Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > fiziologija prebave > Flashcards

fiziologija prebave Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj naredijo kemični in fizikalni procesi prebave?

A

razgradijo hranilne snovi, da se kemične snovi lahko reabsorbirajo in vstopijo v procese intermediarnega metabolizma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kako so sestavljena prebavila?

A 
iz prebavnega trakta:
-usta
-požiralnik
-želodec
-črevo
in iz akcesornih prebavnih organov:
-slinske žleze
-trebušna slinavka
-jetra
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj se dogaja v ustih?

A

Usta omogočajo sprejemanje hrane in zmanjševanje velikosti zaužitih delcev ob žvečenju.
hrana se premeša s slino –> lažje požiranje
nekatere živalske vrste; začetek encimatske razgradnje hranilnih snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je mešana slina?

A

produkt vseh 3 velikih slinskih žlez ( npr. mandibularna, parotis) in tudi manjših žlez

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kako pridobimo mešano slino?

A

človek: pljuvanje v lonček

žival: kosem vate, držimo nekaj časa v ustih živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako lahko psopešimo slinjenje?

A

Z dajanjem nekaterih substanc.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako pridobivamo čisto slino iz ene od glavnih slinskih žlez?

A
  • z kateterizacijo izvodila (začasna fistula)

- z Laschejevo kanilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kako izvedemo kateterizacijo?

A

Pod narkozo. V izvodilo žleze uvedemo kateter, skozi katerega izteka slina v posodo.
Ni tako dobra metoda, ker žival pogosto pregrizne kateter

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši Laschejevo kanilo.

A

Okrogla, plitva posodica. Iz centralnega in perifernega dela. Oba sta koncentrična. Centralni del namestimo nad izvodilom slinske žleze. Centralni dle je povezan s cevko, skozi aktero s črpalko črpamo slino. V perifernem delu s črpalko ali brizgo ustvarimo vakum in omogočimo fiksacijo naprave.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so določali s pomočjo požiralnikove (ezofagealne) fistule.

A

Količino izločene sline pri živalih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako namestimo požiralnikovo fistulo?

A

Operaijski posotpek. Prerežemo požiralnik, Na steno požiralnika pritrdimo posodico. Hrana ki jo žival zaužije pade v to posodico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako izračunami količino izločene sline s pomočjo ezofagealne fistule ?

A

Razlika med maso sveže in pogoltnjene hrane.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kdaj se uporablja trajna fistula?

A

Ko preučujemo izločanje sline pri živalih dalj časa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je kateter ?

A

Tanka gumijasta ali plastična cevčica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Na kratko povzemi kaj se naredi pri trajni fistuli?

A

Izvodilo določene slinske žleze se premesti na površino kože obraza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši postopek kako se naredi trajno fistulo

A
  1. nekrotizirana žival
  2. obrita
  3. odpre se usta in poišče ustje izvodila slinske žleze
  4. Krožni rez okoli ustja – odvoji se ustje od okolne sluznice
  5. previdno se preparira del izvodila
  6. izvede se rez skozi muskulaturo in kožo lica
  7. skozi odprtino se potegne preparirano izvodilo
  8. ustje izvodila se prišije na kožo obraza
  9. v izvodilo se vstavi kateter s posodico, v kateri se nabira slina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Pri kateri živalski vrsti lahko pride do problemov, če ima žival trajno fistulo in zakaj?

A

Pri prežvekovalcih. Del sline jim moramo vračati ali pa dodajati v hrano NaHCO3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kdo sproducira največ sline na dan?

A

Govedo. 120 L

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

pomen sline goveda ?

A
  • navlaži hrano

- vpliva na pH v vampovi vsebini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Pod vplivom česa poteka izločanje sline?

A

Vegetativni živčni sistem:

  • simpatikus
  • parasimpatikus
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako lahko vplivamo na izločanje sline?

A
  • sprožanje različnih pogojnih in nepogojnih refleksov (posledica mehaničnega, kemičnega draženja receptorjev u ustni sluznici, opazovanje, vonjanje hrane)
  • draženje živčnih vlaken (ki vstopajo v slinsko žlezo)
  • pareneteralno dajanje nekaterih kemičnih snovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj povzroča električno draženje parasimpatičnih vlaken?

A

Povzroča izločanje velike količine redke, tekoče sline.

Enak učinek ima dajanje nekaterih kemičnih substanc (acetilholin,pilokarpin,arekolin)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Dajanje katerih kemičnih substanc povzroči izločanje večje količine redke, tekoče sline ?

A

Acetilholin, pilokarpin, arekolin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kako deluje pilokarpin?

A

Veže se na muskarinske receptorje v terminalni sinapsi –> slinska žleza začne intenzivno izločat slino .

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Naštej muskarske učinke.

A

Muskarin=alkaloid iz rdeče mušnice.
Povzroča slinjenje, izločanje prebavnih sokov in sluzi v dihalih, krčenje bronhijev, pospešena peristaltika, zaustavljanje delovanja srca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj povzroča električno draženje simpatičnih vlaken=

A

Izloča se manjša količina goste, lepljive in vlecljive sline, bogate z mucinom.
Enako učinkuje dajanje adrenalina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kdo je najpomembnejši ferment sline?

A

karbohidrazni element AMILAZA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Opiši amilazo.

A
  • Je encim, ki hidrolizira 1,4-glikozidne vezi (razen terminalnih) in cepi oglijkove hidate (škrob, glikogen) preko dekstrinov do reducentnih sladkorjev (npr. maltoza)
  • nastaja v slinskih žlezah pri vseejedih, človeku, kuncu, prašič, nekatere ptice in druge živali
  • Je polipeptid. Sestavlja jo 18 različnih AK
  • optimalni pH delovanja je od 6,7 - 7,2
  • je sorazmerno termostabilna, aktivna je še pri 50 C
  • je najbolj aktivna v ustih, svojo aktivnost nadaljuje do tedaj, ko jo inaktivira kisli pH želodčnega soka in razgradi pepsin. Preostali škrob, ki se v želodcu ne razgradi, se razgradi v tankem črevesju pod vplivom črevesne in pankreasne amilaze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj se zgodi s škrobom med procesom prebave?

A

Količina škroba upada, količina maltoze pa narašča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

S katerimi reakcijami lahko dokažemo razgradnjo škroba in nastanek maltoze.

A
  • reakcija IKI (jod-kalijev jodid) –> dokazovanej polisaharidov
  • Benedictova in Fehlinogva reakcija –> dokazovanje reducentnih sladkorjev (npr. maltoze)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

opiši IKI reakcijo.

A
  • Jod-kalijev jodid, tudi lugol
  • za dokazovanje polisaharidov
  • ko se barvilo veže na polisaharide se vzorec obarva črnomodro ali opečnatordeče
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

opiši Benedictovo in Fehlingovo reakcijo.

A
  • za dokazovanje reducentnih sladkorjev
  • redukcija dvovalentnega bakra in nastanek bakrovega(1) oksida
  • pozitivna reakcija: opečnatordeča barva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kdaj se bolj škrob razgradi? Ko je manj ali več sline?

A

Več kot je sline, več je encima, bolj se škrob razgradi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Katere beljakovine so v slini? Od česa je odvisna količina?

A

Beljakovine so organske sestavine sline. Količina je odvisna od vrste živali in njenega fiziološkega stanja.
- albumini
-globulini
-mucini
-glikoproteidi
Beljakovine pod vplivom triklorocetne kisline koagulirajo, nastanejo megličasti kosmiči

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj so tiocianati?

A

So produkt metabolizma cianidov.
v organizem pridejo s hrano, rastlinskimi plodovi, cigaretnim dimom.
izločeni tiocianati- v slini v obliki NaCNS KCNS
Po dodatku FeCl3 : intenzivno oranžno do rdeče obarvanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj je glavna funkcija želodca?

A
  • Shranjevanje sprejete hrane in njeno mešanje.
  • Želodec tudi uravnava prehajanje hrane v tanko črevo.
  • Razgradnja nekaterih hranilnih snovi (predvsem beljakovin) s pomočjo celic v želodčni sluznici, ki izločajo prebavne encime in solno kislino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kako lahko pridobivamo vzorce želodčne vsebine oz. želodčnega soka?

A
  1. z želodčno sondo

2. z želodčnimi fistulami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Opiši potek odvzema želodčnega soka z želodčno sondo.

A
  1. želodčno sondo uvedemo v želodec skozi ustno votlino ali požiralnik. (žival je narkotizirana)
  2. parenteralno (v žilo, mišico ali podkožno) damo snov, ki vzpodbuja želodčno izločanje (lokalno: alkohol, kofein; parenteralno: hisatmin ali njegove derivate, gastrinske preparate)
  3. Z vodno vakumsko črpalko črpamo želodčni sok v stekleno bučko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

katere snovi vzpodbujajo želodčno izločanje?

A
  • lokalno: alkohol, kofein;

- parenteralno: hisatmin ali njegove derivate, gastrinske preparate

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Zakaj je dobra želodčna fistula in katere metode poznaš?

A
  • V kateremkoli obdobju prebave in v popolnoma fizioloških okoliščinah lahko pridobivaš čisti želodči sok.
  1. metoda priprave malega želodca po Pavlovu
  2. metoda navideznega obeda

operacija: narkoza, popolnoma aseptično

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Opiši metodo priprave malega želodca po Pavlovu.

A
  • posebna operacija
    1. naredi se rez v fundusnem delu želodca (rez je vzporeden z malo krivino)
  1. preparacija dela želodčne sluznice in stene, tako da nastaneta 2 dela
    a) del, ki je v stiku z drugim prebavnim trakom
    b) del (mali želodec), ki je s fistulo povezan z zunanjo površino trebušne stene. Ima ohranjeno ožiljenost in oživčenost –> izloča želodčni sok ( zaradi refleksnih poti) enako kot veliki želodec. Hrana ga obide

3, želodčni sok se zbirka po kanili, ki se namesti nad odprtino malega želodca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

opiši metodo navideznega obeda.

A
  1. operativno se naredi želodčno fistulo
  2. prereže se požiralnik (pogoltnjen zaloga pade skozi prerezan požiralnik)
  3. želodčni sok se izloča in izhaja skozi fistulo zaradi refelksov, ki nastajajo ob jemanju, žvečenju in požiranju hrane.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

za katere organe je značilen plastičen tonus?

A

Značilen je za organe, ki so votli in imajo v steni gladke mišične celice. (npr. maternica)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kaj je plastičen tonus?

A

Je lastnost želodca (in tudi drugih votlih organov z gmc), da se prilagaja stopnji napihnjenosti, vendar se pri tem ne spreminja tonus gladkih mišičnih vlaken v njegovi steni in se ne poveča pritisk v njegovi notranjosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kako se nalaga čvrsta hrana v želodcu?

A

V takem zaporedju kot vanj prihaja in sicer koncentrično v plasteh (=STRATIFIKACIJA)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kaj je stratifikacija?

A

Nalaganje hrane v želodcu koncentrično v plasteh.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Pri katerih živalih je dokazana stratifikacija hrane?

A

Pri številonih živalskih vrstah z enodelnim želodcem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Kako poteka prebava v želodcu v procesu stratifikacije?

A

Prebava poteka od stene želoda proti notranjosti s postopnim prehajanjem želodčnega soka k sredini želodčne vsebine. V sredini želodčne vsebine poteka prebava do inaktivacije ( zaradni prenizkega pH), še pod vplivom fermentov iz sline (alfa-amilaza) in same hrane.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kakšen proces je praznjenje želodca in kaj se zgodi takrat?

A

Je kontinuiran proces.

Takrat želodčna vsebina (himus) v majhnih količinah prehaja v duodenum.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Od česa je odvisna hitrost praznjenja želoda.?

A
  • vrste živali
  • količine hrane
  • fizikalne lastnosti hrane (velikost delcev, osmotski tlak, viskoznost)
  • kemična sestava hrane (pH)
  • pes, človek: tudi volumen himusa, ki pride v duodenum
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

S čim se manjša volumen želodca.

A

S časom. Po 20h je takorekoč prazen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Naštej 2 pomembni sestavini želodčnega soka.

A
  • pepsin

- solna kislina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

V procesu razgradnje beljakovin sodeluje ?

A
  • pepsin

- solna kislina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Kaj je pepsin?

A
  • je glavni proteolitični encim želodčnega soka

- razgradi skoraj vse proteine (razen protaminov, keratina in mucina), ki pridejo v želodec do peptidov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Katerih proteinov pepsin ne razgradi?

A
  • protaminov
  • keratina
  • mucina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Kdo izloča pepsin in kdo ga aktivira?

A
  • Izločajo ga kot proferment pepsinogen glavne celice fundusnega dela želodčne sluznice.
  • Pepsinogen aktivira HCl
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Kje se pričenaj razkroj beljakovin pri monogastričnih živalih?

A

v želodcu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Kakšna ej vloga mucina?

A

Nahaja se na sluznici želodca in ščiti sluznico, da je pepsin ne razgradi.
Če mucin nekje manjka, pepsin začne razgrajevati tisti del želodca –> nastane peptični ulkus

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Kaj je pepsinogen?

A

Je neaktivna oblika pepsina.
je proferment.
Aktivna oblika šele ko se izloči v lumen želodca. Prej je v neaktivni obliki, da se ne razgradijo želodčne celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kaj je solna kislina?

A
  • Je glavna in fiziološko najpomembnejša sestavina želodčnega soka.
  • Nahaja se v želodčnem soku vseh vretenčarjev
  • Nastaja v obloženih (acidogenih, acidofilnih ali parietalnih) celicah fundusnega dela želodca.
  • koncentracija: 0,03 - 0,14 mol/L
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Naštej funkcije HCl.

A
  • aktiviranje pepsinogena v pepsin
  • ustvarjanje optimalnega pH za proteolitično delovanje pepsina ( aktivnost pepsina slabi z naraščanjem pHja)
  • denaturacija beljakovin (omogoči boljše deloanje pepsina)
  • razgradnja netopnih soli (trovalentna oblika, ki uporabna za telo, se ne mora resorbirat)
  • bakteriocidno delovanje (zaradi nizkega pH HCl.) (Vloga pri zaščiti organizma)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Kaj je merilo pri sposobnosti izločanja želodčne sluznice=

A

količina izločene HCl.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Kako lahko pospešimo izločanje solne kisline?

A

Z dajanjem lokalnih stimulatorjev (npr. alkohol, kofein)

ali parenteralnih stimulatorjev (histmain in njegovi derevati, gastrinski preparati)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Kaj je BAPNA?

A
  • Je substrat za pepsin
  • je sintetični protein. Njegova raztopina je brezbarvna in prosojna.
  • v prisotnosti aktivnega encima, ki razgrajuje proteine, se obarva rumeno.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

Dokaz pepsinske aktivnosti.

A

Raztopina se obarva rumeno, če encim (v anšem primeru pepsin) razgradi BAPNA, in ostane brezbarvna, če encima ni oz. je neaktivne
Intenzivnvost reakcije izmerimo spektrofotometrično. Naprava presvetli vzorec in izmeri količino svetlobe, ki se absorbira v vzorcu.
Brezbarvna raztopina svetlobe na absorbira.
Intenzivnsot obarvanje je premosorazemrna s količino prebavljene beljakovine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

biuretska reakcija.

A
  • dokazuje prisotnost peptidnih vezi (proste peptidne vezi)
  • biuretski reagent
  • pozitivna reakcija: modrovijolično obarvanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

Kaj je Mettov poskus ?

A
  • Je najstarejši način določanja pepsinske aktivnsoti želodčnega soka
  • V praksi je opuščen
  • Iz dolžone prebavljenega jajćnega beljaka izračunamo pepsinsko aktivnost vzorca.
  • Schutzovo pravilo: dolžina prebavljenega beljaka raste s kvadratom količine pepsina v želodčnem soku
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

Kako se obarva metiloranž?

A

V kislem se obarva rdeče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

Kako se obarva feolftalein?

A

V bazičnem se obarva rdeče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

Opiši titracijsko določanje kislosti želodčnega soka.

A
  1. V elenmajerico odpipetiramo 5 ml želodčnega soak in dodamo 1 kapljico metiloranža in fenolftaleina. Raztopian s eobarva rdeče
  2. titriramo z NaOH . Barva vsebine erlenmajerice se spreminja od rdeče preko oranžne in rumeno ponovno do rdeče (obarva se fenolftalein). Odčitamo porabo NaOH v bireti.
  3. izračunamo koncentracijo ŽELODČENGA SOKA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Napiši formulo za izračuna koncentracije HCl v vzoru želodčnega soka.

A

C(HCl) = ( C(NaOH) X V(NaOH) ) / V (HCl)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

Kako je sestavljen predželodec prežvekovalcev?

A
  • vamp (rumen)
  • kapica (retikulum)
  • prebiralnik (omasum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

čemju so prilagojeni predželodci?

A

Za mikrobno fermentacijo zaužite hrane. –> razgrajujejo se sestavine hrane (predvsem celuloza)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Kakšni so dobro kontrolirani pogoji za proces fermentacije?

A
  • primerna sekrecija
  • temperatura
  • gibanje vampa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

Kakšno ima funkcijo siriščnik prežvekovalcev?

A

Ima funkcijo pravetga želodca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Vzorce vampove vsebine lahko jemljemo s?

A
  • posebno sondo ( z njo jemljemo tekočo vsebino, saj zadrži grobe delce)
  • vampova fistula ( za dolgotrajnejše preučevanje prebavnih procesov v vampu) ( preko fistule lahko pridemo direktno v vamp) (manj invazivni poseg kot fistula želodca, črevesja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

Kako nastavimo vampovo fistulo?

A
  1. Odpremo trebušno steno na levi strani
  2. steno vampa približamo operacijski rani
  3. Steno vampa pazljivo prerežemo.
  4. robove rane prišijemo na peritonej
  5. V fistulo vstavimo plastičen ali gumijast cevast nastavek in ga prišijemo na robove rane.
  6. Nastavek ima na zunanji strani pokrov, da lahko zagotovimo anaerobne pogoje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

Deli želodca prežvekovalcev ?

A

4 glavni deli:

  • vamp (rumen)
  • kapica (retikulum)
  • prebiralnik (omasum)
  • siriščnik (abomasum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

Kdaj spreminja svojo obliko želodec prežvekovalcev in kako ?

A
  • v prvem obdobju svojega življenja
  • pri novorojenih teletih velikost kapice in vampa skupaj ne preseže polovice volumna siriščnika (namreč prebava mleka poteka v siriščniku)
  • pri 4 mesecih je 4x večji volumen kapice in vampa
  • pri odraslih živalih je 10x večja prostornina vampa in kapice kot pri siriščniku
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

Kdaj se začneneenakomerna rast predželodcev pri prežvekovalcih?

A

Ko žival začne poleg mleka uživat tudi voluminozno hrano

81
Q

Kaj je želodčni žleb?

A
  • žleb, ki se ustvarja refleksno ob sesanju

- Po njem mleko obide vamp, in steče direktno v siriščnik

82
Q

Kako je razporejen ingest v vampu?

A

Po vseh delih.

  • dorzalna vampova vreča: atmsofera plinov (zgoraj)
  • ventralna vampova vreča:
    a) na površini ingesta: lati, seno, slama, nepopolno razdrobljeni rastlinski deli (lažji delci)
    b) na dnu: težji, bolj razdrobljeni deli
83
Q

opiši vampovo sluznico.

A

iz resic polkrožne oblike, tu poteka resorbcija.

84
Q

Kakšen je optimalen pH vampove vsebine?

A

5,7 do 7,4

  • V območju tega pHja najbolje poteka razgradnja hranilnih snovi.
  • Po obroku se kislost poveča
  • če pH pade, zraste:
    a) zrastejo nezaželjeni mikroorganizmi,
    b) zmanjša se motorika vampa
85
Q

Kakšna je sluznica kapice?

A

satasta struktura.

86
Q

Kakšna je vsebina v kapici?

A
  • vsebina je bolj tekoča kot v vampu

- tu ni intenzivne prebave

87
Q

Kakšna je sluznica prebiralnika?

A

prebiralnikovi listi, hrana se stiska, resorbira se voda

88
Q

Kakšen je pH v prebiralniku?

A

7,2 (zarqadi resorbcije kislin)

89
Q

Kakšna je vsebina v prebiralniku?

A
  • vsebina je bolj gosta in suha, zaradi reabsorpcije vode

- Tu se mikrobiološki procesi ustavijo.

90
Q

Kakšna je vsebina v siriščniku?

A

-redka in tekoča, vidni so le še posamezni večji delci

91
Q

Kako poteka prebava v siriščniku?

A
  • pod vplivom encimov iz želodčnega soka

- siriščnik ima vlogo pravega želodca(lizocimi - razgradnja bakterij)

92
Q

Kakšen je pH v siriščnik?

A

2-4

93
Q

Kakšne so vampove kontrakcije?

A
  • Vamp se krči v znanem zaporedju.
    1. povrhnje peristaltične kontrakcije
    2. intenzivno, dobro slišno krčenje določenih delov predželodcev. Z usklajenim potekom ritmike in vrstnega reda, ki se ciklično ponavlja = REVOLUCIJA PREDŽELODCEV
94
Q

Kaj je revolucija predželodcev?

A

intenzivno, dobro slišno krčenje določenih delov predželodcev. Z usklajenim potekom ritmike in vrstnega reda, ki se ciklično ponavlja

95
Q

Kaj omogoča revolucija predželodcev?

A
  • premikanje
  • prelivanje
  • drobljenje
  • mešanje hrane, ki pride v predželodce
96
Q

S čim lahko ugotavljamo gibe vampovih kontrakcij?

A
  • s poslušanjem
  • z uvajanjem pnevmatskih naprav
  • zapisovanje spremembe tlaka v posameznih delih
  • rentgen
97
Q

kje poslušamo revolucije predželodcev in koliko časa?

A

Opno stetoskopa prislonimo na levo lakotnico in posloušamo vsaj 5 min

98
Q

Koliko kontrakcij naj bi anšteli v 5 minutah pri prežvekovalcih?

A

7-14 na 5 min.

99
Q

Kdaj se število vampovih kontrakcij zmanjša?

A

Če prebava ne poteka normalno (npr. če je preveč ogljikovih hidratov v krmi ali pa preveč beljakovin)

100
Q

Kako gre proces prihoda hrane pri prežvekovalcih?

A

požiralnik - tujki, težji delci zaradi teže padejo v kapico, ostala voluminozna hrana gre v vamp - večji deli hrane se vrnjejo nazaj po požiralniku v ustno votlino, se tu ponovno prežvečijo - hrana v kapico - prebiralnik (hrana se tu stisne, reabsorbira se voda in kisline) - siriščnik

101
Q

V kakšni obliki se v mleku nahaja mlečna beljakovina kazein?

A

V obliki micel.

102
Q

Kako je sestavljena micela?

A

Sestavljena je iz submicel

  • Na površini je kappa frakcija (ščiti notranje sloje, pred stikom s Ca2+, stabilizira micele in preprečuje njihovo združevanje)
  • v notranjosti so alfa, beta in gama frakcija
103
Q

Opiši himozin.

A
  • je encim
  • omogoča prebavo mleka
  • koagulira mleko in omogoča razkroj mlečnih beljakovin s pepsinom
  • razgradi se kappa frqakcija kezeinske molekule –> frakcije v jedru se spojijo s kalcijevimi ioni (polimerizirajo) v netopni PARAKAZEINAT (sir)
  • nastanek parakazinata je pogoj, da deluje pepsin
104
Q

Kaj je sirjenje?

A

je encimatski proces

105
Q

kaj je kisanje mleka?

A

fizikalni proces.

Padec pH mleka pod 4,6 -> denaturacija kazeina. Obarjenje beljakovin.

106
Q

Nastanek jogurta.

A
  • V mleko se vcepi posebno bakterijsko kulturo –> fermentacija
107
Q

Nastanek skute.

A

mleko+ kis –> prevreš

108
Q

Kaj naredi amonijev oksalat, če ga dodaš mleku?

A

Veže kalcij v mleku. S tem porabiš ves kalcij in ne more priti do polimerizacije kazeina in nastanka parakazeinata

109
Q

V katerem pH himozin ne deluje?

A

Na visokem, bazičnem

110
Q

Kdo razgrajuje oglijove hidrate pri prežvekovalcih?

A
  • mikroorganizmi

- protozoji

111
Q

Kako poteka razgradnja og. hidratov pri prežvekovalcih?

A
  • Ogljikovi hidrati se razgradijo do nižjih saharidov
  • pri tem del oglijkovih hidratov izkoristijo bakterije za svoje potrebe (rast in razmnoževanje), drugi del pa cepijo in predelajo v organske kisline
112
Q

Katere nižje maščobne kisline zelo dobro vsrkava sluznica predželodcev.

A
  • ocetna kislina
  • propionska kislina
  • maslena kislina

Te tri kisline so tudi najpogostejše maščobne kisline v vampu

V manjših količinah nastajajo:

  • mravljična
  • jantarjeva
  • izomaslena..
113
Q

V kaj lahko pretvori prežvekovalec nižje maščobne kisline?

A

V glukozo . (prašič, perutnina, človek tega ne morejo)

114
Q

Iz česa nastaja mlečna kislina in za kaj je vir.

A
  • Nastaja ob razgradnji ogljikovih hidratov v vampu.

- Je vir za ocetno in propionsko kislino

115
Q

Kateri reagent uporabimo pri dokazu mlečne kisline v vampovi vsebini. Kakšne barve je in kako spremeni barvo ob prisotnosti mlečne kisline v vzorcu. ?

A
  • Uporabimo železov (3) fenolat. Obarva intenzivno modro.

- Ob prisotnosti mlečne kisline, preide v rumenozeleno, zaradi nastanka železovega (3) laktat

116
Q

Kako pride ureea v vamp?

A
  • s slino
  • preko vampove sluznice
  • s krmo
117
Q

Iz česa v vampovi vsebini bakterije proizvajajo lastne organske dušikove spojine (ki jih izkoriščajo tudi drugi mikrobi za svoj razvoj)?

A
  • iz proteinov

- in iz nižjih dušikovih spojin

118
Q

Kaj vse lahko izkoriščajo prežvekovalci za graditev svojih proteinov ?

A 
- razne dušikove organske in neorganske spojine.
npr:
- NH3
- nitrati
- nitriti
- amidi
- urea

Njihova bakterijska flora lahko te snovi predela v alstne beljakovine

119
Q

Zakaj lahko prežvekovalci uporabljajo toliko snovi za graditev svojih proteinov?

A

Ker lahko Njihova bakterijska flora te snovi predela v alstne beljakovine

120
Q

Koliko procentov potreb prežvekovalca po beljakovinah lahko pokrijejo dušikove snovi v obroku?

A

1/3

121
Q

Vloga uree v vampu.

A
  • zviša pH

- pazi da pH v vampu ne pade prenizko

122
Q

Kje uree prežvekovalec prebavi?

A

v siriščniku

123
Q

Za kaj se uporablja Nesslerjev reagent?

A

Za ugotavljanje prisotnosti amoniaka oz. uree. Če je prisoten pride do barvne reakcije –> obarva se oranžno

124
Q

Kako izloča pline prežvekovalec in koliko plina ustvari na dan?

A
  • S prerigavanjem.

- Na dan ustvari okoli 500 L plina

125
Q

Največ katerih plinov ustvari prežvekovalec?

A
  • Največ CO2
  • največ metan (CH4)

v sledovih:

  • O2
  • N2
  • NO
  • H2S
  • amoniak
126
Q

Kdaj nastajanje plinov ne poteka?

A

Če mikroorganizmi niso živi

127
Q

Katere snovi lahko dodaš v hrano prežvekovalca, da zmanjšaš nastanek metana pri prebavi?

A

Tanine

128
Q

Kje se zadržujejo plini, ki nastanejo pri prebavi.

A

Postopoma prehajajo na površino ingesta in se spojijo v plinsko atmosfero vampa

129
Q

Kateri mikroorganizmi se nahajajo v predželodcih prežvekovalcev?

A
  • bakterije
  • protozoji
  • glivice
130
Q

Kaj rabi mikrobiotska gmota v predželodcih?

A
  • optimalno temperaturo
  • optimalen pH
  • zadostna količina vode in hranilnih snovi
  • anaerobni pogoji
131
Q

Kaj je naloga mikrobiontov?

A
  • proizvajaj hranilne snovi
  • predelujejo hranilne snovi
  • trošijo hranilne snovi.
  • Po odmrtju so vir hranilnih snovi za gostitleja
132
Q

Koliko rodov bakterij se nahaja v predželodcih prežvekovalcev

A

okoli 30 rodov. Večina jih je anaerobnih

133
Q

Glede an kaj najpogosteje klasificiramo bakterije.

A 
Glede na substrat, ki ga razgrajujejo:
-celulolitične (izkoriščajo celulozo)
-hemicelulitične (hemicelulozo)
.pektinolitične  (pektin)
- amilolitične (škrob)
-proteolitične (beljakovine)
-bakterije ki izkoriščajo sladkorje (saharolitične)
-bakterije, ki izkoriščajo maščobe (lipolitične)
134
Q

Kako delimo bakterije glede na končne produkte, ki jih porabijo gostitelji ali druge vrste mikrobov?

A
  • proizvajalke amoniaka
  • proizvajalke metana
  • proizvajalke vitaminov
135
Q

Koliko bakterij je na ml vampove tekočine?

A

miliardo

136
Q

Kdo predstalja mikrofavno v predželodcih.?

A

Protozoji. Največ jih je iz razreda ciliata.

137
Q

Kaj je naloga protozojev?

A
  • razgrajujejo celulozo, škrob in nekatere sladkorje
  • regulirajo procese vrenja v vampu
  • proizvajajo živalske beljakovine iz rastlinskih in bakterijskih- tvorijo sebi lastne proteine, ki jih lahko v siriščniku prežvekovalec prebavi
  • s gibanjem rahlajo, mešajo in drobijo vsebino predželodcev
138
Q

Kakšno je število protozojev na ml vampove tekočine

A

na milijone

139
Q

Kaj je naloga glivic v predželodcih?

A
  • S porabo kiska omogočajo nastanek anaerobnih razmer v vampovi vsebini
  • iz enostavnih dušičnih spojin sintetizirajo aminokisline
140
Q

Kolikšno je število glivic na ml vampove tekočine

A

nekaj tisoč

141
Q

Kako veliki so večji protozoji

A

nekaj milimetrov

142
Q

Kako lahko opazujemo protozoje?

A
  • Nativno, v svežem vampovem soku, pod mikroskopom

- kot trajni biološki preparat s fiksacijo s formalinom

143
Q

Kdaj barvamo protozoje in katero raztopino pripravimo za opazovanje protozojskih skeletov

A
  • barvamo, ko želimo protozoje kvalificirati

- pripravimo raztopino klor-cink-jodida

144
Q

Kako lahko opazujemo bakterije?

A

V razmazu vampove vsebine, obarvanem po Gramu ali po drugih metodah.

145
Q

Kaj se dogaja v tankem črevesu?

A
  • Tu poteka dokončna encimska prebava hranilnih snovi in njhova absorpcija
  • črevesni gibi omogočajo mešanje hrane s prebavnimi sokovi in premikanje himusa v aboralni smeri
146
Q

Kako lahko pridobivamo črevesni sok?

A

S pomočjo črevesnih fistul. Ki jih izvajamo v narkozi in aseptično.

147
Q

Katere črevesne fistule poznaš?

A
  • fistula po thiry-vellu
  • črevesna fistula z dvojno povratno fistulo
  • začasna fistula
  • stalna fistula po Pavlovu
148
Q

Opiši fistulo po Thiry-Vellu.

A
  • del črevesa (20-50cm) izoliramo z ohranjenim mezenterijem ( tu so žile, živci –> regulatorne poti tako ostanejo endotaknjene)
  • oba konca črevesa prišijemo na trebušno steno, da kumonicirata z zunanjostjo
  • v odprtini namestimo kanili.
  • Prerezana dela ostalega črevesja zašijemo skupaj.
149
Q

Opiši modifikacijo črevesne fistule z dvojno povratno fistulo

A
  • Kadar ne izvajamo poskusa, se izolirani segment poveže z drugimi deli črevesa, kar omogoča boljo sekretorno in motorično aktivnost fistulirane vijuge
150
Q

Opiši začasno fistulo.

A
  • Dobimo jo z uvajanjem kanile v prerezano izvodilo pankresa, prosti del pa se pritrdi na površino
  • začasna ker pankreasno izvodilo s aktetrom naglo nekrotizira –> v pankreasu se nahaja veliko proteolitičnih encimov
151
Q

Opiši stalno fistulo po Pavlovu

A
  • Izreže se del duodenuma na mestu, kjer se izliva izvodilo pankreasa.
  • Sluznico z izvodilom se transpletira na kožo trebuha
  • odprtinov črevesju se zašije
  • obstajajo modifikacije te metode, ki preprečijo izgubo pankreasnega soka
152
Q

S čim zbiramo žolč?

A

S fistulami:

  1. nepopolna fistula:
    - odprtina na žolčniku, njene robove povežemo s kožo trebuha.
  2. popolna fistula ductusa choledocusa:
    - izrežemo papilo žolčnega kanala z okolno sluznico duodenuma
    - premaknemo jo na površino kože
  3. fistula po Thomasu
    - naredimo fistula duodenuma nasproti papile žolčnega kanala. Skoznjo po potrebi uvedemo kateter v žolčno izvodilo
    - z njo se rešimo problema stalne izgube žolča
153
Q

Kdo ima izreden pomen pri prebavi maščob v tankem črevesu?

A

Žolčne kisline

154
Q

Kaj naredijo žolčne kisline?

A
  • znižujejo površinsko napetost maščob –> omogočajo njihovo emulgiranje
  • delujejo podobno kot detergenti
  • sodelujejo pri resorpciji maščob, holesterola, drugih maščobnih snovi, vitaminov
  • aktivirajo pankreasno lipazo
  • pospešujejo gibanje črevesa
  • pospešujejo izločanje žolča
155
Q

Kaj je emulgacija?

A

Iz večjih kapelj maščobe se naredijo manjše maščobne kapljice

156
Q

Katero reakcijo delamo po GMELINU?

A

Po gmelinu delamo reakcijo na žolčna barvila

157
Q

Katero reakcijo delamo po PETTENHOFERJU

A

po Pettenhoferju delamo reakcijo na žolčne kisline

158
Q

Kaj lahko prikazujemo z reakcijo po Gmelinu?

A
  • Prikažemo lahko različne oksidaijske produkte žolčnih barvil (bilirubin,biliverdin in produkte njune razgradnje)
159
Q

Opiši žolčna barvila.

A
  • Ne vplivajo na procese prebave

- preko žolča se izločajo iz organizma

160
Q

Kako nastanejo oksidacijski produkti žolčnih barvil?

A

-Nastanejo ob katabolizmu hemoglobina, ki poteka v kostnem mozgu, vranici, jetrih.

161
Q

V kateri coni se bilurubin v stiku z dušično kislino oksidira?

A
  • v coni kjer se stikata žolč in HNO3, pri čemer nastanejo raznobarvni derivati.
162
Q

Opiši barvne prstane oksidacijskih produktov žolčnih barvil.

A

Hemoglobin–>bilirubin (rdeča) –>biliverdin (zelena)–> bilifuscin (modra) –> holotelin (rumena)

163
Q

Kaj je končni oksidacijski produkt bilirubina?

A

Holotelin

164
Q

Kaj dokažemo z reakcijo po Pettenhoferju?

A
  • Dokazujemo prisotnost žolčnih kislin v različnih tekočinah
165
Q

Naštej žolčne kisline.

A
  • steroidne spojine

- derivati holanske kisline

166
Q

Kako dleujejo žolčne ksiline?

A

Deluejjo fizikalno, kot emulgatorji maščob.

167
Q

Kaj se zgodi pri reakciji po Pettenhoferju?

A
  • Koncentrirana žveplova kislina dleuje na saharozo, astane najprej oksimetil furfurol
  • oksimetil furfurol da z žolčnimi kislinami kompleks škrlatno rdeče abrve
168
Q

Kaj izloča eksokrini del pankreasa?

A

Izloča prebavne encime

169
Q

Kdo izloča pankreasni sok?

A

Izloča ga eksokrini del trebušne slinavke.

170
Q

Kaj izloča endokrini del (Langerhansonovi otočki) trebušne slinavke?

A
  • hormon insulin

- hormon glukagon

171
Q

Naštej najpomembnejše encime pankreasnega soka.

A
  • Amilaza (razgradi škrob in glikogen do maltoze)
  • maltaza (razgradi maltozo na 2 molekuli glukoze)
  • pankreasna lipaza (maščobe cepi na digliceride, monogliceride, maščobne kilsine in glicerol)
  • fosfatidaza ( od molekul fosfatidov cepi maščobne kisline)
  • preoteolitični fermen tripsinogen ( enterokinaza ga aktivira v tripsin)
  • proteolitični ferment himotripsinogen (tripsin ga aktivira v himotripsin)
  • proteolitični ferment peptidaze (pankreani erepsin)
  • polinukleotidaze ( razgrajujejo nukleinske kisline)
172
Q

ali se lahko maščobne kislin in glicerol reabsorbirajo in tvorijo glukozo?

A

Da

173
Q

Pod vplivom akterega encima poteka prebava maščobe in olj v tankem črevesu

A

Pod vplivom encima lipaze.

174
Q

Vsaka eksokrina celica pankreasa lahko izloča le en encim. Da ali ne?

A

Ne. Lahko izloča vse encime.

175
Q

Kaj povzročijo maščobne kisline s Phjem testne raztopine?

A
  • So organske kisline
  • povzročijo padec pHja v testni raztopini.
  • t omogoča enostaven dokaze procesov in rezultatov prebave maščob.
176
Q

Kaj omogoča optimalno delovanja encima lipaze?

A

Maščobe morajo biti prehodno emulgirane.

- emulgiranje omogočijo žolčne soli.

177
Q

Kaj počne encim lipaza?

A

Hidrolizira maščobe do digliceridov, monogliceridov in maščobnih kislin.

178
Q

Drži ali ne drži. Višja kot je aktivnost lipaze, bolj je nizek pH.

A

drži.

179
Q

Kateri pH kaže največjo aktivnost lipaze?

A

Deluej pri envtralnem do rahlo bazičnhem pH

180
Q

Opiši črevesne resice.

A
  • nahajajo se na vsej sluznici tankega črevesa.
  • štriljo približno 1mm v lumen črevesa
  • v njih se nahajajo centralni limfni sinus, arterija, vena –> omogočena je optimalna resorpcija hranilnih snovi
  • prehajajo v kripte
  • prekrite so s črevesnim epitelijem
181
Q

Absorpcijsko površino črevesa povečujejo:

A
  • črevesne resice
    . sluznične gube
  • mikrovili enterocitov
182
Q

Kaj je enterocit?

A

cilindrična celica, na apikalni površini so mikrovili, ki se ritmično premikajo –> mešanej himusa in absorpcija hranilniih snovi

183
Q

Kdo omogoča resorpcijo v tankem črevesju?

A
  • omogočajo jo adaptacije sluznice, ki povečajo površino kjer pride do stika črevesne vsebine s sluznico
184
Q

Kateri so nivoji adaptacij sluznice tankega črevesa?

A
  • povečana površina epitleija

- povečana resorpcijska površina črevesa

185
Q

Drži ali en drži. Organi hladnokrvnih in toplokrvnih živali ne ohranijo enkaterih svojih funkcij tudi še po izolaciji iz organizma.

A

Ne drži.

Ohranijo.

186
Q

Kdaj ohrani svojo kontraktilno lastnost črevo budre?

A

Če se nahaja v oksigenirani hranilni raztopini s temperaturo 37-40 C

187
Q

Kakšno inervacijo ima črevo?

A
  • svojo notranjo inervacijo

- inervacijo iz vegetativnega živčnega sistema

188
Q

Kdo predstavlja notranjo inervacijo črevesa?

A
  • plexus submucosis s. Meissneri (meisnerjev pletež)

- plexis myenthericus s. Auerbachi (Auerbachov pletež)

189
Q

Kje se nahaja Meisnerjev pletež?

A

v lamini muscularis mucosae.

190
Q

Kje se nahaja Auerbachov pletež?

A

V mišičnem sloju med cirkualrno in longitudinalno muskulaturo

191
Q

Iz kje izhaja zunanja inervacija črevesa?

A
  • iz parasimpatikusa (n.vagus)

- iz simpatikusa (n.splanchnicus)

192
Q

Draženje vagusa spodbuja/zavira motoriko črevesja?

A

Spodbuja

193
Q

Draženje simpatikusa spodbuja/zavira motoriko črevesja?

A

Zavira jo.

194
Q

Kaj se zgodi če v lumno izoliranega črevesa povečamo pritisk ?

A
  • vzdražimo mehanoreeptorje
  • nastopijo značilni kontrakcijski valovi
    Refleksna reakcija, ki poteka po avtonomnem inervacijskem sistemu.
195
Q

Kaj se zgodi ob raztezanju črevesne stene?

A

Poveča se notranji pritisk –> vzdražijo se mehanoreceptorji v sluznici, ki so povezani z Meisnerjevim pletežom–> po anastamozah se refleks preneese do Auerbachovega plexusa in njegovih motornih vlaken –> do gladke muskulature v steni črevesa –> gibanje črevesa

196
Q

Kaj se je dogajalo pri poskusu z ileumom budre?

A

Ileum se je ritmično krčil, iztiskal tekočino, ki je ob relaksaciji prodrla nazaj v lumen, nazaj v dovodni sistem.
Ob tem je ileum spreminjal svojo dolžino, kar vidimo kot zapis krivulje na kimografskem bobnu.

197
Q

kaj je žolč

A
  • edini prebavni sok ki ne vsebuje encimov
  • nastaja v jetrnih celicah ali hepatocitih
  • je iz anorganskih (voda in sol) in organskih sestavin (žolčne kisline, žolčna barvila, mucin)

-Lastnosti žolča se razlikujejo glede na mesto odvzema (žolčnik, žolčevodi); v žolčniku se zaradi resorpcije vode koncentrira. Lahko je temno zelene (v žolčniku - zaradi žolčnega barvila biliverdina) ali zlatorumene barve (v žolčevodih zaradi žolčnega barvila bilirubina). V žolčniku je bolj sluzav zaradi izločkov iz stene žolčnika; pH je 6,0 - 7,6; v žolčevodih 7,8 - 8,6. Je neprijetnega, grenkega okusa (zaradi žolčnih kislin).

198
Q

Kaj so žolčne kisline?

A

-Žolčne kisline so sterolne spojine, ki so pomembne za prebavo maščob.
-Nastajajo v jetrih z oksidacijo holesterola in shranjujejo se v žolčniku in se v obliki soli kot sestavina žolča
izločajo v dvanajstnik
-so amfifilne in znižujejo površinsko napetost
-Maščobe emulgirajo v manjše kapljice, pospešujejo njihovo prebavo (aktivirajo lipaze) in
absorbcijo
-so steroidne spojine in derivati holanske kisline
- dokažemo jih z reakcijo po Pettenhofferju

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions