Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija 4 kolokvij > Flashcards

fiziologija 4 kolokvij Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj je sistolični ali udarni volumen srca?

A
  • je količina krvi, ki jo srce iztisne v eni sistoli
  • volumen krvi, ki ga srce iztisne in gre po telesu
  • količina krvi, ki se iztisne v krvni obtok ob sistoli prekata
    (razlika med končnim diastoličnim in končnim sistoličnim volumnom)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaaj je končni diastolični volumen?

A
  • volumen prekatov na koncu diastole, tik pred srčno sistolo

- odvisen od tega koliko časa se lahko srce polni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je končni sistolični volumen?

A
  • volumen srca an koncu sistole
  • kljub iztiskanju krvi ob sistoli prekata, se ta nikoli ne izprazni do konca, manjša količina krvi ostane v njem
  • kakšen bo ta volumen je odvisno od aktivnosti srca
  • normalno: 50ml
  • ojačano delovanje: volumen se zmanjša
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je minutni volumen?

kakko ga izračunamo?

A
  • je količina krvi, ki jo srce prečrpa v eni
    minuti
  • MV= sistoličen oz. udarni volumen srca x frekvenca srva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kako lahko merimo minutni volumen?

A
  • neposredno metodo (kirurška-krvava)

- posrednimi metodami (kemične, dilucijske)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

OPIŠI kirurške metode merjenja MV

A

uporaba merilcev pretoka krvi

(vstavimo jih v aorto; groba metoda-uporaba predvsem v primeru poskusov na živalih);

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

opiši Kemične metode merjenja MV

A
  • Uporaba: pri živalih in ljudeh

- temeljijo na direktnem Fickovem principu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

OPIŠI FICKOV PRINCIP

A
  • je osnova za posredno metodo meritve MV;
  • če lahko izmerimo arterijsko in vensko koncentracijo snovi in če je mogoče določiti količino prevzema ali osvobojene količine snovi, ki jo zasledujemo lahko
    izračunamo MV srca
  • pri uravnovešeni porabi O2 oz. nastajanju CO2, je količina O2 ki se veže v pljučih ali količina CO2 osvobojena v eni minuti, enaka količini O2, ki se je vezala na hemoglobin ali volumnu CO2, ki je anstal v istem času
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Določanje MV na osnovi določanja O2:

A
  • Količino O2, vezanega v pljučih izračunamo s formulo:
  • (volumen kiska v vdihanem zraku - volumen kiska v izdiahnem zraku) x minutni volumen ventilacije
  • Količina O2 v krvi znaša:
  • (konc. kiska v arterijski krvi - konc. kiska v venski krvi ) x minutni volumen
  • Če predpostavimo, da sta vrednosti količine O2 v pljučih in količina O2 v krvi enaki:
    je minutni volumen:
  • konc. kiska v arterijski krvi - konc. kiska v venski krvi / (volumen kiska v vdihanem zraku - volumen kiska v izdiahnem zraku) X minutni volumen ventilacije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Fickov princip določanja MV: primer:

A

– vsak L krvi, ki preide pljuča prevzame 40 ml O2
– poraba O2 v pljučih je 200 ml/min
– 200/40=5; 5L vsako min. mora preiti pljučno
cirkulacijo, da se absorbira 200 ml O2
– pretok skozi pljuča je torej 5L krvi (merilo za MV)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

MV oz. srčni pretok je enak porabi česa?

A

O2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

tehnična izvedba kemične metode merjenja minutnega volumna srca

A

– meritev MV pljučne ventilacije
– koncentracija O2 v vdihanem in izdihanem zraku
(oksimeter), ter v arterijski in venski krvi
– venozna kri iz desnega prekata ali A. pulmonalis in arterijska kri
– vrednosti vstavimo v formulo in izračunamo MV srca
- Podobno lahko določimo MV z merjenjem CO2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

opiši indirektni fickov princip

A

žival vdihne točno določeno

količino nevtralnega plina (npr. N2O); izmeri se koncentracija v krvi in izdihanem zraku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

opiši Dilucijske metode merjenja MV

A
  • temeljijo na določanju stopnje razredčitve (dilucije) v kri vbrizganega indikatorja
  • indikator vbrizgamo i.v. ali v desni preddvor s katetrom
    – kanulirati je potrebno arterijo
    – jemanje vzorcev krvi v kratkih časovnih presledkih
    – določanje koncentracije barvila v krvnih vzorcih
  • dobimo apraboliščno krivuljo, ki ponazarja spremmbo konc. barvila v določenem časovnem obdobju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

katere indikatorje za dilucijske metode merjenja MV poznaš?

A 
koloidna barvila:
*Evansovo modrilo,
*cardio-green, 
*serumski albumini označeni z radioktivni
izotopi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kkao je z dilucijsko krivuljo in konc. barivla, če injeciramo 5mg barvila

A
  • barvilo v arterijski krvi pojavi približno 3s po injiciranju
  • najprej konc. barvila anrašča,
  • maks konc. barvila pri približno 6-7 s
  • konc. barvial začne naglo padat, ker se začnejo snovi (barvilo) izločat , vendar ne pade na ničlo
  • konc. barvila se dlje časa ustavi na določeni vrednosti
  • vzrok: ponovno vračanje barvila s krvjo skozi srce v arterijski obtok
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj naredimoda določimo kdaj bi se krivuččlja supustila na ničplo pri dilucijski metodi?

A
  • padajoči del krivulje ekstrapoliramo do
    abscise
  • tako lahko ocenimo precej točno čas, potreben da srce odstrani vse vbrizgano barvilo
  • izračun povprečne konc. barve v mililitru krvi v času trajanja krivulje
  • izračunamo MV
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kakšn je SV (ml) in MV (L) za konja, govedo, pes?

A

konj
SV: 852
MV 29

govedo:
SV: 580
MV: 34,8

pes: 14
SV: 1,4
MV:

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kako se kri giba skozi ožilje?

A

neprekinjeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kako je z arterijami - sistola, diastola?

A
  • so elastične žile
  • v sistoli se razširijo in del energije krvi se shrani kot potencialna energija v stenah arterij
  • v diastoli: tlak v arterijah pada, žile se
    ožijo in njihova energija prehaja v kinetično
    energijo za gibanje krvi v diastoli
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je pokazal mariot?

mariotov poskus

A
  • prikazal pomen elastičnosti žil za
    kontinuiran pretok
  • hitrost toka krvi proti kapilaram vedno počasnejši
  • izkoriščanje akumulirane energije (zožanej sten), ko tlak pade

POSKUS:

  • V posodo se da raztopina
  • not dali 2 cevki
  • elastična
  • steklena
  • ugotavlajli kaj se edogaja v diastoli, ko ni tlaka
  • steklena cevka: raztopina neha iztekat
  • elastična cevka: tok še zmeraj kontinuiran
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

od česa je odvisna hitrost gibanja krvi?

A
  • delovanja srca oz. pulzne oscilacije
  • stanja v krvnih žilah
  • v aorti je hitrost največja v času sistole, v času diastole pa pada
  • oddaljensot od srca
  • hitrost v velikih venah in aorti največja, v kapilarah pa najmanjša
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je volumenska hitrost?

A

je količina krvi, ki preteče v

časovni enoti skozi krvno žilo določenega premera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj je linearna hitrost?

kako jo izračunamo?

A

-je hitrost, s katero kri oziroma delec krvi preide pot med dvema mestoma v žili

-izračunamo jo iz podatka o volumenski hitrosti po formuli:
V1=Vv / P

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

opiši ludvigov poskus

A
  • krvav način
  • je merilec pretoka
  • narkotizirana žival
  • preparacija A. carotis
    *sem not se vstavi napravo
  • en rezervoar je napolnjen z Ringerjevo
    raztopini, drug pa z oljem
  • kri gre v cev in izpodriva olje, to Ringerjevo raztopino potiska po A. carotis
  • nagel obrat plošče: zamenjava rezervoarjev
  • olje se3daj izpodrinilo kri v obtok
  • posoda spet zavrtela –> ciklično te spremembe poanvljale
  • Iz podatkov o številu in času polnjenj se izračuna količina krvi, ki je v določeni časovni enoti prešla skozi A. carotis (volumenska hitrost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj je ateroskleroza?

A

otrdevanje žil –> žila ni več elastična, to zavira pretok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kateri dve hitrosti ločimo pri merjenju hitrosti pretoka krvi?

A
  • volumensko hitrost

- linearno hitrost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Metode merjenja pretoka krvi-modernejše metode

A
  • Aparature na principu merjenja spremembe temperature
  • elektro magnetni merilec pretoka
  • ultrazvočni merilec
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

opiši aparature na principu merjenja spremembe temperature

A
  • Segrevanje izpreparirane žile na enem koncu in merjenje T na drugem koncu;
  • temp. razlika je sorazmerna količini tekočine, ki preide skozi žilo.
    to je vprašljivo
  • Termična (ogrevana sonda) sonda nameščena v žilo - hlajenje merimo s termoelementom ;stopnja hlajenja je sorazmerna količini krvi, ki preide skozi žilo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

opiši elektro magnetni merilec pretoka

A
  • merjenje pretoka krvi v intaktni žili
  • pojav indukcije
  • meri an aorti tik pri scu ali pa pri podgani na abdominalni aorti
  • namestit je treba direktno na žilo
  • žila je ‘postavljena v magnetno polje, ker se v krvi anhaja vleiko anbitih delcev, se pri gibanju teh skozi amgnetno polje pojavi indukcijski tok
  • indukcijski tok zaznamo z ustreznima aparatom
  • električna napet5ost je sorazmerna pretoku krvi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

opiši ultrazvočnni merilec hitrosti pretoka

A
  • deluje na principu doplerjevega efekta
  • v osnovi dleuje aparat kot ‘proizvajalec ultrazvoka
  • ultrazvok anstane zarradi delovanja električenga toka na piezoelektrični kristal, ki prične vibrirati in oddajati ultrazvok frekvence nekaj milijonov Hz
  • kristqal oddaja ultrazvok v smeri toka krvi.
    torej zvok potuje vzdolž žile, pri tem zadane eritrocite, ki s eoddaljujejo od izzvora zvoka.
  • ko s ezvok odbije od eritrocitov (spremeni se frekvenca in valovna dolžina), potuje odbiti zvok nazaj proti kristalu.
  • frekvenca odbitih valov je nižja od emitiranih
  • hitrost toka krvi določimo z merjenje razlike v frekvenci oddanega in
    prejetega valovanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q 
Pretok krvi posnet z elektromagnetnim
merilcem pretoka (pulzni pretok krvi)
A
  • sistola: pretok zelo poraste
  • diastola:zapiranje aortnih zaklopk,
    koronarni pretok
    *padec pretoka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj je čas obtoka krvi?

kako ga merimo?

A
  • je čas, ki je potreben, da kri preide celoten obtok in se vrne v isto žilo.
  • živali: uporaba Evansovega modrila
  • Barvilo, ki zapusti organizme po nekem času skozi ledvica
  • izpreparirani obe jugularni veni (vstavljena trajna kanila);
  • v eno veno apliciramo barvilo, iz druge pa izteka kri
  • ko se je pojavilo barvilo v iztekajoči krvi so izmerili čas od aplikacije do pojava modrila
  • te metode se danes ne uporablja več
  • modificirana metoda: živali se preparira obe jugularni veni, pod eno se namesti belo podlago, v drugo vbrizga modrilo. Ob pojavu modre barve v veni z belo podlago se izmeri čas.

Ostale metode:

  • uporaba :
  • radioaktivnih izotopov (K125J, K131J, 32P),
  • z radioaktivnim fosforjem ali Th označeni eritrociti ali
  • serumski albumini markirani z radioaktivnim jodom ali tehnecijem ( potrebno hitro injiciranje v bolusu)
  • fluorescentni uranin (lab. glodalci):
  • aplikacija Nafluorescinata (0,5 ml, 20g/l) ; UV svetilka-pojavv repno veno
  • žival dvignemo da visi s smrčkom navzdol
  • ko se pojavi fluorescence na zadnjih nogah (izmerimo čas)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

opiši Poiseuillova enačba;

A
  • odvisnost pretoka krvi od razlike tlakov, polmera in dolžine žile ter viskoznosti krvi
  • ΔQ=ΔPr na4/8nl
ΔP -razlika tlakov med
koncema žile
r-polmer žile
n-viskoznost krvi
l-dolžina žile
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kakšen tok ej v velikih žilah?

kakšen v majhnih?

A

velike žile:

  • laminarni tok
  • razn tam kjer je turbolenten
  • v sredini je tok najhitrejši, proti periferji počasnejši,
  • na periferiji je del plazme, ki se prenaša tudi po manjši žili

manjše žile:
- plazma na steni ublaži trenje, ko eritrociti prehajajjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kako delimo fiziologijo krvnega obtoka?

A
  • delovanje srca kot črpalka

- transport krvi po krvnih žilah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

opiši srce

A
  • kompleksen organ
  • iz 4 komor
  • delujejo kot dve zaporedno vezani črpalki (leva in desna polovica srca)
  • desno srce črpa kri v pljuča in nato v levo srce
  • levo srce s krvjo oskrbuje telo, nato se kri vrača v desno srce
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj sestavlja vsak utrip srca?

A
  • diastola

- sistola

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kaj e zgodi med diastolo?

A
  • srce se sprosti in napolni s krvjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kaj se zgodi med sistolo?

A
  • srce se skrči in iztisne kri v arterijski in pljučni krvni obtok
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kaj določa količino krvi v srcu ob koncu obdobja polnjenja?

A

dolžina diastole

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je frekvenca srca?

A
  • število utripov v minuti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj se zgodi če pri črpalki večamo premer desne(odvodne) cevi

A
  • poveča se pretok
  • poveča se frekvenca
  • minutni pretok se je povečal na račun frekvence.
  • srce močneje dela in bolj trpi
  • iztisna doba se skrajša (hitreje gre iz atrija v ventrikel) , zato se frekvenca povečuje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj se zgodi če pri črpalki večamo oz. manjšamo premer leve (dovodne) cevi

A

?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

koliko krvi iztisne srce iz prekata pri živalih v mirovanju?

A
  • približno 60% krvi (udarni volumen)

- 40% pa je ostane v njem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kako vpliva povečanje udarnega volumna na delovanje črpalke?

A
  • frekvenca zmanjšuje
  • pretok krvi konstanten
  • srce vedno počasneje dela
  • ne rabi se tokrat stisnit, da izvede svojo nalogo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kateri so dejavniki, ki vplivajo na kroženje krvi po krvnem obtoku?
kaj najbolj vpliva na pretok krvi?

A
  • krvni tlak
  • periferni odpor
  • spreminja parametre v področjih organov
  • viskoznost krvi

razmerje med njimi opisuje Poiseuilleva enačba

  • že majhne spremmebe polmera vodijo v velike spremembe pretoka krvi
  • spreminjanje polmera krvnih žil je v organizmu učinkovit in občutljiv način uravnavanja pretoka krvi
  • periferni odpor
  • najpomembnejši dejavnik uravnavanja pretoka krvi
  • lahko uravnava cirkulacijo v posameznih organih neodvisno od sprememb sistemskega krvnega tlaka
  • viskoznos in dolžina krvnih žil se pri zdravih osebkih le malo spreminjata
  • Vpliv na pretok krvi je majhen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kako vpliva viskoznost na pretok krvi v nefizioloških pogojih?

A
  • viskoznolst obratno sorazmerno vpliva
  • povečan vnos snovi ali anemije
  • zmanjša se delež krvi ali eritrocitov
  • –> organizem d aiz znotrajceličnega kompartmenta tekočino —> viskoznost se spremeni
  • ko s espremeni viskoznosrt srce trpi, dela intenzivneje
  • hipertrofije
  • motnje v ritmu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

učinek polmera cevi na pretok tekočine?

A
  • polmer ima premosorazmeren vpliv na pretok
  • premica strmo narašča
  • na četrto potenco
  • kri se giblje počasneje, gre pa večja količina skozi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

kolikokrat je kri bolj viskozna od vode?

kolikšna je relativna viskoznost destilirane vode?

A
  • 3-4 krat

- 1

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kaj vpliva na viskoznost krvi?

ali je viskoznost krvi stabilna?

A
  • dehidracija
  • sprememba št. eritrocitov
  • ja
  • zaradi homoestatskih mehanizmov organizma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

opiši učinek viskoznosti krvi na pretok tekočin, ko se ravnotežje mehanizmov za vzdrževanje viskoznosti krvi poruši.

A
  • večja kot je viskoznost manjši je pretok
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kako je s spreminjanjem dolžine krvnih žil?

A

razen v obdobju rasti organizma, se dolžina ne spreminja bistveno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

opiši učinek dolžine cevi na pretok tekočin-

A
  • z daljšanjem dolžine se pretok manjša
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

zakiaj spreminjanje dolžine krvnih žil ni primeren način uravanavanja pretoka krvi v organizmu?

A

?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kaj omogoča tok krvi po žilah?

A

razlike v krvnem tlaku na različnih področjih krvnega obtoka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

opiši učinek tlaka na pretok tekočin?

zakaj spreminajnje tlak ni tako učinkovito kot spreminjanje polmera žil?

A
  • višji kot je tlak, višji je pretok
  • potek krivulje = premosorazmerfno
  • ne moremo tako zelo spreminjati tlak v organizmu? bi bilo nevarno?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

opiši pulz

A
  • nastane zaradi ritmične oscilacije arterijskih sten zaradi sprememb krvnega tlaka v njihovem lumnu
  • prenos širjenja sten aorte ob sistoli in njihovega vračanja v prvotni položaj ob diastoli
  • širjuenej se prenaša v obliki valov vse do arteriol
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

čem je identično št. utripov v časovni enoti?

A

številu srčnih kontrakcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kje je večji pritisk: v sistemskem ali pljučnem krvnem obttoku?

A

sistemskem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

kolikšen je pritisk v pljučnem krvnem obtoku

A

približno 10-20 mm Hg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

kolikšen je pritisk v sistemskem krvnem obtoku?

A

približno 80-120

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

do kam se zaznava pulzacijo?

A

do arteriol,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

v katerem sistemu tlak zelo pade: arterijski ali venski?

A

arterijski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

v katerem atriju je tlak zelo nizek?

A

desnem atriju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

kaj preverjamo pri klinični diagnsotiki- triasu?

kaj dodatno še pri prežvekovalcih?

A
  • pulz
  • dihanje
  • temperattura
  • vampove kontrakcije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

za kaj se uporablja mjerjenje pulza?

A
  • za diatgnsotiko različnih boelzenskih stanj srcca in krvnega obtoka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kaj ugotavljmo pri pulzu?

A 
 frekvenco
 ritem
 kvaliteta
*jakost pulza
*napolnjenost arterij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kaj je ritem srca?
opiši primer nerednega srčnega ritma.
pri katerih živlaskih vrstah je ritem pogosto fiziološko neprevilen?

A
  • kako si srčni utrip slede
  • ekstrasistola
  • v času kompezantorne pavze se ritem spremeni
  • pes, ovca, koza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

kako merimo pulz?

A

Pulzni tlak ocenjujemo s tipanjem (palpacijo) - z dvema prstoma, z enim pritisnemo, z drugim sledimo - perifernega pulznega vala na površinskih arterijah:
 A. mandibularis (govedo, konju)
 A. femoralis (pes, mačka)
 A. radialis (človek)
preštejemo število utripov v časovni enoti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Kakovost utripa, ki jih je možno
določiti so:
česa od teh stvari se ne da določit s tipanjem?

A 
 frekvenca pulza (pospešen, upočasnjen)
 ritem (reden, nereden)
 amplituda (visoka, nizka)
 strmina (strm, položen)
 napetost (trd, mehak)
  • strmina,
  • amplituda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

kaj je sfigmograf?

A
  • je naprava za grafičen zapis oblike,
    jakosti in sprememb arterijskega tlaka
  • s pomočjo njega mehansko registriramo pulz
  • lahko je enostaven ali zapleten
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

kaj je sfigmogram?

A
  • krivulja oz. zapis ki jo dobimo pri mehanskih registraciji pulza s pomočjo sfigmografa
  • vzpenjajoči del krivulje = anakrotni del
  • katakrotni del = padajoči del krivulje
  • Izmeri pulz pred in po obremenitvi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

opiši anakrtoni del

A

je psoledica anglega dviga tlaka v žili, ki nastane zaradi sistole srca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

opiši katakrotini del

A
  • najprej je viden padec tlaka kot posledica odtekanja krvi na perife3rijo, zobec na tem delu krivulje (dikrotni zobec) je posledica pulzacije aortne stene zaradi povečanja tlaka pri odbijanju krvi od zaprtih semilunarnih zaklopk.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

kateri del je krajši: sistolišen ali diastoličen?

A

sistoličen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kako emrimo hitrst širjenja pulznega vala?
opiši postopek.
izračun hitrosti pulznega vala

A
  • istočasno registriramo pulz na dveh
    od srca različno oddaljenih mestih

 nad A. brachialis in A. tibialis namestimo manšeto, ki je s cevjo povezana z enim od Mareyevih bobnov
 izmerimo razdaljo od srca do mesta meritve nad A.
brachialis in A. tibialis
 sprožimo kimograf in zapisujemo pulze
*pulz a. tibialis se pojavi kasneje kot na a.radialis

  • pri izračunu ocenjujemo, da sta obe mesti na isti žili in na osnovi časovne razlike in razdalje med njima mizračunamo hitrost širjenja pulznega vala

Vp=ds/dt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

kaj je pulzni val?

A

časovna zakasnitev pulza med dvema mestoma na ožilju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kateri dve osnovni vrsti merjenja krvnega tlaka poznaš?

A
  • neposredno

- posredno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

prva meritev krvenga tlaka.?

kako je danes s to metodo?

A
  • neposredna metoda (krvav način)
  • 1776
  • tlak v a. femoralis pri konju
  • v arterijo je postavil kovinski tulec, nanjo je montiral pravokotno cevko
  • opazil je nihanja krvi
  • danes:
    *poskusi, pri katerih se proučuje učinke
    farmakoloških snovi na krvni tlak
    *dolgotrajni kirurški posegi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

Neposredno merjenje arterijskega tlaka

v A. carotis pri kuncu

A
  • Postopek
     kunec v splošni anesteziji (uretan)
     izprepariramo: sapnik (notri vstavimo traheotubis), A. carotis in N. vagus
     A. carotis kanuliramo
  • namestimo na kimograf
    *Traheotubus povežemo z respiratornim bobonom. Ko vanj prihaja izdihani zrak se nabori raztegnejo (dvig krivuljue na kimografu), ob vdihu pa skrčijo (krivulja se spusti)
    *žilno kanilo z gumjasto cevko, napolnjeno z ringerjevo raztopino povežamo z živosrebrnim manometrom. Spremembe tlaka, ki nastanje v a. carotis se neposredno prenašao po ringerjevi raztopini na živo srebro v U cevki.
    V drugem kraku manometra je plovec s čvrstim pisalom, ki zapisuje spremembe na kimografski valj.
    Ob sistoli srca se zapis krivulje dvigne, ob diastoli pa pade.

registracija:

  • opazujemo krivuljo krvnega tlaka
  • ob zapisu registriramo 3. stopnje oscilacij
  • opazujemo krivuljo dihanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

katere stopnej oscialcij poznaš pri zapisu krvnega tlaka?

A
  • oscilacije I reda (pulzne)
  • oscilacije II reda (respiratorne)
  • oscilacije III reda (vazomotorne)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

opiši oscilacije 1. reda

A
  • spremembe krvnega tlaka v času sistole in diastole levega ventrikla
    *krvni tlak je najvišji v času sistole, in najnižji v času diastole (ne pade na 0, tako kot v ventriklih, ostane relativno visoka
    vrednost- zaradi elastičnost žil)
  • anakrotni, katakrotni del
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

opiši oscialcije 2. reda (respiratorne)

A
  • so posledica sprememb krvnega tlaka zaradi dihanja
     vdih: znižan intratorakalni tlak, večji dotok krvi v srce
     izdih: povišan intratorakalni tlak, manjši dotok krvi
    .
  • na krvni tlak vpliva dihanje tudi po živčnem sistemu zaradi draženja presoreceptorjev v loku aorte in karotidnem sinosu ob širjenju pljuč med vdihom
  • človek: rahel dvih krvnega tlaka ob vdihu, padec ob izdihu
  • žival: padec krvnega tlaka ob vdihu (pri kandidih se ob tem rahlo poveča frekvenca srca), dvig krvnega tlaka ob izdihu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

opiši oscilacije III reda (vazomotorne):

A
  • vzdraženje vazomotornih centrov;

- opazne pri dolgotrajni registraciji krvnega tlaka (ali umetno izzvano vzdraženje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

opiši Vplive nekaterih dejavnikov na arterijski

tlak

A

 draženje vagusa:

  • padec krvnega tlaka –> upočasnejno delovanje srca:
  • zmanjšana frekvenca
  • zmanjšanje minutnega volumna
  • zmanjšana periferna vazodilatacija

 dajanje adrenalina: (draženje simpatikusa):

  • pojačano delovanje srca in frekvenca
  • periferna vazokonstrikcija
  • posledica: hiter dvig krvnega tlaka

 dajanje ACh:

  • upočasnitev delovanja srca,
  • dilatacija žil
  • posledica: padec krvnega tolaka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

kaj je periferna vazodilatacija?

A
  • premer žil an periferiji je razširjen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

katere receptorje ima simpatikus v srcu, katere v žilah?

A

srce: beta-1-receptorji

žile: alfa-1-receptorji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

kaj vpliva na oscialcijo?

A
  • frekvenca srca
  • periferni odpor
  • elkastičnost žil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

s akterimi emtodami je omogočeno antančno merjenje krvenga tlaka?

A
  • z neposrednimi (krvavimi) metodami

- mogoče je meriti majhne in nagle spremembe krvnega tlak

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

opiši natančno merjenej krvnega tlaka?

A
  • emritve omogočajo Mehanoelektrični pretvorniki (transducerji)
  • mehanske spremembe tlaka pretvorijo v električne signale, ki jih zaznajo in registrirajo elektronski aparati (npr. osciloskop) ali pretvorijo iz analogne v digitalno obliko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

katere 3 pretvornike poznaŠ?

kaj je skupno vsem trem?

A

A)

  • deluje na principu kondenzatorrja
  • nad emmbrnao je kovinska plošpča, kateri se membran približa, akdar naraste tlak v komorici
  • sprememba električne kapacitivnosti med ploščo in membrano

B) indukcija:
- pomik feromagnetne paličke skozi
tuljavo, pri tem nastane indukcijski tok

C)
- nad membrnao je napeta tanka žica, ki deluje kot upornik
- sprememba upora v odvisnosti od dolžine
uporovne žice
*raztegne - upor raste
*krči - pade upor

  • skozi iglo vstopa kri v majhno komorico, pokrito s tanko membrano .
    Sprememba tlaka v krvni žili npovzroči spremembo tlaka v komorici –> membrana se premakne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

opiši Posredno merjenje krvnega tlaka pri človeku

A
  • povprečni arterijski tlak je sorazmeren z: *minutnim volumnom
  • perifernim uporom
  • s to metodo merimo krvni tlak v arterijah
  • dobimo 2 vrednsoti:
  • sistolični tlak (posledica sistole prekatov) - je višji
  • diastolični tlak (diastola) - je nižji
  • povprečni ali srednji krvni tlak
  • bližje diastoličnem kot sistoličnem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

produkt česa je krvni tlak?

A
  • dela srca

- odpora krvenga obtoka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

kako prihaja kri v krvni obtok?

zakaj?

A
  • v sunkih

- zaradi ritmičnega delovanja srca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

formula povprečnega krvnega tlaka

A

P=D+1/3(S-D)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

kaj je pulzni tlak?

A
  • razlika med sistoličnim in diastoličnim krvnim tlakom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

Vpliv na krvni tlak:

A 
starost, 
spol,
 teža,
 zdrav. stanje
fizično delo osebkov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

kako se izraža vrednost krvnega tlaka?

A
  • mm Hg,

- KPa (SI)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

posredno emrjenje krvnega tlaka

A
  • temelji po principu: tlak v manšeti je enak tlaku v žili npr. A brachialis
  • metodo uvedel in izpopolnil: italijanski zdravnik: Riva-Rocci
101
Q

kako se imenuje naprava za emrjenje krvnega tlaka pri človeku?
opiši jo.

A
  • sfigmomanometer
  • sestavljena iz:
     gumijasta manšeta (ovija nadlakt)
     zračna tlačilka (vpihuje zrak v amnšeto)
     Hg manometer
     sistem cevi, ventilov
     potrebujemo še fonendoskop
102
Q

Postopek meritve krvnega tlaka s sfigmomanometrom - princip po Riva-rocciju

A
  • manšeto ovijemo okrog nadlakti, roka je na mizi
  • z zračno tlačilko napolnimo manšeto- s tem zvišujemo tlak v manšei do okoli 150; tlak v A. brachialis se ustavi
  • z ventilom ob črpalki pričnemo spuščati zrak iz manšete, sočasno pa na notranji, pregibni strani komolčnega sklepa prislonimo fonendoskop (A. brachialis)
  • pri tem popušča prtisk na arterijo
  • ko zaslišimo utripu podobne šume (Korotkovi šumi) odčitamo sistolični tlak; ko tlak v arteriji prevlada tistega v manšeti, se arterija enkoliko odpre, vv njej se začne vzpostavljat pretok krvi-turbolenten pretok
  • nadaljujemo s spuščanjem zraka iz manšete dokler šumi ne prenehajo-odčitamo diastolični tlak;
  • lumen arterije se širi do normalnega lumna arterije-laminaren pretok
103
Q

katera dva pretoka v žili ‘poznaŠ?

A
  • laminaren
  • turbolenten
  • če pride so zoožitve
  • slišijo se krotkovi šumi
104
Q

Posredno merjenje krvnega tlaka pri

živalih

A
  • princip je podoben kot pri ljudeh
  • mesto: A. femoralis (psi) ali A. coccigealis (velike živali, podgana)
  • naprava za posredno merjenje krvnega tlaka je podobna napravi za ljudi, namesto fonendoskopa pa se uporablja ultrazvočni merilec (Dopplerjev učinek)
  • ultrazvočna sonda nameščena distalno od manšete oddaja UZ valovanje in ga sprejema
  • pri meritvi se spreminja frekvenca odbitega zvoka v odvisnosti od pretoka (spreminjanje frekvence)
  • aparat pretvaraja signale v zvočne, ki jih poslušamo po svočniku lai s slualkami
  • težje je določiti diastolični tlak, kot pri ljudeh
  • ker pri merjenju diastoličnega tlaka zvok ne izgine, spremeni se le njegova frekvenca
105
Q

kako je s krvnim tlakom pri velikih in majhinih sesalcih?

izjema?

A
  • približno enakega velikostnega reda, en rabi bit pri velikih živalih večji
  • velike živali: kri velik del krvenga obtoka teče po dolgih širokih žilah, ki nudijo toku krvi le majhen odpor
  • zato kljub dolžini idpor ni večji, kot bi pričakovali
  • dolžina arteriol in kapilar je pri vseh živlaih približno enaka - zato tudi odpor približno enak
  • žirafa
  • premagovanje velike višinske razlike med srcem in možgani - potreben je visok arterijski tlak (večji udaren volumen)
106
Q

vrednsoti krvnega tlak pri ljudeh pri živlaih?

A
  • ljudej: 120/80

- živali: 140-125/90-70

107
Q

prrincip komercialneha elektronskega merilca?

A
  • je samo manšeta in anprav ki beleži spremembe

- manšeto daš na podlaht, andlaht

108
Q

srdnej vrednsoti krvnega pritiska pri domačih živlih?

A

konj: 140/90
govedo: 145/90
ovca: 135/90
prašič: 130/90
pes: 130/90
mačka: 125/75
žirafa: 300/230
miš: 110/70

109
Q

opazovanje veenskega tlaka pri ljudeh

A
  • razlike v krvnem tlaku v različnih venah so pomemben za tok krvi v smeri proti srcu
  • tlak se proti velikimi dovodnicami manjša (tu je 0 kPa)
  • v venskem obtoku je pomemben tudi vpliv hidrostatičnega tlaka
  • je posledica dleovanje sile težnsoti na kri
  • > deli telesa ki so nad nivojem desne polovice srca : ta tlak pripomore k boljšemu dotoku krvi proti srcu
  • > deli telesa pod nivojem desne polovice sca: tokun krvi se zoperstavljajo
110
Q

kako0 je s stresom in povečanjem udarga volumna srca?

A
  • zaradi stresa se poveča udarni volumen srca - to0 prispeva k povečanju sisitoličnega tlaka
  • srčna frekvenca se poveča ko naraste arterijski tlak
111
Q

primer kapilarne cirkulacije

A
  • model: mezenterij žabe
  • postopek: pri narkotizirani žabi naredimo rez na lateralni strani trebuha in skozenj izvlečemo črevo z mezenterijem
  • mezenterij razpremo preko okenca na preparirni mizici
  • opazujemo cirkulacijo v mezenteriju pod majhno povečavo
    *vidi se pretok eritrocitov ki potujejo po žil
  • Tok krvi:
  • divergentno
    arterijski sistem
    žile se razcepijo
    *konvergentno
    venski sisitem
    žile se združijo
    konvergentno?
112
Q

KAJ JE FREKVENCA DIHANJA?

A

število vdihov (ali izdihov) v časovni enoti (1 min).

113
Q

kateri sta fazi dihanja?

kaj se zgodi takrat?

A
  • vdih
  • skrčijo se zunanje medrebrne mišice in trebušna prepona –> volumen prsnega koša se poveča. V njem nastane podtlak in zrak prodre v pljuča (ob odprtem glotisu)
  • izdih
  • inspiratorne mišice se sprostijo, diafragma se dvigne, stena prsnega koša se pomakne navznoter (oz. v normalen položaj) –> tlak v prsnem košu in v pljučih naraste. Zrak se iztisne
  • običajno pasiven proces
  • lahko se intenzivira s krčenjem trebušnih in notranjih medrebrnih mišic
114
Q

kateri 2 vrsti dihanja poznaš?

A
  • ksotalno

- kostalno-abdominalno

115
Q

kaj je sopenje.

A
  • pri psu
  • povečana frekvenca dihanja
  • izmenajva zraka v mrtvem dihalnem prostoru –> odvaja se vlaga –> odvaja energija –> telo se ohlaja
116
Q

kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na dihanje?

akj ej psoledica?

A
  • velikost telesa, starost,
  • fizični napor, razburjenje,
  • temperatura okolja,
  • napolnjenost prebavnega trakta,
  • febrilna (vročinska) stanja
  • znatna nihanja v frekvenci dihanja določenega osebka
117
Q

kdaj se poveča frekvenca dihanaj?

A

¸- ko je vroče

- stresna situacija

118
Q

kaj je timpanija?

A
  • zapora požiralnika, poveča s ekoličina plina v vampu, vamp se napne in pritisne na prsni koš –> žival plitvo diha
119
Q

ugotavlajnej frekvence dihanja

A
  • opazovanje + istočasna palpacija prsnega koša ali trebuha z dlanjo,
  • štetje št. vdihov (izdihov) v eni minuti
  • lahko ugotavljamo tudi s pnevmografom
120
Q

Frekvenca dihanja pri nekaterih vrstah

domačih živali in pri človeku-v mirovanju (vdih/min)

A 
konj 8 - 16
govedo 10 - 30
ovca, koza 12 - 20
prašič 8 - 18
pes 10 - 30
mačka 20 - 30
budra 10 - 50
kokoš 40 - 50
človek 15 - 20
121
Q

kaj je spirometrija?

A

metoda s katero se merijo pljučni v0olumni in kapacitete

122
Q

kaj je spirometer?

A

naprava za merjenje pljučnih volumnov in kapacitete

123
Q

kako lahko emrimo pljučni volumen in akpaciteto=

A
  • dinamično - končni V izdiha + hitrost, s katero se izdih odvija;
  • statično - končni V izdiha (ne upošteva se hitrosti izdiha).
124
Q

katere pljučne volumen in kapacitete lahko izmerimo s statičnim merjenjem?

A
  • respiratorni volumen,
  • rezervni inspiratorni volumen,
  • rezervni ekspiratorni volumen,
  • vitalno kapaciteto,
  • inspiratorno kapaciteto
125
Q

kaj so pljučne akpacitete?

A

*vsota dveh ali več pljučnih volumnov

126
Q

opiši Respiratorni volumen (DV):

A
  • V zraka, ki se vdihne
    (izdihne) pri normalnem, mirnem
    vdihu (izdihu)
    • konj 6 L, drobnica 0,3 L, govedo 4 L, človek
    0,5 L.
127
Q

opiši Rezervni inspiratorni volumen

(dopolnilni zrak; RIV):

A
  • V zraka, ki ga po normalnem vdihu še
    lahko vdihnemo z maksimalnim vdihom
    • konj 12 L,
    • človek 3 L. Fiziologija
128
Q

opiši Rezervni ekspiratorni

volumen (rezervni zrak; REV):

A
  • V zraka, ki ga po normalnem izdihu še
    lahko izdihnemo s forsiranim,maksimalnim izdihom
    • konj 12 L,
    • človek 1 L
129
Q

opiši Vitalna kapaciteta
(VK)
napiši formulu

A
  • V zraka, ki ga žival (človek) lahko iztisne
    iz pljuč z maksimalnim izdihom, ki sledi maksimalnemu vdihu.
  • VK = DV + RIV + REV
  • je vsota respiratornega volumna + rezervnega inspiratornega volumna + rezervnega ekspiratornega volumna
130
Q

s katerimi metodami določimo volumen zraka, ki ga ne moremo iztisnit iz pljuč?

A
  • z redpčenjem helija
  • določena konc. helija s evdihne, po izdihu se določa konc. helija v izdihanem zraku
  • metoda izpiranja dušika
131
Q

katere volumen oz. akpacitete prištevamo k volumnu ki ga ne moremo iztisniti iz pljuč?

A
  • rezidualni volumen

funkcijska rezidualna kapaciteta

132
Q

opiši Inspiracijska kapaciteta (IK)

A
  • maksimalni V zraka, ki ga lahko vdihnemo po normalnem izdihu.
  • je vsota rezervnega inspiratornega volumna in respiratornega volumna
    IK = RIV + DV
133
Q

opiši Rezidualni volumen

RV

A 
• količina zraka, ki ostane v pljučih
tudi po najglobljem izdihu;
• konj - 12 L,
•človeku 1.2 do 1. L
(Ž ~ 25% VK; M ~ 33% VK)
134
Q

opiši Funkcijska rezidualna kapaciteta

FRK

A
  • količina zraka, ki ostane v pljučih po
    normalnem izdihu;
  • FRK = REV + RV
135
Q

kaj ej Totalna kapaciteta pljuč (TPK):

A
  • količina zraka, ki jo vsebujejo pljuča po maksimalnem vdihu
  • je vsota vseh štirih pljučnih volumnov
  • TPK = RIV + DV + REV + RV = VK + RV
136
Q

merjenje vitalne kapacitete s spirometrom po Hutchinsonu- princip

A

• kovinski cilinder, napolnjen z vodo,
• vanj vstavljen nekoliko manjši, graduirani kovinski cilinder z odprtino na vrhu, z gumijasto cevjo povezan z ustnikom,
• skozi ustnik se vpihava zrak v spirometer –>
dviganje notranjega valja iz vode –> na skali
odčitamo V izdihanega zraka.

137
Q

od česa je odvisna vitalna kapaciteta ljudi?

koliko znaša pri mladih moških koliko pri ženskah?

A 
• položaja telesa v času merjenja,
*aktivnost
• moči dihalnih mišic in
• raztegljivosti pljuč ter prsnega koša
• ali si športnik ali ne
  • M ~ 4,6 L, Ž ~ 3,1 L.
138
Q

koliko znaša rezidualni voloumen pri moških, koliko pri ženskah?

A
  • moški: 33% vitalne kapacitete

- ženske: 25% vitalne kapacitete

139
Q

merjenje vitalne kapacitete s spirometrom po Hutchinsonu - postopek

A

• pred začetkom merjenja napravo napolnimo z vodo,
• skalo notranjega valja z oznako “0” namestimo na zgornji nivo vode v spirometru.
• skozi ustnik previdno izdihnemo zrak v spirometer na različne načine:
1. po maksimalnem vdihu maksimalno izdihnemo –> VK
2. po normalnem vdihu in izdihu maksimalno (forsirano) izdihnemo v spirometer
dobimo REV (respiratorni voluemn)
3. po normalnem vdihu maksimalno (forsirano) izdihnemo
v spirometer; od izmerjene vrednosti odštejemo vrednost pod 2. in dobimo DV;

140
Q

MERJENJE VK S SUHIM SPIROMETROM

“VITALOGRAFOM”

A

• za merjenje VK lahko uporabljamo tudi
suhi spirometer
• osnovni sestavni del - gumijsta vreča, ki je
na eni strani vezana na cev za dihanje, po
drugi strani pa z napravo za registriranje
• poskusna oseba vdihuje in izdihuje zrak v
gumijasti rezervoar, ki se razteza in
premika pisalo po papirju za registracijo

141
Q

kako dobimo minutni respiratorni volumen?

A
  • respiratorni volumen x št. vdihov v minuti (pump rate)
142
Q

Opiši pljuča

A
  • elastičen organ
  • širi in krči pod vplivom:
  • atmosferskega tlaka in
  • negativnega tlaka v plevralni votlini, med porebrnico in popljučnico (intraplevralni tlak)
  • zaradi interplevralnega tlaka se pljuča prilegajo stenam prsnega koša in emd dihanjem pasivno spreminjajo svoj volumen
143
Q

opiši intraplevralni tlak.
kaj ej merilo interplevralnega tlaka?
kako je mogoče meriti spremembe v interplevralnem tlaku?

A
  • je manjši kot v alveolah
  • je posledica tandence pljuč, da se zaradi svoje elastičnosti in površinske napetosti alveolarne tekočine sesedejo, kar vleče pljuča od stene prsnega koša in na ta način v intraplevralnem prostoru ustvarja podtlak
  • skupna tandenca pljuč, da bi se ločila od stene prsnega koša
  • normalna vrednost - 4 mm Hg,
  • ob globokem vdihu - 9 do 12 mm Hg.
  • z uvedbo ustrezne kanile v interplevralni prostor.
144
Q

kaj je pnevmotoraks?
kaj se zgodi zaradi pnevmotoraksa?
vrste pnevmotoraksa

A
  • ker je tlak v interplevralnem prostoru nižji od atmosferskega, vsaka odprtina, ki nastane v steni prsnega koša, povzroči, da se interplevralni tlak izenači z atmosferskim.
  • pljuča kolabirajo (atelektaza)
  • odprti
  • poškodovana je stena prsnega koša, zrak prehaja ven in not
  • zaprti:
  • poškoduje se pljučno tkivo
  • ventilni:
  • poškoduje se pljučno tkivo
  • zrak osttaja vkleščen po vdihu
  • najbolj nevarno, lahko pritiska na mediastium in potiska vedno bolj an eno stran –> zmanjša se pretok zraka
  • enostranski (le eno pljučno krilo)
  • dvostranski
145
Q

kaj povzroči na površini tekočine nastanek površinske napetosti?

A
  • na stiku tekočine in plina s emolekul tekočine med seboj privlačijo močneje kot z molekulami plina
146
Q

kako dleuje površinska napetost?

A
  • upira se silam, ki težijo k povečanju površine, in zato zmanjšuje velkost votlin, kot so npr. alveole –> plnjenje pljuč z zrakom bi bilo zelo težko
147
Q

kdo zmanjšuje površinsko napetost na alveolah?

A
  • vodna plast, ki pokriva površino alveol

- ta vodna plast vsebuje surfaktant

148
Q

opiši surfaktant.

kako deluje?

A
  • je lipoprotein podoben detergentu
  • pneumociti tipa 2 ga izločajo
  • če ga en bi bilo, bi prišlo do zleplanja alveol
  • zmanjšuje površinsko napetost z zmanjševanjem privlačnih sil med vodnimi molekulami
149
Q

kaj je pneumografija?

A 
metoda za registracijo gibanja prsnega
koša.
• inspirij - V prsnega koša se veča,
• ekspirij - V prsnega koša se manjša
• spremembe lahko registriramo s pnevmografom.
150
Q

kaj ej pnevmograf?

A
  • tanka gumijasta vreča, opremljene s trakom ali elastična cev, ki jo pripnemo okoli prsnega koša poskusne živali ali osebe;
  • cev povezana z Mareyevim bobnom, ki na kimografu zapisuje gibanje prsnega koša;
  • s kombinacijo s spirometrom je mogoče meriti tudi volumen vdihanega in izdihanega zraka.
  • merjenje tudo spremembe frekvence dihanja, ali je dihanje bolj plitvo, globoko
  • uporabno pri določanju patološkega dihanja
151
Q

opiši postopek registracije gibanja prsnega koša s pnevmografom

A
  • Pred začetkom merjenja natančno izmerimo obseg prsnega koša in trebuha poskusne osebe po normalnem in po maksimalnem vdihu in izdihu.
  • Pnevmograf pritrdimo na prsni koš nekoliko nad ksifoidnim nastavkom.
  • Nato ga povežemo z bobnom in preverimo, če pravilno registrira vdih in izdih.
152
Q

kako lahko enostavno ponazorimo mehanizem pljučne ventilacije?

A

z Dondersonovim modelom

153
Q

opiši dondersov model

A
  • steklenica, ki ima namesto dna gumjasto opno, zamašena ša je z gumijastim zamaškom, skozi akterega je nameščena steklena cevka
  • na cevko anmestimo sapnik z nepoškodovanimi pljuči kunca
  • s prsti premikamo gumijasto opno navzgor in anvzdol
  • ko povlečemo anvzdol se pljuča napolnijo z zrakom
154
Q

k čemu pljulča stalno težijo?

zakaj?

A
  • da bi kolabirala
  • se ločila od stene prsnega koša

zaradi elestičnosti in površinske napetosti tekočine na površini alveol

155
Q

opazovanje intraplevralnega zraka:
normalno dihanje
pnevmotoraks odprti
pnevmotoraks zaprti

A
  • normalno dihanje:
  • tlak enak v levem in desnem pljučnem krilu
  • pretok zraka enak desno in levo
  • odprti pnevmotoraks na levi strnai:
  • tlak levo 0, desno normalno
  • pretok zraka levo 0, desno normalno
  • skupen pretok: za pol manjši
  • zaprti pnevmotoraks na levi strani
  • tlak levo 0, denso normalno
  • pretok levo 0, desno noramlo
  • skupni pretok zraka: za pol manjši
156
Q

kaj se zgodi če pri zaprtem pnevmotoraksu z igtlo sprostimo zrak ki se je nabbral?

A
  • ker smo zrak izsesali ven, s estanje pljuč povrne v normalno.
157
Q

kako se je zapis ob uporabi surfaktanta razlikoval od osnovnega zapisa delovanja pljuč?

A

pretok zraka se je povečal

158
Q

kaj ureja hitrost in globino dihanja?

A

hitrost in globina dianaja se prilagajata potrebam organizma po kisiku

ureja:

  • parcialni tlak C02
  • parcialni tlak 02
  • pH krvi
159
Q

opiši nadzor in uravanvanje dihanja

A
  • Respiratorni center v podaljšani hrbtenjači in mostu uravnava stopnjo ventilacije v skladu s potrebami telesa, tako da se parcialni tlak kisika (PO2) in ogljikovega dioksida (PCO2) le
    malo spreminjata tudi med intenzivnim delom ali drugimi tipi respiratornega stresa.

• Na dihanje vplivajo tudi zunanji (periferni) kemoreceptorji, ki se nahajajo v karotidnem sinusu. Ti so občutljivi na kemične
spremembe v krvi (PO2, PCO2, pH krvi) in prevajajo impulze v dihalni center ter na ta način pomagajo uravnavati respiratorno aktivnost.

  • Porast PCO2, padec pH krvi ali PO2 preko vzdraženja kemoreceptorjev in dihalnega centra pospešijo pljučno predihavanje.
  • kemoreceptorji v možganih se aktivriajo ob dvigu PCO2 v cerebrospinalni tekočini in vzdražijo center za diahnje, kar povzroči povečanje frekvence in globine dihanja –> to vodi k povečanju alveolarne ventilacije in odstranjevanju CO2 iz krvi
160
Q

kako je s centir ki uravanavajo dihanje?

A

CŽS
- 3 je centri
*dorzalni - daje ritem, vpliv na dih
*ventralni - vpliv na vdih, izdih, aktiven pri obremenitvah
*pneumotaktični - stikalo ki regulira dolžino vdiha
močno vzdražen-kraek vdih
slabo vzdražen: dolg vdih

PŽS

  • receptorji v loku aorte (n.vagus)
  • receptorji v karotidnem sinusu (n.glossopharyngeus)
161
Q

kdo lahko prehaja krvnomožgansko bariero - CO2 ali H+ ioni?

A
  • CO2
  • s prehajanjem spreminjajo pH
  • H+ ioni ne morejo
162
Q

kaj je hiperventilacija?

kaj se dogaja med hiperventilacijo?

A
  • način dihana kjer sta frekvenca dihanja in s tem alveolarna ventilacija večji od potreb organizma
  • s hiperventiliranjem se kri za alkali (CO2 se odstrani)
  • respiratorna alkaloza - lahko skupi pademo
  • PCO2 upade, pH naraste, isto 02
    frekvenca dihanja se poveča
    pretok zraka se zmanjša, ker gre za plitvo dihanje
163
Q

kaj je ponovno vdihovanej?

A
  • pri tem načinu dihanja se ponovno vdihuje zrak, ki je bil izdihnjen
  • PCO2 se poveča
  • pretok zraka se poveča
  • fre4kvenca se je znižala

Ponovno vdihovanje - hipoventilacija – ponovno se vdihava že izdihani zrak – naraste pCO2. Globina dihanja raste, ker skuša organizem popraviti previsok pCO2. Isto se dogaja s frekvenco.

164
Q

kaj ej azdrževanej zraka?

A
  • je ekstremna oblika, pri čemer ni izmenjave zraka med pljuči in zunanjo atmosfero
  • PCO2 se poveča, pH pade, pO2 padeq
  • frekvenca dihanaj se zniža, ker smo zadrževali dih
  • pretok zraka se poveča

pH pada. Ko se začne normalno dihanje je to zelo poglobljeno.

165
Q

kako je z respiratornim sistemom med fizičnimi napori in drugimi fiziološkimi stanji, ki povečajo metabolično aktivnost organizma?

A
  • respiratorni sistemo mora tkiva oskrbeti z zadostno količino 02
  • iz tkiv mora odstraniti povečane količine CO2
  • porastt PCO2, padec PH krvi ali P02, z vzdraženjem kemoreceptorjev diahlnega centra pospešijo pljučno predihavanje.
166
Q
  • kdo izloča produkte metabolizma iz organizma?
A
  • različni organi, najpomembnejše so ledvice
167
Q

sestava ledvice

A
  • več milijon nefronov, ki so osnovne funkcionalne enote ledvic
168
Q

kaj poteka pri nastajanju urina v nefronu?

A
  • glomerularna filtracija
  • reabsorpcija
  • vzdolž tubulov
  • sekrecija
  • aktivno, preko glomerularnih celic
169
Q

opiši glomerularno filtracijo

A
  • pasiven proces

- ob prehodu tekočine iz lumna glomerualrnih kapilar v bowmanovo kapsulo nastane primarni urin

170
Q

kako nastane seundarni (definitivni) urin?

A
  • iz priamrnega urian med procsi reabsorpcije in sekrecije v ledvičnih kanalčih
  • reabsorbciaj snovi v proximalnih tubulih
  • iz kanalčkov reabsorbirane snovu prehajajo v medcelični prostor in see vračajo v krvni obtok po peritubularnih kapilarah
171
Q

opiši peritubularne kapialre

A
  • obdajajo ledvičen kanalčke
  • po njih se v krvni obtok vračajo reabsoorbirane snovi
    . izhajajo iz eferentnih arteriol in s eizlivajo v vene, ki zapuščajo ledvice
172
Q

opiši glomerularne kapilare

A
  • velika prepustnost
  • fenestrirane
  • ni Bm
  • okoli celice bawmanove kapsule
  • pasiven proces filtracije na podlagi hidrostatskega tlaka
  • znotraj glomerule višji kot v bawwmanovi kapsuli
  • hidrostatksi tlak v glomerulu konstante
  • onkotski tlak v glomerulu se spreminja
  • zaradi proces filtracije
  • začetni del: nižji
  • proti eferenti arterioli: višji, tu prefiltrira ogromno plazme, proteinov
173
Q

kakšen tlak je v baumanovi kapsuli?

A

hidrostatski

174
Q

kaj gre iz krvi s filtracijo?

A

vse razn krvnih celic in proteinov

175
Q

kaj pomeni stopnja glomerularne filtracije ?

kaj se zgodi z njo če povečujemo polmer aferentne cevke

A
  • količina tekočine, ki se prefiltrira skozi bowmanovo kapsulo v časovni enoti
  • minimalno se veča glomeluralni tlak
  • veča se volumen primarnega urina
  • povečuje se glomerularna filtracija
176
Q

kaj se zgodi če pride do zoožitve na aferetni arterioli’

A
  • dotok v glomerulo manjši, pade hidrostaski tlak v glomerulu –> manjša gloemrualrna filtracija
177
Q

kaj se zgodi če je eferentna arteriola stisnejna?

A
  • zmanjšan pretok krvi, hidrostatski tlak je še veedno povečan –>glomerularna filtraciaj se ohranja
178
Q

glomerularna filtraciaj v povezavi s tlakom.

naraščanej tlaka v čaši, akj se zgodi z gl,omerualrno filtracijo?

A
  • krvni tlak v žilah, ki oskrbujejo glomerul in tlak v eldvičnih cevkah vplivata na stopnjo glomerularne filtracije
  • glomerualrna filtraciaj ej apsiven proces, vodi ga le tlak
  • povečuej se gloemrualrni tlak
  • povčeuje se glomerularna filtracija
  • poveča se volumen urina
    +ne pa tako zelo kot pri večjem polmeru
179
Q

kako je če je aferentna arteriola stisnjeva, eferentna pa razširjena?

A
  • zmanjša se hidrostatski tlak –> manjša filtracija

- pretok krvi je povečan

180
Q

kako je če je aferentna arteriola razširjena, eferentna pa stisnjena?

A
  • povečan dotok kriv –> zvišan hidrostatski tlak ..> večja filtracija
181
Q

kako ej z glomerularni pretokom?

A
  • potrebno ga je kontrolirat, uravnavat
182
Q

kako je s prehajanje snovi v tubulih?

A

proximalne zavite cevke:

  • vrne nazaj 65% vsega
  • voda prehaja s pomočjo osmoze
  • proces ekskrecije preko tubularnih celic

descendentni krak henleyeve zanke:

  • prehoden za vood, en pa za elektrolite
  • voda se vrača anzaj v organizem

ascedentni krak henleyeve zanke

  • prehajajo elektorliti (predvsem NaCL)
  • voda ne prehaja

distalni tubul
- ioni, akterim sledi voda

zbirni vod

  • NaCl, urera, HCO3
  • izhod vode (vpliv ADH)
183
Q

kako je s prensoom snovi in glukoze v tubulih?

A

zgodnji proximalni tubul

  • sekundarni transport glukoze
  • prehajanje Na z difuzijo iz lumna cevk v epitelne celice tubulov, s tem se tvori energija, ki za sabo potegen glukozo
  • potreben je proteinski prenašalec SGLT
  • antiport
  • Konc. razlika med Na in H
  • H se izloča v lumen

bazalni del:

  • Na/K črpalka
  • glukoza: oljašana difuzija (iz višje koncentraciej an nižjo)
  • pasiven proces
  • prenašalci za AK, fosfate, HCO3..
184
Q

Vpliv koncentracijske razlike na sestavo urina

A
  • Med nastajanjem urina topljenci in voda prehajajo iz lumna v peritubularni prostor
  • pasivni transport topljencev in vode je delno odvisen od koncentracijske razlike v okolici nefrona
  • če je nefron prepusten za topljence ali vodo, se bo ustvarilo ravnotežje med peritubularno tekočino in vsebino nefrona
  • Antidiuretični hormon (ADH) poveča prepustnost distalnih zavitih cevk in zbirnih cevk za vodo
  • ADH na določena mesta postavlaj kanalčke akvaporine
  • voda prehaja na področja z večjo konc. topljencev (običajno iz lumna nefrona v v peritubularno področje) –> ohranjanje vode v organizmu
185
Q

kaj se zggodi s koncentracijo urina, ko je koncentracijski gradient naraščal?

A
  • povečala se je –> manjši volumen urina

- voda s eje reabsorbirala

186
Q

Učinek beljakovinskih nosilcev na reabsorpcijo glukoze

A
  • Za transport glukoze iz lumna nefrona v intersticialni prostor so potrebni beljakovinski nosilci (GLUT)
  • količina reabsorbirane glukoze je omejena
  • Če je glukoza vezana na vse beljakovinske nosilce, ki so na voljo, se višek glukoze izloča v urin
187
Q

kako je z glukozo v urinu?

A
  • načeloma je ni oz. je zelo majhna
  • če je v urinu je to posledica:
  • premalo prenašalcev, ki bi glukozo anzaj prečrpali
  • sladkorna boelzen
188
Q

ali koncentracija glukoze v urinu vpliva na količino izločenega urina?

A

ne, ker konc. glukoze ne vpliva na razlike v onkotskem tlaku

189
Q

zakaj se nahaja glukoza v urinu diabetikov?

A
  • ker je preveliak koncentracija glukoze v krvi za obseg prenašalcev –> glukoza se pojavi v urinu
190
Q

posledica česa je razrečen urin?

A
  • večji vnos tekočine
  • patološko stanje
  • za sladkorno o značilen velike količine rzarečenega urina, ker ledvice niso sposobne reabsorbirat
191
Q

Vpliv hormonov na nastajanje urina

A
  • povzročijo da se poveča reabsorpcija vode
  • zmanjša se volumen sekundarnega urina
  • osmotski tlak urian ostaja enak

 aldosteron

  • nastaja v nadledvični žlezi
  • deluje v distalnih zavitih cevkah (omogoča reabsorbcijo Na+ in zato tudi vode na račun izgube K+ –> Izmenjava ionov);
  • povečana količian K v urinu
  • volumen urina se ni toliko zmanjšal kot pri ADH, tudi količina K v urinu ni tkao visoka kot pri ADH

 ADH

  • nastaja v hipotalamusu in se shranjuej v nevrohipofizi
  • povečuje propustnost distalnih cevk in zbirne cevke za vodo –> reabsorpcija vode iz filtrata.
  • konc. urina se je povečala
  • če bolj s eje povečala konc. kalija, ker se ni reabsorbiral, ampak je ostal v urinu
192
Q

od česa je odvisna Koncentracija urina, ki se izloča iz ledvic?

A

od trenutnih potreb organizma:
 zaužitje velikih količin vode –> višek vode se izloči (velika količinaredkega urina);
 dehidracija —> ohranjanje vode v organizmu (majhna količina koncentriranega urina).

193
Q

pod vplivom česa je koncentracija urina?

A
  • pod hormonalno kontrolo
  • v prvi vrsti
  • pod vplivo koncentracijske razlike
194
Q

opiši renin -angiotenzin - aldosteron sistem

A

jukstaglomerularni aparat:

  • tu nastane renin
  • macula densa zaznava zmanjšan, povečan pretok Na, Cl, Ca, Mg
  • zmanjšan pretok Na skozi žile –> aferentna arteriola se zoža –> znižan hidrostatski tlak –» znižana glomerularna fitracija
  • če je dolgo časa znižan tlak :
  • začne se izločaz renin iz modificiranih mišičnih celicah v jikstaglomerularnem aparatu
  • angiotenzinogen se aktivira v angiotenzin 1 , konvertaza ga spremeni v angiotenzin 2 , ki dleuje an simpatično dražene, tubule, arteriole, nadledvično žlezo in hipofizo
195
Q

kako angiotenzin 2 vpliva na simpatično draženje, tubule, arteriole, andledvično železo in hipofizo?

A

simpatično draženje:

  • povečana simpatična aktivnost
  • koža, prebavila, eldvica: vazokonstrikcija
  • vazokonstrikcija ef, in af. arteriole - funkcija ledvic ni prizadeta, poveča se hidrostatski tlak

tubuli

  • povečana reabsorbcija Na in Cl –> posleidčno vode
  • povečana ekskreciaj K

nadledvičan žleza:
- sekreciaj aldosterona

arteriole
- vazokonstrikciaj –> povišan krvni pritisk

hipofiza

  • nastajaneje ADH –> akvaporini
  • absorpciaj vode iz zbirnega voda
196
Q

na katere dele tubulov vplivata aldosteron in ADH?

A

aldosteron
- distalni tubul

ADH
- zbirni vod

197
Q

opiši definitivni (sekundarni) urin

A
  • more bit prisoten da se izločijo določene snovi
  • Telesni izloček (ekskret), s katerim se izločajo končni produkti presnove (predvsem dušika) in višek vode ter drugih snovi, ki so sicer fiziološko izredno pomembne
    (minerali, glukoza, aminokisline, vitamini,…).
198
Q

od česa so odvisne Fizikalne lastnosti in kemična sestava urina?

A

vrste živali,
starosti,
prehrane,
fiziološkega ali patološkega stanja

199
Q

katera stanaja se odražajo v sestavi urina?

kakšno info lahko dobimo z analizo urina?

A 
stanja v:
uropoetskem,
prebavnem,
cirkulatornem,
hormonalnem,
živčnem organskem sistemu.

info o delovanju teh sisitemov ter delovanju celotnega organizma

200
Q

katere kemične snovi anjdmeo v urinu?

A
  • stalne
  • občasne
  • slučajne
201
Q

opiši stalne kemične snovi urina

A
  • pommebno v kakšnem deležu s epoajvljajo
  • vedno v urinu zdravih in bolnih živali;
  • mednje sodijo:
     sečnina,
     kreatinin,
     sečna kislina,
     nekateri pigmenti,
     kloridi, sulfati in fosfati Na, K, Mg in Ca ioni.
202
Q

opiši občasne kemične snovi urina

A
  • prisotne zaradni nekega stanja v organizmu
  • urinu pri določenih fizioloških in patoloških stanjih:
     laktoza (gravidne živali, živali v laktaciji);
     glukoza (hiperglikemija ali pri sladkorni bolezni);
     nekateri hormoni (spolni ciklus);
     aceton in ketonska telesa (acetonemija);
     beljakovine (telesni napori, obolenja ledvic-popuščanej glomerularnih kapilar);
     …
203
Q

opiši slučajne kemične snovi urina

A 
- v telo pridejo z zaužitjem in se izločijo nespremenjene:
 različna rastlinska barvila,
 različna zdravila,
 nekatere droge oz. njihovi metaboliti,
..
204
Q

kako se izločajo zdravila?

A

aktivno
- preko ledvic

razgradnaj v jetrih

  • prej netopni produkti ratajo topni
  • metabolite zdravila najdemo v urinu
  • dobro zdravilo za ledvična obolenja
205
Q

opiši odvzem urina

A

• Pri domačih živalih – za preiskave: s pomočjo urinskega katetra.
*prvi curek spustimo, ujamemo srednji del
• Dolgotrajno zbiranje urina (razni poskusi) - posebne cevke ali drugačni odvodi, po katerih se urin zbira v steklenice.
• cistocinteza
*odvzem urina iz mehurja s posebno iglo skozi trebušno votlino

206
Q

kdaj ej dobro anrediti pregled urina?

A
  • TAKOJ po odvzemu, v ansprotnem primeru:
     hranjenje v hladilniku;
     dodatek antiseptikov: kloroform, toluol, formalin, HCl, timol, HgCN,… –>
    lahko vplivajo na rezultate nekaterih preiskav!
207
Q

potek merjenja izločenega urina.

A
  • 24-urno zbiranje:
     z občasno kateterizacijo ali
     zbirnaje v posode po posebnih cevkah ali vodih
208
Q

od česa je odvisna celodnevna količina urina?

A

 količine sprejete vode,
 metaboličnih in hormonalnih procesov,
 načinov izločanja vode po drugih poteh (znojenje,
slinjenje, bruhanje, driska,…).

209
Q

po akterih vseh poteh s eizloča voda?

A
  • z urinom
  • z znojenjem
  • s slinjenjem
  • z bruhanjem
  • z drisko
  • …
210
Q

kako ej z gostoto urina pri živlaih

A

okoli 1010 - 1025 g/L

211
Q

Volumen (ml/kg tel.mase /dan) in gostota urina (g/L) pri nekaterih vrstah živali in človeku

A 
mačka 10 – 20     1020 – 1030
govedo 17 – 45     1030 – 1045
pes 20 – 100        1016 – 1060
koza 10 – 40        1015 – 1045
ovca 10 – 40       1015 – 1045
konj 3 – 18            1025 – 1060
prašič 5 – 30         1010 – 1050
človek 8,6 –           28,6 1002 – 1040
212
Q

KAJ JE POLIURIJA

A

povečana količina urina

213
Q

kaj je oligurija?

A

zmanjšana količina urina

214
Q

kaj je anurija?

A

prenehanje izločanja uriana

215
Q

VONJ IN OKUS URINA

A

• Vonj specifičen za vsako živalsko vrsto.
• Vonj izvira iz različnih produktov metabolizma z značilnimi vonji (npr. hlapne organske kisline):
konjski urin – aromatičen,
goveji urin – sladkoben,
urin prašiča, mesojedov, mačk – neprijeten.
• Po razgradnji sečnine: NH3 + CO2 (vonj po amoniaku).
• Nenormalen vonj: ketoza, diabetes, ledvično vnetje,…

• Okus: zaradi NaCl in sečnine grenko-slan.

216
Q

od česa je odvisna intenzivnsot obarvanja urina?

kakšen je urin pri diabetesu?

A
  • odvisna od njegove koncentracije:
  • bolj ko je koncentriran (in gost), intenzivnejša je njegova obarvanost
  • če je koncentriran - barva temna;
  • pri diabetesu - blede barve (ker se ga izloča veliko in je razredčen).
217
Q

kakšna je poanvadi urin?

A
  • pri večini domačih živlai je bledorumena do rjava bistra vodena tekočina
  • pri konju je moten in sirupast ali celo sluzast zaradi sluzi in drobnih suspendiranih kristalčkov kalcijevega karboanta
  • urin prežvekovalce postanee moten zelo hitro zaradi sedimentacije kalcijevega karbonata
218
Q

kaj se zgodi z urinom po nekajurnem stanju?

A
  • postane moten, zaradi anstajanju amoniaka in seseedanja kristalov
219
Q

zakaj rumena barva urina?

A
  • izvira ki barvila urohroma
  • v urinu je tudi urobilinogen, ki nastaja v črevesju pri delovanju bakterij na bilirubin –> resorpcija iz črevesja –> v kri –> izločanje z urinom).
  • iz urobilinogena nasttane urobilin
220
Q

zakaj rdečkasta abrva urina?

A
  • urin psa, človeka: uroeritin,
  • urin prežvekovalcev: uroporfirin,
  • v urinu lahko tudi hemoglobin:
  • v urinu Er –> hematurija;
  • raztoplejn hemoglobin v urinu –> hemoglobinurija
221
Q

zaradi česa je še lahko obarvan urin?

A 
 naravnih barvil (v hrani, pijači):
– antociani (pesa): rdečkasto,
– beluši: zeleno ali modro,
– borovnice : rdeče,
– santonin: 
*intenzivno rumeno ali zelenkasto pri kislem pH, 
*rdečkasto ali celo vijoličasto pri alkalnem
pH;

 nekaterih zdravil:
– sulfonamidi: rdeče,
– vitamini B-kompleksa: zlatorumeno;

 umetnih barvil:
– fenolftalein: pri alkalni reakciji rdeče

222
Q

kako ločiš ali gre za Hb ali eritrocite v urinu?

A

centrifugiraš urin

  • če je prisoten Hb - urin ostane rdečkasto obarva
  • če so prisotni eritrociti - Er se psoedejo
223
Q

kako je z gostoto urian?

A

• odvisna od količine v njem raztopljenih snovi;
• obratno sorazmerna količini izločenega urina:
 če je izločenega urina veliko - gostota manjša,
 če se ga izloči malo - gostota večja.

• Merjenje gostote urina:
areometer, umerjen za določanje gostote urina = urometer:
– potopimo ga v urinski kozarec, napolnjen z urinom –> na skali odčitamo vrednost gostote;

refraktometer.
* nanj se da kapljico, če urin razrečiš, je potrebno upoštevat razrečitev

224
Q

kaj je potrebno upoštevat za natančno emrjenje gostote urina?

A
  • treba upoštevati tudi T urina glede na T, pri kateri je bil urometer kalibriran:
  • če je višja: za vsake 3o C + 0,001 g/cm3,
  • če je nižja: za vsake 3o C - 0,001 g/cm3;
  • popravke je potrebno opraviti tudi, kadar urin vsebuje glukozo ali beljakovine:
  • za 0,1 g beljakovin/L odštejemo 0,003 g/cm3,
  • za vsakih 55,51 mmol glukoze/L odštejemo 0,004.
225
Q

od česa jee odvisen pH urina?
kakšne so okvirne vrednsoti pH urina?
določanej pH
kje je pomemben pH urian?

A 
o vrste živali:
mesojedi - kisel,
rastlinojedi - alkalen,
vsejedi - glede na vrsto hrane kisel ali alkalen;
o prehrane 
o metabolizma.
  • 5 do 8,5:
     kisel pH dajejo urinu kisli fosfati
     bazičen pH pa karbonati
  • najlaže z indikatorskimi papirčki:
  • papirček namočimo v urin in barvo primerjamo z barvno skalo;
  • da barva urina ne bi motila rezultata preiskave, g razredčimo v razmerju 1 : 10 (ker ima urin pufrske lastnosti, z redčenjem ne spremenimo njegovega pH).
  • pri tvorbi kristalov
226
Q

katere so fizikalne lastnosti urina?

A
  • volumen urina
  • vonj urina
  • videz, abrva in konsistenca urina
  • gostota urian
  • elektrokemična reakcija (pH urina)
227
Q

katere so kemične preiskave urian?

A
  • kvalitativni in kvantitativni šregled urian na glukozo
  • dokaz žolčnih abrvil po Gmelinu in žolčnih kislin po Pettenhoferju
  • dokaz beljakovin v urinu
  • kvantitativno določanje hemoglobina- bezidinska proba (po Adlerju)
  • reakciaj an aceton (po Legalu)
  • reakciaj na indikan (po Obermayerju)
  • hitri testi za analiziranje urina
228
Q

KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI PREGLED URINA NA GLUKOZO

A

• Kvalitativno:
- s Fehlingovo reakcijo (poglej vaja 4.1.3.) c) Ob pozitivni reakciji se na dnu epruvete pojavi rdečkasta usedlina .

ali
- z uporabo primernih indikatorskih papirčkov.

• Kvantitativno - z uporabo tovarniško izdelanih pripravkov.

229
Q

DOKAZ ŽOLČNIH BARVIL PO GMELINU IN ŽOLČNIH KISLIN PO PETTENHOFERJU:

A

izvedemo z enakima postopkoma kot v žolču (vaja 4.4.3 in 4.4.4).

ŽOLČNA BARVILA
- .Z reakcijo po Gmelinu lahko prikažemo različne oksidacijske produkte žolčnih barvil (bilirubin, biliverdin in produkte njune razgradnje).
-so produkt katabolizma
hemoglobina, ki poteka v kostnem mozgu, vranici in jetrih.
- Bilirubin se v stiku z dušično kislino oksidira v coni, kjer se
stikata žolč in HNO3, pri čemer nastanejo raznobarvni derivati.

ŽOLČNE KISLINE
- reakcija po pettenhoferjui
-steroidne spojine, derivati holanske kisline
- Pri tej reakciji z delovanjem koncentrirane žveplove kisline na
saharozo nastane najprej oksimetil furfurol, ki z žolčnimi kislinami da kompleks škrlatno rdeče barve.

230
Q

dokaZ belajkovin v urinu

A

S SULFOSALICILNO KISLINO
- 5 mL bistrega urina,
-Npo gtt dodajamo sulfosalicilno kislino
- beljakovine –> dodatek vsake gtt povzroči oblaček zameglitve, pride do oboritve proteinov zaradi kisline
- Rezultat:
• po intenzivnosti reakcije lahko približno ocenimo količino beljakovin

DOKAZ BELJAKOVIN S HNO3 (METODA PO HELLERJU)
- 1 mL koncentrirane HNO3 dolijemo 3 mL urina
- Rezultat:
• beljakovine (> 0,03g/L) –> bel prstan na mejni ploskvi obeh tekočin

NA OSNOVI PROTEINSKE ELEKTROIMUNOFOREZE

  • sodobenjša emtoda
  • določi točno akteri proteini se nahajajo
231
Q 
KVANTITATIVNO DOLOČANJE HEMOGLOBINA –
BENZIDINSKA PROBA (PO ADLERJU):
A
  • Hb in njegovi derivati katalizirajo oksidacijo mnogih polifenolov v prisotnosti vodikovega peroksida (delujejo psevdoperoksidativno).
- Postopek:
•1 mL benzidina + 2 mL ocetne kisline
•0,5 mL raztopine + 2 mL H2O2
•5 mL urina + 0,5 mL ocetne kisline --> prekuhamo (uničimo termolabilne peroksidaze) in ohladimo
•2 mL prirejenega urina + reagent
  • Rezultat:
    •na stični ploskvi se pojavi zelen ali moder prstan (ob prisotnosti Hb)
232
Q

REAKCIJA NA ACETON (PO LEGALU):

A
  • Aceton v urinu je vedno skupaj z acetocetno in oksimasleno kislino–> znak težke acidoze organizma.
  • Ugotovimo ga lahko z reakcijo po Legalu, ki je zelo občutljiva, zato se uporablja tudi v klinične namene.
  • Postopek:
    •5 mL urina + 10 gtt NaOH + 1 mL raztopine Nanitroprusida–> rdeče obarvanje (kreatinin!)
    •dodamo nekaj gtt ocetne kisline
  • Rezultat:
    •pozitivna reakcija (Prisotnost acetona ali acetocetne kisline): obarvanost raztopine se intenzivira
    (kompleksna spojina vijolične ali rdeče barve)
    •negativna reakcija: rumeno-zeleno obarvanje
233
Q

REAKCIJA NA INDIKAN (PO OBERMAYERJU)

A

• Indikan so soli indoksil žveplene kisline in indoksiglukuronati.
• indikan = razgradni produkt
• Nastanek: bakterijska razgradnja triptopfana v debelem črevesu–> indol in skatol –> izločata se z blatom +
resorpcijain prehod v jetra –> oksidacija, esterifikacija–> indoksil.
• indikana je v urinu malo, koncentracija naraste ob povečanem gnitju v črevesju (obstipacija) ali če je v telesu gnojni
proces, pri katerem bakterije razgrajujejo beljakovine.
• Postopek določanja temelji na dejstvu, da se estri indoksila saponificirajo, indoksil pa oksidira v indigo in ekstrahira s kloroformom.

  • postopek
    •5 mL urina + 5 mL HCl, dobro premešamo
    •dodamo 2 mL kloroforma in previdno premešamo
    •epruveto pustimo nekaj časa stati, da se kloroform oddvoji
    •ob indigu v vzorcu urina se kloroform obarva modro

-Rezultat:
•ob indigu v vzorcu urina se kloroform obarva modro
•po intenziteti barve presodimo, ali je reakcija močnejša v primerjavi z normalnim urinom (rahlo modro obarvanje)

234
Q

HITRI TESTI ZA KEMIJSKE ANALIZE URINA (Urocomb 9, Combur 10,…):

A
  • testni trakovi
    *kvalitativna in smeikvantitativna presoja rezultatov
  • ocenimo, služi nam za usmeritev –> za diagnsotiko so potreben dodatne analize
    *potrebno upoštevat navodila proizvajalca
  • omogočajo hitro, antančno analiziranje urina in istočasno analizo večjega števila parametrov (kemične sesatvine urian, prisotnost levkocitov in eritrocitov ter pH urina):
     gostote,
     pH,
     števila levkocitov,
     nitritov,
     beljakovin,
     glukoze,
     ketonskih teles,
     urobilinogena,
     bilirubina,
    eritrocitov,
    hemoglobina,…
  • Način uporabe:
    •za izvedbo testa uporabljamo svež, necentrifugiran urin
    •testni trak za kratek čas (1 s) potopimo v urin
    •odvečni urin odstranimo tako, da trak potegnemo po robu posode

-Rezultat:
•po 60 s (za levkocite po 60 - 120 s): primerjamo barvne reakcije posameznih polj na traku z barvami na skali (na posodici)
•spremembe, ki nastanejo na robu
polja ali po več kot 2 min, so diagnostično nepomembne

NAČELOMA TO NI VEDT- EDINO ZA KRI JA
- Gostota (specifična teža):
* test odraža koncentracijo ionov v urinu;
* ti povzročajo barvno reakcijo indikatorja
bromtimolmodo (od modrozelene do rumene);
* občutljivost: 1.000 do 1,030.

  • pH:
  • polje vsebuje indikatorja metilrdeče in
    bromtimolmodro,
  • občutljivost: pH 5 do 9.
  • Levkociti:
    *test odraža prisotnost esteraze v granulocitih;
  • esteraza hidrolizira indoksilester, –> indoksil + diazonijeva sol –>vijolično obarvanje;
  • občutljivost: rožnato
    obarvanje (Griessova reakcija) –> dokaz bakteriurije;
  • občutljivost: > 11 μmol/L.
  • Beljakovine:
  • test temelji na t.i. »proteinski napaki pH indikatorja« (sprememba barve indikatorja je posledica vezave indikatorja in beljakovin, ne pa sprememb pH);
  • test je občutljiv in specifičen za albumine;
  • občutljivost: 10 mmol/L)
    fenilketoni in ftalenske spojine –> rdeče.
  • Urobilinogen:
  • diazonijeva sol + urobilinogen –> rdeča azo barva;
  • občutljivost:
    neg. ( rožnato obarvanje
  • občutljivost:
    neg. ( zeleno obarvanje;
  • zelene pike na rumenem polju – Er v urinu; –> VEČ KOT JE PIK, VEČ JE ERITROCITOV
  • občutljivost:
235
Q

Mikroskopski pregled urina

A
  • Pod mikroskopom lahko opazujemo: *nekatere organske in
  • neorganske sestavine urina:
  • pred pregledom urin pustimo stati v konusnih kozarcih ali pa ga centrifugiramo;
  • kapljica sedimenta na predmetno steklo–> opazujemo pod mikroskopom;
  • sediment lahko tudi obarvamo:
  • 1 % vodna raztopina eozina,
  • Türckova raztopina.
236
Q

katee kristalčke organskih in eneorganskih soli lahko opazujemo v urinu=

A
  • karbonatni kristali
  • fosfati
  • tripelfosfati
  • urati
  • kristali sečne ksiline
  • oksalati
  • hipurna kislina
  • kristali tirozina
  • kristali holesterola
  • cistinski kristalčki
  • kristali sulfonamidov
  • kristali pencilina
  • kristali drugih antibiotikov
237
Q

opiši akrbonatne kristalčke

A

 kristalčki CaCO3 in MgCO3 –
normalna sestavina urina rastlinojedov;
 mesojedi - če je urin alkalen;pojavijo se palčke
 brezbarvne ali rumenkaste kroglice, lahko razpotegnjeni šesterokotniki, kot dvodelni
biskvit;
 včasih tudi amorfni;
 ob dodatku kisline:
raztapljanje –> mehurčki plina se poajvijo

238
Q

opiši fosfate

A

 kristalčki kalijevega fosataCa2(PO4)2
 bele ali sive palčke ali zrnca;
 v vsakem alkalnem urinu;
 izginejo ob zakislitvi (npr. po dodatku ocetne kisline).

239
Q

opiši tripelfosfate

A 
 Kristalčki amonij-magnezijevega
fosfata;
 pojavijo se ob amoniakalnem
vrenju v urinu;
 podobni pokrovu krste.
 so stabilni, iz njih lahko anstanejo strovitni kamni
  pogosti pri mesojedih
240
Q

opiši urate

A

 v vsakem kislem, koncentriranem urinu -
 amorfna zrnca;
 večja konc. – opekasto rdeča barva (sedimentum lateritum);
 amonijev urat – krogle z zvezdastimi izrastki ali bodicami;
 Raztapljanje ob segrevanju ali po dodatku baz.

241
Q

opiši kristale sečne ksiline

A

 v kislem urinu;
 oblika rombov (vreteno, brus, piramida);
 pogosti v urinu mesojedov;
 oborina izgine po dodatku baz.

242
Q

opiši oksalate

A

 kristali Ca-oksalata;
 obarjanje ob kislem pH iz urina;
 oblika oktaedra ali pisemske kuverte;
 izločanje v urinu = oksalaturija: posledica prisotnosti v hrani (npr. rabarbara, šparglji) ali motenj v metabolizmu
(diabetes – konji).
 lahko anstanejo ob zastrupitvi z etilen-glikolom, ki je v antifreezu

243
Q

opiši hipurno kislino

A 
 kristalčki v obliki prizem ali
tankih rombastih ploščic;
 normalna sestavina
konjskega urina;
 topijo se v amoniaku in
alkoholu.
244
Q

opiši kristale tirozina

A 
 v urinu le pri nekaterih
boleznih (npr. ciroza jeter,
levkemija, diabetična koma);
 posledica motenj v
metabolizmu aminokislin;
 oblika zvezdic ali tankih iglic,
zbranih v snopiče.
245
Q

opiši kristale hoelsterola

A

 v urinu - pri boleznih ledvic;
 rombaste ploščice, ki jim
manjkajo vogali.

246
Q

opiši cistinske kristalčke

A
  • v urinu ljudi in psov
  • motnej v reabsorpciji aminoksiline cistian iz glomerualrnega filtrata
  • poemmben dejavnik za nastajanje ledvičnih ali sečnih kamnov
  • heksagoanlan oblika
247
Q

OPAZOVANJE NEKRISTALIZIRANIH SESTAVIN URINSKEGA

SEDIMENTA:

A

• v klinične namene;
• najpogosteje opazovanje neobarvanih preparatov:
pri slabši osvetlitvi vidnega polja (delno zapiranje kondenzorja) ali
s fazno-kontrastnim mikroskopom;
• trajni preparati - obarvanje na najrazličnejše načine (npr.
po May-Grünwald-Giemsi, po Papanicolau).

• V urinskem sedimentu se nahajajo različne celice:
 epitela (ledvic, sečnih poti, zunanjih spolnih organov);
 krvne celice (eritrociti, levkociti);
 tumorske celice;
 spolne celice;
 različni mikroorganizmi (bakterije, glivice);
 maščobne celice;
 cilindri

248
Q

kaj so cilindri?

A

o tvorbe v obliki trakov ali valjev,
o z ostrimi obrisi,
o dolžine do 1 mm,
o predstavljajo odlitke ledvičnih kanalčkov
(distalnih tubulusov in zbirnih kanalčkov).

oSestava urinskih cilindrov:
• iz celičnih elementov (pravi cilindri)
• iz raznih soli (lažni ali psevdocilindri)

o izvor (nastanek) cilindrov - vezan na določene patološke spremembe mokril;
o pojav v urinu ne pomeni vedno bolezni ledvic -->  po fizičnih naporih lahko tudi v urinu zdravih osebkov
vrste:
hialini
eritrocitni
levkocitni
granularni
voskasti
249
Q

opiši urin prežvekovalcev - sorazmerno zdrav urin

A
  • bazičen pH
  • rahlo se nakazuejjo rpoteini
  • ni ketonov
  • brez Hb, Er
  • brez glukoze

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions