
135
Q

kaj delamo s finendoskopom?

A
  • z njim registriramo srčne tone, tako da električno ojačamo zvok
  • mikroskop fonendoskopa namestimo an površino prsnega koša
136
Q

kaj je fonokardiograf?

kako s eimeunje metoda in kako zapis?

A
  • to je aparat s katerim grafično zapišemo srčne tone
    metoda: fonokardiografija

zapis:
fonokardiogam

137
Q

kaj delamo s fonokardiografijo?

A
  • zapišemo in natačneje analiziramo:
  • srčne tone, šume
  • pričetek srpčnih tonov v srčnem ciklusu
  • trajanaj, število srčnih tonov
  • amplituda, frekvenca vibracij v psomeznem tonu
138
Q

opiši prvi (sistolični ) srčni ton
kaj so dejavniki za njegov nastanek?
intgenzivnost?

A
  • nastane v času sistole prekatov
  • srčna mišica se skrči, zapirjao se atrioventrikularne zaklopke

dejavniki za nastanek:
- zapiranje AV zaklopk
- napenjanje kitastih vrvic (horde tendinae),
- vibriranje miokarda prekatov, - odpiranje
polmesečastih zaklopk (da lahko kri potuje iz ventrikla),
- vibriranje aorte in A.
pulmonalis neposredno ob zapirnaju zaklopk

intnzivnsot:
• zunanji dejavniki: debelost, razvitost prsnih mišic
• notranji: intenzivnost fizičnega dela, položaj zaklopk

139
Q

opiši tretji srčni ton

A
  • zgodnja faza diastole
  • nastane zaradi pedhodnega odpiranaj atrioventrikularnih zaklopk in vibracij sten prekata ob polnjenju s krvjo
  • pasivno polnjenje ventriklov iz atrija
  • pogost pri konju in muli
140
Q

na čem temelji zaps zapis srčnih tonov?

A
  • vibracije zazna mikrofon
  • nihanje mikrofona ahko zaznamo z ustreznim elektronskim sistemom
  • sodobni fonokardiografi lahko ojačajo in ustrezno analizirajo poljuben sektor zapisa
141
Q

fonokardiogram: prvi srčni ton

A
  • SAMSOTOJNA SKUPINA HITRIH VIBRACIJ
  • maksimalna amplituda hitro nastopi, in naglo izgine
  • traja: 0,10,17 sekund s frekvenco oscialcij med 25 in 50 v sekundi
  • pričetek 1.srčenag tona sovpada s pričetkom ventrikularne sistole
  • sestoji iz dveh delov:
  • izometrična komponenta (izometrična kontrakcija ventrikla)
  • ejekcijska komponenta (ujema se z ejekcijo krvi iz ventrikla)
142
Q

fonokardiogram-2.srčni ton

A
  • skupina štirih do š’estih vibracij zv eliimi amplitudami
  • traja: 0,14-0,16 s
  • uejma s pojavom zobca na zapisu aortnega oz. centralnega arterijskega pulza
  • dva
    zapisa zaradi asinhronega
    zapiranja polmesečastih
    zaklopk
143
Q

fonokardiogram: 3. srčni ton

A
  • ujema s končno fazo hitrega polnjenja srca
144
Q

fonokardiogram: 4. srčni ton:

A
  • začetni ton
  • fiziološki avrikularni ali atrijski ton
  • nastane kot posledica vibraciej ventriklov ob vstopu krvi iz atrijev
  • vsebuje do 4 komponente

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions