Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Veterinary Science > delni izpit fiziologija prehrane > Flashcards

delni izpit fiziologija prehrane Flashcards

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj je EPPHO. katero opremo ima? naštej naloge

A

enota za patologijo prehrane in hiegieno okolja
- je del nacionalnega veteirnarskega inštituta

  • laboratorij za kemijsko analizo krme
  • laboratorij za mikrobiološ’ko preiskavo krme
  • Opravlja delo za potrebe UVHVVR (prej VURS) pri nadzoru zdravstvene ustreznosti krme (monitoring krma)
    • Pripravlja strokovne podlage za zakonske in podzakonske akte s področja krme
    • Izdeluje ekspertize s področja varnosti krme
  • upravlja delo nacionalnega referenčnega laboratorija
    *za tkiva živlaskega izvora v krmi
    *za mikotoksine
    *za težke kovine
    *za dodatke krmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

NA KAJ VSE LAHKO VPLIVA PREHRANA?

kakšne vrste prehrana živali je pomembna?

A
  • na zdrastveno stnaje
  • na proizvodnjo
  • na reprodukcijo živali
  • zfravje potrošnikov preko živil živalskega izvora

pomembna je ustrezna, pravilna, zdravstveno neoporečna hrana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je naloga veterinarja in kaj je anloga živinorejca

A
  • Veterinar ima vlogo zagotoviti zadostno količino visokovrednih in varnih živil živalskega izvora za ljudi
  • Živinorejci: uravnavanje in izbira obroka živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kakšno je najvažnejše vprašanje v prehrani?

A

Kolikšne so kvantitativne in kvalitativne potrebe živali po energiji in hranilnih snoveh in na kakšen način jih lahko zadovoljimo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kakšen je namen vetrianrstva v povezavi s prehrano?

A

– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;

– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za apajanje;

  • pomembna je varnost (ni pesticidov, antibiotikov, mikotoksinov..) –> za to skrbi veteirna
  • za kvaliteto hrane skrbi kmetijska stroka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

naštej še nekaj ostalih namenov veterinarstva

A

– varovanju in izboljševanju zdravja živali;

– zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;

– ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;

– zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva predzoonozami,

  • zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živilživalskega izvora,
  • zaščiti živlai pred mučenjem in nepravilnim ravnanje
  • izobraževanje ljudi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

opši pojem prehrana

A
  • interdisciplinarna veda,
  • izkorišča znanja iz področja kemije, anatomije, fiziologije in biokemije oziroma definira in razlaga fiziološka in biokemična dogajanja v organizmu živega bitja v odnosu do okolja.
  • spoznava , opisuje in razlaga procese v oskrbi celic v organizmu s potrebnimi oblikami in količinami kemičnih snovi (metabolitov) za optimalen potek biokemičnih reakcij v presnovi
  • izredno velik gospodarski pomen ima
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj je cilj gospodarsko pomembnih živlai?

A
  • Čim več proizvesti v čim krajšem času in s čim manj stroški
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

povej nekaj odprtih vprašanj v prehrani

A
  • potrebe živali po energiji in hranilnih snovi in dejavniki ki na njih vplivajo
  • preučevanje metabolnih poti in emtabolizem hranilnih snovi
  • medsebojni odnosi in vplivi različnih hrnailnih snovi - vpliv na zdravje in proizvodnjo
  • novi viri HS
  • Stranski proizvodi; tropini po stiskanju olja, žuželk so nov vir beljakovin za živali, namesto soje in ribje moke
  • laboratorijske metode
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

razvoj prehrane. opiši

A

-relativno mlada veda (100-150 let ima znanstveni status)

  • nomadi
  • šli za pašo
  • soline- prve korekcije obrokov
  • hipokrat
  • energetski aspekt hrane (otroci več toplote proizvajajo, več hrane rabijo)
  • osnova klinične prehrane (vitkejši dlej časa živijo)
  • obodbje izkušenj
  • religija, praznoverje, tabuji
  • posebno klanej živlali - Kosher klanje
  • obdobje energije
  • respiracijske komore
  • obdobje mineralov
  • jod in golšavost,
  • železo in anemija,
  • baker potreben za izkoriščanje železa,
  • mineralna struktura kosti in zob – kalcij…
  • obdobje vitmainov
  • 1930-40 : prepoznani vsi vitamin
  • sok limone za preprečitev skorbuta
  • obdobje standardov
  • tabele
  • škrobne enote NRC
  • obdobje aminokislin
  • esencialne
  • odbdobje dodatkov
  • več kot 300 v EU danes
  • obdobje biotehnologije
  • genetske spremembe
  • obdobje kvalitete
  • ISO standardi,
  • HACCP (high analysis critical control point)
  • obdobje varnosti
  • prepoved mesno-kostne moke
  • prepoved nutritivnih antibiotikov
  • označevanje GSO
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Čemu so služili nutritivni antibiotiki?

kdaj so jih prepovedali?

A
  • služili so za prirast v obdobju selitve od mame pri prašiču in perutnini
  • leta 2006 jih prepovedali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kdaj najdemo aflatoksine v mleku?

kaj je tudi aflatoksin?

A
  • če žival to poje
  • predstavlaj vleiko ekonomsko škodo
  • je tudi bojni strup in kancerogena substanca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je RASFF

A
  • the Rapid Alert System for Food and Feed.
  • Enables information to be shared efficiently between its members and provides a round-the-clock service to ensure that urgent notifications are sent, received and responded to collectively and efficiently.
  • Vital information exchanged through RASFF can lead to products being recalled from the market. A
  • RASFF database. It gives public access to summary information about the most recently transmitted RASFF notifications as well as search for information on any notification issued in the past.
  • Preliminary annual report
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj so hranljive snovi?

A
  • snovi, ki so potrebne za potek vseh fizioloških ali biokemikemičnih procesov in reakcij v organizmu
  • živlai jih dobivajo iz okolja
  • lahko so vir energije, gradbeni material ali učinkovine, ki sodelujejo v življenskih procesih
  • moremo vedeti prisotnost HS v naravi in kakšno funkcijo imajo v organizmu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

za kaj so potrebne hranljive snovi?

A
  • da organizem vzdržuje svoje osnovne življenske funkcije, raste, dela, proizvaja in se razmnožuje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kako poimenujemo prehrano človeka in kako prehrano živlai?

A

človeka: hrana (food)

žival: krma (feed)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj je zauživanje (konzuamcija) krme?

A

prvi neposredni kontakt med organizmom živlai in hrnaljivimi snovmi krme

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

opiši prebavo

A
  • nadalje približa hranljive snovi organizmu
  • prebavljive hranljive snovi se iz prebavil vsrkajo(absorbirajo) v kri in se prenašajo po organizmu
  • v tkivih in organih potekajo procesi presnove
    (metabolizma) , procesi, v katerih organizem iz hranljivih snovi izkorišča energijo, preoblikuje jih ter vgrajuje v tkiva in organe v procesih rasti in razvoja ali v enega od koristnih izločkov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

opis prebave na kratko

A

delovanje prebavnih encimov, razgradnja in nato resorbcija, ki ji sledi metabolizem ali presnova.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kdja se an različne načine izločijo hrnaljive snovi?

A
  • ko so izrabljene

- ali če jih organizem ni sposoben izkoristiti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kje se nahajajo izločki prebave (urin, blato)

A

v sistemu tla-rastlina- žival-človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je presnova?

A
  • je skupek (kompleks) kemijskih ali biokemijskih reakcijv organizmu
  • anabolične in katabolične reakcije v različnih celicah organizma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj so presnovki ali metabo0liti?

A

več tisoč različnih kemijskih snovi, organskih inanorganskih, ki se neprestano spreminja in reagira v milijardah različnih anaboličnih in kataboličnih reakcij v različnih celicah organizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kdo oskrbuje cleice z metaboliti?

A

krma oz. hranljive snovi v njej.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

koliko procentov dohodka kmetijstva predstavljajo proizvodi, ki jih pridobimo z rejo živali?

A

70-80%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

koliko procentov stroškov 40 do 70 % stroškov polne lastne cene živinorejskih
proizvodov predstavlja krma ?

A

40-70%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaj vse je odvisno od prehrane?

A
  • količina proizvodov
  • kakovost proizvodov
  • učinkovitost mišičnega tkiva (delo, šport)
  • ‘plodnost plemskih samcev in samic
  • sposobnost preživetja novorojenih živali
  • zdravstvenos tanje živlai
  • življenska doba živlai
  • gospodarnost prireje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj je memtabolomika?

A
  • molekularne metode s katerimi določamo metabolite, s čimer smo dokalali, da se je neka HS razgradila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

ali narava vpliva na prehrano?

A

-ja. razlika je v prehrani če je sušno ali namočeno leto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

primer obogatenen namenske hrane?

A
  • jajca z lanenin semenom so obogatena z omega 3
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

katera 2 vidika zakonodaje imamo za področje prehrane živali?

A
  1. Kakovost oz. kvaliteta: agronomoi in živinorejci
    * zahtevki o kvaliteti surovin, krme in krmil ter dodatkov k krmi
  2. Zdravstevno varstvo oz. varnsot živali : veterinarji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

na katere hranilne snovi lahko največ vplivamo?

A

močan vpliv:

  • količina in sestav maščobe
  • mikroelementi (J, Se)
  • vitamin A in karotini (v maščobah topna vitmaina)
  • vitmain E (v maščobah topen)

srednje velik:
- količina proteinov

majhen vpliv:

  • vitamin D (v maščobah topen)
  • v vodi topni vitamini

ni vpliva:

  • kakovost proteinov,
  • makroelementi in
  • mikroelementi Fe in Cu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

povej celo ime zakonodja za prehrano živali

A

ZAKONODAJA R Slovenije,NAMENJENA PODROČJU PREHRANE ŽIVALI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

pokmembni zakoni v slovenski zakonodaji za podorčje prehrane

A
  • zakon o veterinarstvu
  • zakon o kemtijstvu
  • zakon o veterianrskih merilih skladnosti
  • zakon o krmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

drži ali ne drži: zakon določa le neoporčenost hrane.

A

drži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

s čim določamo vrednsoti in pravilnsoti prehrane?

A

s pravilnikom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

opiši zakon o veterinarskih merilih skaldnsoti

A
  • določa merila skladnsoti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živalski proizvodi in krma z vidika varnosti
  • ali je notri v krmi vse tako kot piše na dekalraciji
  • določa nivo kakovosti labo. preizkušanja
  • določa Pravice in dolžnosti nosilcev dejavnosti na področju krmein laboratorijev s tega področja
  • določa monitoring in ukrepe sankcioniranja v primeru uporabe prpovedanih ali omejenih substanc
  • določa Postopki preverjanja skladnosti krme z vidika varnosti
  • uradni veterianrski andzor, ko s einšpektor najavi : za zagotovitev skladnosti krme z zakonodajo EU o krmi in živilih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj pravi zakon o kemtijstvu

A
  • Določa cilje kemtijske politike
    • Varnost živil rastlinskega izvora v primarni proizvodnji
    • Kakovost živil v vseh fazah proizvodnje , predelave in prometa
    • Varovanje interesa potrošnika
    • Označevanje in promet pridelkov

Inšpekcijski nadzor (kmetijski, za varnsot živil, veterianrski…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kaj ureja zakon o krmi?

A
  • varnost krme rastlinskega izvora v primarni proizvodnji,
    • Kakovost krme
    • Dovoljenja GSO: varnost in kakovost GSO krme
    • Uporaba krmnih dodatkov in proizvodov, ki so neposredni ali psoredni vir beljakovin
    • Označevanje krme
    • Registracija obrata
    • Laboratorji - določanje uradnih in raziskovalnih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kako s eje v zadnjih letih spremenila intezivnsot živinorejske proizvodnje?

A
  • proizvodnaj mleka: 60% +
  • dnevni prirastek prašičev: +160%
  • poraba krme za 1kg prirasta: -38%
  • dnevni prirastek perutnine: +250%
  • poraba krme za 1kg prirasta: -51%
  • nesnost: +115% (280 jajc jih sedaj zensejjo v povprečju)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kaj je hrana ali krma?

A

to so tiste snovi v naravi, ki jih človek ali žival lahko zaužije, prebavi in izkoristi

V krmi so prisotne enake snovi, kot jih najdemo v živalskem organizmu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je krmljenje?

A

to je dajanje ali preskrba živali s krmo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj je krmilo?

A

je vrsta krme, določenega izvora in značilne sestave, ki jo žival lahko zaužije, prebavi in izkoristi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj je hranljiva snov?

A

(hranilo) je sestavni del krme (krmila, živila) z določenimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi

omogočajo:

  • življenje
  • rast in razvoj (meso, maščobe, vezi, kite, kosti…)
  • prirejo (mleko, jajca, volna)
  • mišično delo
  • razmnoževanje
  • poznamo več kot 100 različnih hranljivih snovi
  • Koncentracija hranljivih snovi je v različnih krmilih različna.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kaj so presnovki?

A

(metaboliti) so kemijske snovi, ki izvirajo iz hranljivih snovi krme ali nastajajo v prebavilih in v procesih presnove (metabolizma)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

viri krme za gospodarrsko pomembne živali

A
  • rastline
  • žita
  • ostanki predelovalne industrije rastlinskih in živalskih proizvodov
  • otrobi
  • koruzna moka
  • tapioka
  • kostna in ribja moka danes prepovedani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kje je danes več fokusa pri krmi gospod. pomembnih živlaih na ogljikovih hidratih ali maščobah?

A

na ogljikovih hidratih je fokus

- npr. žita

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

s čim s ehranijo rakava tkiva?

A
  • z O.H. in ne z maščobami

- nato se hranijo s sadjem in zelenjavo = vlaknini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

kaj omogočajo živlaim snovi iz krme? kakp še drugače rečemo tem snovem?

A
  • življenje
  • rast in razvoj (meso, maščobe, vezi, kite, kosti…)
  • prirejo (mleko, jajca, volna)
  • mišično delo
  • razmnoževanje
  • rečemo jim hranljive snovi ali hranila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

ali so v krmi prisotne enake snovi kot jih najedmo v živalskem organizmu?
kakšna je razlika?

A

DA

  • edina razlika med oranizmom živlai in krmo je v različni kemijski sestavi teh snovi kot tudi v različnih količinah, ki so v rastlinskem oziroma živalskem organizmu prisotne.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

koliko imajo živlai ogljikovih hidratov?

A
  • jih nimajo. oz. edino kot zaloga v glikogenu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kje prevladujejo oglijkovi hidrati in kako pomembni so za živali?
malo povej lastnosti O.H

A
  • prevladuejjo v rastlinah ; so posnovni gradbeni material stene rastlinskih cleic ali pa se nalagajo kot rezervna energija (škrob)
  • so pomembne hranljive snovi za živlai. vendar pa je njihova vsebnost v živalskem organizmu zelo majhna - 1% skupnih sestavin predstavljajo
  • Hitro se razgrajujejo in sodelujejo predvsem v presnovienergije in tudi v drugih presnovnih procesih.
  • Odvečna energija se nalaga v obliki presnovno aktivneali rezervne maščobe.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

katero žito vsebuje veliko beljakovin?

žita ponavadi vsebujejo več O.H

A
  • ajda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

voda v rastlinah

A
  • običajno vsebujejo več vode kot živlai
  • vsebnost je odvisna od starosti rastline in dela rastline
  • zelene rastline: 75-preko 90%
    koren: več kot 90%
    gomolj. več kot 80%
    žitna zrna: do 13% oz. manj kot steblo in listi
    seno, briketi: 10%
    briketi za pse mačke: 2-3%
    če imamo dieto in povečamo vsebnost vlaknin: 10-12%
  • s staranjem rasltien vsebnost vode v zelenih delih upada
    *mlada trava primerna za pašo: 85%
    *stara trava: 80%
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kdaj je vedno več vlaknin v rastlinah.

kdo rabi več včaknin krave molznice ali konji?

A
  • ko trave in druge rastline lesenijo
  • konji rabijo več vlaknin (30%)
  • krave molznice rabijo več hranilnih snovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

voda v organizmu živali

A
  • odvisna od starosti
  • s starostjo upade
  • mladiči: 75-80%
  • zdravi odrasli: 55-60%
  • voda v organizmu ni eneakomerno razporejena
  • največ v krvi, srce, pljuča, ledvica
  • zelo malo kostnina
  • najmanj maščobno tkivo
  • največji procent vode vsebuje kobilje mleko, najmanj pa mleko od kunke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

kako se glasi preprosta kemijska sestav aodrasolega organizma?

A
  • voda: 55-60%
  • maščobe: 18-25%
  • beljakovine: 15-20%
  • rudninske snovi: 3-4,5%
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

biološki pomen hranljivih snovi –> naštej osnovno razdleitev

A
  • energiske snovi
  • strukturne snovi
  • učinkovine
  • neuporabne in škodljive snovi v krmi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj spad amed energijske snovi?

A
  • ogljikovi hidrati
  • belajkovine
  • maščobe, organske kisline, alkohol…
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kaj spada med strukturne snovi?

A
  • belajkovine in maščobe
  • anorganske snovi: spojine kalcija, amgenzija, fosforja
  • voda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

kaj spada med učinkovine?

A
  • V krmi: vitamini, rudninske snovi,, aminokisline, maščobne kisline
  • V organizmu: encimi, hormoni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

kaj spada med neuporabne in škodljive snovi v krmi?

A
  • Lignin, suberin, kutin, voski, eterična olja,barvila, alkaloidi, glikozidi, droge idr.
  • toksini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

kaj so esencialne hranljive snovi?

A

So spojine, ki jih organizem sam v svoji presnovi ni sposoben
sintetizirati ali pa jih lahko le v omejenih, nezadostnih
količinah.

  • aminokisline
  • večkrat nenasičene maščobne kisline
  • vitamini in rudninske snovi
  • surove vlaknine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

katere snov še v prehrani opisujemo kot esencialno? kje so potrebne. kaj vpliva na lastnosti surove vlaknine?

A

-surove vlaknine

  • pomembne so v prebavilih
  • potrebne so njene mehanske funkcije v prebavilih;
  • potrebne so tudi za mikrobno prebavo.
  • kemijska sestava surove vlaknine
  • fizikalnih (strukturnih) lastnosti krme, ki surovomvlaknino vsebuje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

katere živlai potrebujejo več surovih vlaknin? katere manj?

A
  • konji
  • govedo
  • kunci (rabijo seno, semena so prebogata za njihovo prehrano)
  • prašiči in mesojedi v svoji prehrani potrebujejo manj SV
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

ali so vitamini in rudninske snovi esencialne hranilne snovi? za kaj so potrebni?

A
  • da

- potrebni so kot učinkovina in kot strukturna snov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

neka snov je esencialna, če lahko dokažemo, da njeno pomanjkanje v obroku:

A
  • Omejuje zauživanje (konzumacijo) krme
    - Zavira rast živali
  • Omejuje možnosti za prirejo (količina in kakovost proizvodov)
    - Povzroča plodnostne motnje
    - Povzroča patološka dogajanja v organizmu (specifična in nespecifična obolenja)
    Skrajšuje življenjsko dobo živali
    - Če je opisano in dokazano njeno delovanje v presnovi
    - Če je strukturna snov
    - Če lahko dokažemo, da njen dodatek v obrok prepreči motnje in če se simptomi ob ponovnem pomanjkanju spet pojavijo
    - Če lahko ugotovljene zakonitosti dokažemo pri različnih vrstah živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kakšna so potrebna znanja pri ugotavljanju esencialnosti snovi?

A
  • Metode za kemijsko določanje snovi in njihovih presnovnih produktov v različnih vrstah vzorcev
  • Vsebnosti v tleh (rudninske snovi); kako jih lahko izkoriščajo
  • Vsebnosti v rastlinah
  • Vsebnost v vodi
  • Funkcije v rastlinah in mikroorganizmih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

na čem temelji znanje o esencialnih hrnaljivih snoveh? kaj vse analiziramo?

A
  • na sodobnih kemijskih in biokemijskih analitskih metodah ( analiziramo zaneslijvo, natnačno in ponovljivo)
  • analiziramo:
  • esencialne hrnaljive snovi,
  • produkte njihove fiziološke presnove
  • snovi, ki so produkti motene presnove.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

s čim ugotavljamo vsebnsot hrnaljivih snovi v krmi?

A
  • s kemijskimi analizami vzorcev krme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

koliko skupin imamo pri weendski analizi?

A

6

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

zakaj izraz surovo?

A
  • Surovo - v tem pomenu pomeni približno
  • Ni 100%
  • Možno da so v postopku, podatku napake

ker npr surove beljakovine ne vsebujejo samo beljakovine ampak vsebujejo tudi snovi , katerih del je dušik, ki niso prave beljakovine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

kaj je weendska analiza. zakaj ime weendska analiza. kdo jo j eprvi delal. kdaj?

A
  • weendska analiza je kemijska analiza krme po določenih skupinah hranljivih snovi.
  • po kraju Weende pri Göttingenu v Nemčiji
  • Henneberg in Stohmann
  • 1860
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

kaj dolčimo po weendski analizi?

A
  • surove beljakovine
  • surove maščobe
  • pepel
  • vlaga oz. suha snov
  • surova vlaknina
  • netopna vlaknina
  • tu so ogljikovi hidrati

vseh teh 5 dobimo z analizo v laboratoriju

  • brezdušične ekstraktivne snovi (BES)
  • dobimo z izračunom
  • topna vlaknina
  • določa se oglijkove hidrate
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

kako določimo količino suhe snovi po weendski analizi?

A

vzorec sušimo do konstantne mase

(cca. 4 ure) pri 105 C (103 C ). Kar ostane je SS.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

kaj je surova voda?

A

ker lahko pri sušenju iz vzroca poleg vode izhlapijo tudi druge hlapne snovi (organske kisline, amoniak., eterična olja…)

  • torej surova voda= vse kar je izhlapelo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

sveža snov-suha snov = ?

A

= surova voda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

kaj moramo anrediti če želimo d aizhlapi le voda?

A
  • vzorce sušimo v vakumu pri nižji temperaturi = liofilizacija
  • ne sodi v sklop weendske analize
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kateri 2 snovi sta v sušini?

A
  • organska snov

- anorganska snov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kako dobimo anorganske snovi? kdaj dobimo surovi pepel

A
  • vzorec sežgemo pri 550 C
  • Na začetku nižja temperatura da osušimo, nato sežgemo
  • tako sežgemo vse organske snovi
  • surovi pepel dobimo ko stehtamo anorganske snovi po sežigu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kako dobimo vsebnost organskih snovi?

A
  • z izračunom.
  • od mase suhe snovi odštejemo maso anorganskih snovi
    (pepela):
    SS-SP=OS
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

ali določamo pri weendksi analizi vsebnost vsakega elementa?

A

NE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

kaj pomeni če je delež pepela v silaži ali senu visok (14-20%)

A

prišlo je do kontaminacije z zemljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

kaj pomeni visok delež SP v vzorcu

A
  • vzorec vsebuje primesi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

kaj s enahaja v pepelu?

A
  • elementi (rudninske snovi)
  • primesi anorganskega porekla
  • lahko škodljive
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

kako določimo primesi v pepelu?

A
  • SP raztopimo v kislini
    *V kislini netopen pepel so primesi
    (blato, pesek, glina).
    *Čisti pepel (rudninske snovi) je topen v
    kislini.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

kaj so SB po weendski analizi?

A
  • vse snovi v vzoru, ki vsebujejo dušik (vse dušikove spojine).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

kako določimo SB v vzorcu?

A

z metodo po Kjedhalu.

  • razklop z žveplovo kislino, destilacija in titracija sproščenega amonijaka.

tako določimo vsebnost dušika v vzorcu

  • da dobimo vsebnost SB v vzorcu moramo izračunati.

g SB= g N x 6,25

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

koliko je po dogovoru v surovih beljakovinah dušika?

A

16%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

kaj spada v skupino surovih beljakovin?

A
  • prave belajkovine
  • amidi
  • nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)
  • organizem jih ne more uporabit kot vir aminoksilin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

katere so spojine ki niso prave beljakovine in spadajo med SB?

A
  • amonijak,
  • sečnina,
  • nitrati, nitriti,
  • dušik vsebujoči glikozidi,
  • različni alkaloidi,
  • nukleinske kisline
  • tudi v vodi topni krajši peptidi
  • vse proste aminokisline.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

kako kemijsko ločimo prave beljakovine od nebeljakovinskih dušikovih spojin?

A
  • raztopimo SB in dodamo bakrov hidroksid ali tanin
  • v kislem mediju se prave beljakovine oborijo
  • nebeljakovinske dušikove spojine pa ostanejo v raztopini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

kaj so SM?

A
  • surove maščobe
  • snovi, ki so topne v organskih topilih
  • eter
  • benzen
  • kloroform
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

kako določimo SM?

A

-iz vzorca jih ekstrahiramo z etrom (v soxletovem aparatu) ali z drugim primernim organskim toilom (petroleter)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

kakšni so še drugi izrazi za SM?

A
  • etrov ekstrakt

- lipidi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

kaj se ekstrahira ko določimo SM ?

A
  • enostavne maščobe:
  • trigliceridi maščobnih kislin
  • sestavljeni gliceridi
  • glikolipidi
  • fosfogliceridi
  • snovi, ki niso gliceridi
  • sfingomielin
  • cerebrozidi
  • voski
  • steroidi
  • terpeni
  • eikozanoidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

kakšna je posebnost pri ekstrahiranju živalskih beljakovin?

A
  • pred ekstrahiranjem moramo razbiti strukturo materiala
  • to moramo anrediti npr. pri mlečnih proizvodih, kostni moki, kvas
  • torej najprej opravimo razklop z klorovodikovo kislino in anot določimo etrski ekstrakt
  • dobljene maščobe pri tem postopku imenjujemo skupne maščobe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kaj je psoebnsot fosfolipidov pri weendski analizi? naštej te fosfolipide.

A
  • topne so v etru in vsbujejo v svoji molekuli tudi dušik –> torej nastopajoi pri weend. analizi v dveh skupinah hranljivih snovi: SB in SM
  • lecitin
  • cefalin
  • sfingomielin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

povej nekaj o licetinu

A
  • je prava maščoba - fosfolipid
  • zastopan je pri SM in SB
  • glavni vir lecitina je sojino olje
  • kot prehrambeni dodatek za boljšo koncentracijo
  • veliko ga najdemo v možganih piščanca, ovce, človeka
  • je predhodnih nevrotransmitorja acetilholina
  • pozitivni učinki na možgane in spomin pri osebah z blažjimi kognitivnimi motnjami
  • najdemo ga tudi v živalskih in rastlinskh tkivih, rumenjaku, sončnicah, ribah, ikrah, žolču, venski krvi
  • ena od glavnih sestavin fosfolipidnega dvosloja celične membrane
  • če imamo uravnoteženo prehrano je zadostna sinteza v jetrih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

kaj sestvlja lecitin?

A
  • fosofrna kislina
  • holin
  • mašč. kisline
  • glicerol
  • glikolipidi
  • trigliceriid
  • fosfolipidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

kaj je SV?

A
  • surova vlaknina
  • je ostanek vzorca krmila, ki ga kuhamo v razredčeni žveplovi (VI) kislini
    (kislo okolje kot v želodcu), v kalijevem lugolom (bzično okolje kot v črevesju) in nato še izpiramo z vodo, alkoholom in etrom
  • je zmes težko topnih, kemično različnih snovi, ki večinoma sodijo v skupino O.H.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

starejša kot je rasltina več ima.. ?

A

lignina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

kaj predstavlja SV?

kaj spada v skupino SV?

A
  • skupina netopnih snovi v vzorcu krme
  • v skupino SV spadajo:
  • celuloza
  • del hemiceluloz
  • pentozani
  • lignin
  • kutin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

katera je lastnost na podlagi katere določamo SV?

A
  • TOPNOST
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

kaj je strukturna SV?

A

ogrodne snovi rastlin: stebla, ovojnice semen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

kaj vsebuje brezdušični izvleček (BDI) oz. brezdušične ekstraktivne snvi (BES)
kaj opisuje BDI?

A
  • vsebuje tiste številne lahko topne snovi, ki prid drugih skupinah weendske analize niso bile zajete.
  • Opisuje vsebnost topnih ogljikovih hidratov v vzorcu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

ali BDI določimo ali izračunamo?

A

izračunamo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

kako izračunamo BDI

A

od mase sveže snovi vzorca krmila odštejemo mase vseh skupin hrnaljivih snovi, ki smo jih določili:

BDI= sveža snov krmila- surova voda - SP-SB-SM-SV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

kaj predstavlaj BDI?

A
  • heterogeno skupino snovi:
  • polisaharide z alfa-glikozidno vezjo med molekulami monosaharidov
  • škrob
  • inulin
  • oligosaharidi
  • monossaharidi
  • fruktozani
  • pektini
  • topni deleži celuloze in hemiceluloze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

kaj je inulin?

A
  • diabetska vlaknina v jogurtu in vodi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

prednsoti weendske amndske analize

A
  • dogovojnrjena in standardizirana metoda
  • rezultati so točni, ponovljivi in primerljivi
  • hitra, ensotavna, en zahteva preveliko opreme in vleikih stroškov
  • učinkovita uporaba v praksi
  • iz nje izhaja pomemben del uporabnih zakonitosti v prehrani živali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
112
Q

koliko časa traja weendska analiza?

A

2 dni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
113
Q

katere metode so cenejše od weendske analize?

A

spektrofotometrične

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
114
Q

slabosti weendske analize

A
  • določamo lče skupine HS
  • HS v isti skupini so po svoji sestavi in fizioloških vrednsoti lahko različne
  • hlapne snovi (hlapne mašč. kisline in arome) ob sušenju vzorca izhlapevajo –> vsebnost SS v vzorcu ni točna
  • rezultat SP ni čisto korekten, ker ob sežigu nekatere anorganske snovi izhlapevajo
  • nekatere dušikove spojine (npr. fosfolipidi) se pojavljajo kot rezultat meritev v 2 skupinah: SB in SM
  • vse anlitske napake pri izračunu BDI se seštejejo.
  • ni natančna –> napake
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
115
Q

kaj ej anjvečja slabost weendske anlaize?

A
  • delitev ogljikovih hidratov na SV in BDI
  • prvotno naj bi ločiči bolj prebavljive OH (BDI) od manj prebavljivih (SV)
  • v nekaterih primerih se zgodi, da je prebavljivost SV večja od prebavljivost BDI, kar je v nasprotju s samo zasnovo anlize
  • do tega pride ker analiza SV zajeme pri različnih krmilih le večji ali manjši dle ogrodnih snovi, drugi del teh snovi pa ostane v raztopini in ga označimo kot BDI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
116
Q

razdelitev OH po Van Soestu.

A
  • 60-ta leta 20.st.
  • dopolnjen analizni sisitem
  • sistem razvrsti OH v različne skupine na osnovi topnsoti v različnih topilih
  • namesto SV in BDI določimo 4 skupine snovi
  • OH se priključi tudi tist del pepela, ki se v uporabljenih topilih ne raztopi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
117
Q

kaj sestavlja skupine OH po Van Soestu?

A
  • NDV
  • KDV
  • ORGANSKI OSTANEK
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
118
Q

kako je van soest razčlenil SV>?

A
  • celuloza
  • hemiceluloza
  • lignin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
119
Q

kaj je NDV?

A
  • v nevtralnem detergentu netopna vlakna = NDF (po angleško)
  • je frakcija vlaknine, določene kot ostane oz. nerazgrajeni del po enournem kuhanju vzorca v raztopine nevtralnega detergenta
  • predstavlja vsoto ogrodnih snovi
  • celuloza
  • hemiceluloza
  • lignin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
120
Q

kaj je KDV?

A
  • v kislem detergentu netopna vlaknina = ADF
  • je frakciaj vlaknine, določena kot ostanek oz. nerazgrajeni del po enournem kuhanju vzorca v ksilem detergentu
  • vsebuje: *celulozo
  • lignin
  • kutin
  • v kislinah netopni pepel
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
121
Q

kaj ej organski ostanek (OO)

A
  • predstavlja snovi, ki so poleg SP, SB, SM prisotne v celicah
  • ga izračunamo
  • z andalnjimi analizami ga laho natančneeje določimo:
  • vsebnsot škorba, sladkorja…
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
122
Q

kako lahko izračunamo surovo hemicelulozo?

A
  • surova hemiceluloza= NDV-KDV

- surova celuloza = KDV- KDL

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
123
Q

Prednosti van soesta

A
  • skupine hranljivih snovi, ki jih na tan način določimo, so vleiko bolj primerljive s tem, kar se dejasnko s krmo dogaja v prebavilih živlai
  • zelo pomembne so določitve po Can Soestu pri voluminozni hrani ker obstaja korelacija med vsebnostjo KDV v krmi in prebavljivostjo te krme
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
124
Q

katere anlize mormao opraviti za redno delo pri prehrani živlai

A
  • weendska analiza

- analiza po Van Soestu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
125
Q

ikkatere dodatne analize poznaš?

A
  • določitev posmaeznih OH (mono in oligosaharidi, škrob..)
  • analiza aminokislinske sestave belajkovin
    *pomembana za pse in mačke
    -analiza vsebnosti nebeljakovinskih dušikovih spojin
  • Analiza vrst maščob in vsebnost maščobnih kislin v trigliceridih
  • Analiza vsebnosti nižjih hlapnih kislin v silažah (ocetna, propionska,
    maslena, mlečna)
    - Analiza vsebnosti vitaminov in elementov (rudnin)
    - Mikrobiološke in biološke analize krmil
    - Analize toksinov, estrogenov, antiestrogenov, strumogenov itd.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
126
Q

katere nižje hlapne kisline so v silaži?

A
  • ocetna
  • propionska
  • maslena
  • mlečna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
127
Q

kaj nas pri prežvekovalcih in surovi vlanini zanima?

A
  • celuloza
  • izkorišajo jo vampovi mikrobi za prehrano
  • lignin
  • neperebavljiv
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
128
Q

voluminozna krma, več kot ima celuloze bolj je ..?

A

bolj je prebavljiva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
129
Q

kateri laboratoriji opravljajo analizmo krme?

A

KIS= kmetijski inštitut slovenije

* opravlajajo veliko analiz * centralni laboratorij--> agrokemijski laboratorij * Analiza tal, medu in drugih prehranskih izdelkov, krme, gnojil in sredstev za varstvo rastlin, mikotoksini, nitrati, nitriti

KGZ= kmetijsko gozdarski zavod

  • analize zemlje, krme in mleka
  • živila in krma
  • krma; weendska analiza

NLZOH= nacionalni laboratorij za zdravje, oko0lje, hrano

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
130
Q

ko delamo analizo krma kaj je razlika pri rastlinski in živalskih beljakovinah?

A
  • pri živalskih belajkovinah moramo prej narediti hidrolizo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
131
Q

kaj so OH?

A
  • so enostavne in sestavljene organske spojine
  • sestavljeni so iz:
  • ogljika
  • vodika
  • kisika
  • nekateri tudi : dušik, žveplo, fosfor
  • količinsko predstavljajo največji del organske snovi na zemlji
  • v rasltinah tvorijo 3/4 njihove sušine
  • v živalskem organizmu se OH ne skladiščijo enako kot pri rastlinah. skladišičimo jih zelo malo v obliki glikogena v miđšicah ali jetrih.
  • OH pridobivajo živali iz rastlinske mase
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
132
Q

kako nastanejo OH?

A
  • nastajajov rastlinah v procesu fotosinteze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
133
Q

kaj je fotosinteza? zapiši enačbo fotosinteze.

A
  • je biokemijska reakcija, ki omgooča življenje na našem planetu
  • rastline izkoriščajo sončno energijo, in jo s pomočjo klorofila pretvorijo v kemijsko vezano energijo molekule glukoze.
    rastlina nato to energijo porabi za sintezo srugih sebi lastnih org. spojin (oligodaharidi, polisaharidi, beljakovine, maščobe, vitmaini) in za izkoriščanje anorg. snovi, ki so potreben za njihovo rast, razvoj, razmnoževanje
  • 6C02 + 6H20 + 2816 kJ = C6H12O6 + 6 O2
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
134
Q

kaj se zgodi z OH pri presnavljanju v živalskem telesu?

A
  • OH se razgradijo do ogljikovega dioksida in voda

- sprošča se energija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
135
Q

kakšno funkcijo imajo OH v živlaskem telesu?

A
  • razgradijo se do ogljikovega telesa in vode –> sprosit se energija
  • funkcija v presnovi
  • sestavni dlei nekaterih hormonov, sestavin iz haterih o zgrajene kosti, hrustane, vezivno tkivo
  • pomembni v sluzeh, snoveh specifične za posamezne krvne skupine, snoveh, ki preprečujejo strjevanje krvi
  • penttozi riboza in dekstroza sta sestavni del molekul nukleinskih kislin
  • v glikolipidih OH povezani z maščobami
  • v glikoproteinih OH povezani z belajkovinami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
136
Q

lastnosti lignina

A
  • po strukturi en spada med OH

- omenjali smo ga pri vlakninah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
137
Q

drži ali en drži. ne-sladkorji niso sladki.

A

DRŽI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
138
Q

kaj je značilnost sladkorjev?

A
  • sladek okus

- so v vodni topni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
139
Q

kako imenujemo sladkorje z enostavno molekulo?

A

monosaharidi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
140
Q

kako nastopajo penotze v rasltinah?

A
  • v polimerizirnai obliki kot:
  • pentozani
  • sestavni del hemiceluloz
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
141
Q

s katerimi oblikami monosaharidov se sr4ečujemo v organizmu živlai?

A
  • s pentozami

- s heksozami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
142
Q

pomemben del česa sta riboza in deoksirib0oza v živalskih celicah?

A
  • sestavni del nukleinskih kislin
  • vitmainov
    koencimoc
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
143
Q

KATERI HEKSOZI STA NAJPOMEMBNEJŠI?

A
  • glukoza

- fruktoza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
144
Q

kaj je posebnost galaktoze in manoze?

A
  • ne nastopata samostojno, ampak v molekulah oligosaharidov in polisaharidov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
145
Q

opiši oligosaharide

A
  • nastajajo s povezavo dveh ali več molekul monosaharidov
  • število molekul iz monosahridov ne sme presegat 10
  • največ oligosaharidov je iz 2 molekul = disaharidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
146
Q

kateri disaharid je anjpomembnejši?

A

saharoza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
147
Q

kej najdemo saharozo?

A
  • SLADKORNI TRS
  • SLADKORNA PESA
  • ZRELO SADJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
148
Q

kje najdmeo laktozo? opiši jo

A
  • najdmeo jo v mleku
  • je mlečni sladkor
  • je manj sladka
  • v črevesju povečuej ksilost vsebine –> preprečuje razvoj nezaželenih mikororganizmov
  • počais se prebavlja
149
Q

kaj je maltoza. kje se nahaja?

A
  • je vmesni produkt razgradnje škroba

- je v klijočih semenih in pivskih tropinah

150
Q

kaj najdmeo v melasi?

A
  • trisaharid rafinaza
151
Q

kaj je malasa?

A
  • temen gost sirup
  • pridobivamo jo s stiskanjem sladkorne pese ali trsa
  • ima izjemno hranilno vrednsot
  • dodajamo jo živali ko ješčnost pade
  • predvsem po porodu
  • dajemo jo največ prežvekovalcem, nekaj tudi prašič, perutnina
152
Q

kaj je posebnost OH iz velikega števila molekul monosaharidov? kako jih dleimo?

A
  • niso sladkega okusa
  • niso več vsi topni v vodi
  • ne kristaliziraj
  • delitev:
  • polisaharidi*kompleksni OH
153
Q

kaj je značilno za kompleksne OH?

A
  • povezujejo se z drugimi snovmi
  • glikolipidi
  • glikoproteini
154
Q

lastnosti polisaharidov

A
  • nastanejo s sestavljanjem večjega št. molekul monosaharidov
  • velika moelkulska masa
  • v rasltianh so kot:
  • rezervne snovi
  • ogrodje celic =strukturni polisaharidi
  • količinsko predstavljajo najpomembnejšo skupino hranljivih snovi v krmilih rastlinskega izvora
155
Q

ali tudi v živalskem organizmu polisaharid (glikogen) nastopa kot rezervna snov?

A

ja.

156
Q

kdo količinsko predstavlja najpomembnejšo skupino hranljivih snovi v krmilih rastlinskega izvora?

A
  • polisaharidi
157
Q

kako dleimo polisaharide’

A
  • homoglikani
  • sestavljeni iz večjega števila molekul enega monosaharida
  • heteroglikani
  • povezujejo se molekule različnih monosaharidov
158
Q

kateri so najpomembnejši med homoglukani?

A
  • glukani
159
Q

opiši glukane

A
  • sestavlejni so iz večjega števila glukoz

- različne vrste vezi v različnih glukanih

160
Q

med homogliakne spada tudi škrob. opiši ga.

A
  • je polimer glukoze
  • molekule glukoze so med seboj povezane z alfa glikozidno vezjo
  • organizem živali z lastnimi encimi v prebavilih celpi alfa-glikoz. vezi
  • ni enotno oblikovana snov
  • večino Škorba v zrnu je AMILOPEKTIN (zunanja plast zrna)
    *razvejane molekule
    *niso topne v vodi
    *alfa-1,4-glikozid vezi in alfa-1,6-glikozid vez
    20% je AMILOZE(notranjost zrna)
  • enostavna, nerazvejana molekula, *topna v vodi
    *alfa,1-4, glikozid. vez
161
Q

v katerih rasltinah je škroba vleiko kot rezervna snov? kako se nalaga?

A
  • zrna (pšenica, ječmen)
  • gomolji (krompir, tapioka)
  • nalaga se v obliki majhnih zrnc, ki so različno oblikovana pri različnih vrstah
  • mikroskopska identifikacija
162
Q

kje je malo škroba?

A
  • v listih in steblih rastlin
163
Q

kdaj delamo mikroskopsko analizo? kaj gledaš pri njej?

A
  • ko preverjamo krmno mešanico
  • gledaš:
  • rastlinska vlakna
  • rastlinske luske
  • škrob
164
Q

opiši glikogen

A
  • po zrgradbi podoben amilopektinu
  • topen v vodi
  • iz koelkule glukoze
  • rezervni OH v živalskem telesu
  • vloga v presnovi OH in energije v živalskem telesu
  • v živalskem teleus ga je sorazemrno malo
  • najdmeo ga v mišičnem tkivu in v jetrih
  • večjih rezerv živla en more ustvariti
  • če živla pred zakolom nekaj časa neje, začne izgublajt glikogen iz mišic –> negativen vpliv na senzorično kakovost mesa
  • glukoza iz glikogena je potrebna v encimskih procesih zorenja mesa
165
Q

opiši dekstrine

A
  • VMESNI PRODUKT PRI RAZGRADNJI ŠKROBA IN GLIKOGENA
  • MANJŠE MOLEKULE
  • topne v vodi
  • v prebavi razgradijo do amltoze in anprerj ti do glukoze
166
Q

opiši celulozo

A
  • škrob sestavljen iz molekul glukoze, ki so emd seboj povezane z beta glikozidnimi vezmi
    *te vezi razgradijo le encimi mikroorganizmov, medtem ko jih žival z lastnimi prebavnimi encimi ne more
    razgraditi
  • je sestavni dle stene rasltinskih celic
  • celuloza je ponavadi prepletena povezana z drugimi polisaharidi in z gininom
    *v čisti obliki je le v vlaknih bombaža
167
Q

kako žival prebavlja celulozo?

A

s pomočjo mikroorganizmov v prebavilih

168
Q

kaj so fruktani

A
  • so homoglikani seestavljeni iz molekul fruktoze
  • rezervne snovi v nekaterih vrstah rastlin
  • zelo znan je inulun
169
Q

opiši inulin

A
  • je fruktan
  • majhan molekulska masa –> je topen v vodi
  • kot rezervni OH v : *koreninah sladkega krompirja,
  • artičokah
  • cikoriji
  • dodajamo ga v jogurt, hrani psov, mačk, je v radenski
  • spodbuja koristno mikrofloro in poamga pri prebavi
  • je ne sladkor in vlaknina
170
Q

kaj vse sestavlaj radensko?

A
  • fukcionalni dodatki:
  • prehranske vlaknine - npr. inulin
  • L-karnitin
  • vitamini
171
Q

opši hemiceluloze. kaj sestavlaj hemicelulozo?

A
  • so heteroglikani, iz različnih vrst monosaharidov in z različnimi glikozidnimi vezmi so povezani
  • so polisaharidi celične stene rastlin in so močno povezani s celulozo
sestavlja jo:
monosaharidi
*glukoza
*fruktoza
*galaktoza
*manoza
*ksiloza
*arabinoza
pentozani
*pentoze
172
Q

kaj predstavlajjo pentozani*?

A
  • do 20% suhe snovi rastlin

* podobno vrednost imajo kot celuloza

173
Q

opiši pektine

A
  • ,ed seboj podobni polisaharidi
  • topni v vroči vodi
  • sestavien priamrne celične stene in medceličnih prostorov
  • zelo vleiko jih je v mehkih tkivih rastlin
  • lupian agrmov
  • pesni rezanici
  • močno želirajo
174
Q

kaj so gume?

A
  • izcedki iz skorje ali listov rastli
  • so tudi v nekaterih semenih
  • prisotni so naravno, ali pa jih rastlian tvori ob poškodbah
175
Q

kje so prisotne sluzi?

A
  • rastlinska semena
  • gomolji
  • alge
176
Q

kaj ej hitin?

A
  • sesavljen polisaharid

- glavna sestavina zuannjega oklepa pri členonožcih

177
Q

opiši lignin

A
  • ni OH
  • v rastlinskih celičnih stenah je tesno povezan s OH skupino
  • kemijsko sodi v skupino polifenolov
  • povzroča olesenelost rast. celičnih sten
  • rasltini daje trdnost
  • rasltini daje kemično in biološko odpornost
  • zaradi njih so polisaharidi in beljakovine rastlinske celične stene slabše dostopne prebavnim encimom mikororganizmov
  • celična stena v kateri je več lignina ostane nerazzgrajena
178
Q

vsebnost lignina v rasltinah narašča z?

A
  • narašča z razvojem rasltine
179
Q

kdo vsebuje vleiko lignina?

A
  • seno in slama, pripravlejna iz trave, ki je že odcvetela –> sta slabo rebavljivi krmili
180
Q

kako povečamo prebavljivost organske snovi slame?

A
  • vezi med ligninom in OH prekinemo s kemičnimi postopki
  • obdelava z lugi
  • obdelava z amoniakom
181
Q

vplivi surove vlaknine na lastnosti krme

A
  • težko topne (netopne v vodi, kislinah, lugih, alkoholih, etrru
  • prebavijo s elahko samo s pomočjo mikroorganizmov v prebavilih
  • organizem živlai v svoje prebavne sokove ne izloča nobenega encima, ki bi lahko razgradi snovi iz skupine SV –> zato vsebnost SV in njene lastnosti vpliva na PREBAVLJIVOST krme
182
Q

od česa je odvisna specifilna teža krmila=

A
  • od vsebnosti SV v krmilu

* snovi iz skupine SV imaj0o manjšo specifično težko kot druge skupine HS

183
Q

kdo odloča o obsežnsoti( volumnu) krmila

A
  • vsebnsot SV v krmilu
184
Q

od vsebnosti SV v krmilu je odvisna:

A
  • specifična teža krmila

- obsežnost (volumen) krmila

185
Q

kaj je voluminozna krma? uporabnost je odvisna od?

A
  • krma ki vsebuje veliko SV
    lastnsoti prebavil posamezne živalske vrste
  • od
186
Q

kaj daje vlaknian krmi? katere lastnosti so s tem povezane?

A
  • vlaknian daje krmi fizikalno strukturo
  • poemmben lastnsoti krme:
  • čvrstost
  • lomljivost
  • prožnost
  • velikost delcev krme
187
Q

od česa so odvisne fizikalne lasntosti krmil?

s katerimi mehaničnimi procesi prebave so povezane fizikalne lastnosti krmil?

A
  • od količine SV v krmilih
  • od vsebnsoti lignina v SV
  • čim več je lignina v SV tem bolj so čvrstgi, dolgi, slabše prebavljivi delci krmila
  • z emhaničnimi procesi prebave:
  • Žvečenje
  • napolnjenost prebavil
  • motorika prebavili
  • čas zadrževanja krme
  • defekacija (lastnosti blata)
188
Q

kakšne dodatne funkcije ima SV v prebavilih?

A
  • veže vodo
  • puferska sposobnost
  • vpliva na vizksonost vsbeine
  • izločanje prebavnih v
189
Q

kaj pomeni izraz balast?

A
  • delež nprebavljivih snovi krme

. omejuje količino HS, ki jo živla lahko dobi s krmo

190
Q

kako je sestavljen obrok živali, ki čim več daje?

A
  • čim manj balasta mora biti v obroku

- tem več prebavljivi HS

191
Q

kakšna je dobro prebavljiva krma?

A
  • vsebuje malo balasta

- vsebuje velik0o koncentracijo HS

192
Q

kaj ej močna krma?

A
  • krma ki vsebuje malo balasta

- je koncentrirana krma

193
Q

za prežvekovalce in konje je pomembno da dobijo dovolj voluminozne prehrane.

A

drži

194
Q

v katere 4 skupine po Van Soestu so OH razporejeni?

A
  • NDV
  • KDV
  • KDL
  • OO (organski ostanek)
195
Q

v psotopku weendkse analize se OH pojavijo v 2 skupinah:

A
  • SV

- BDI

196
Q

pri akteri živali navajamo potrebe po vlaknini v deležu KDV?

A
  • pri kuncih
197
Q

kaj poemni izraz prehranska vlaknina- kakšen je še 2. izraz?

A
  • t aizraz uporabljamo v prehrnai enprežvekovalcev
  • lignin + polisaharidui
  • človek ali žival kih z lastnimi prebavnimi encimi ne more prebavit
  • neškrobni polisaharidi (nšp)
198
Q

-kako delimo nšp? katere so emtode za določanej?

A
  • topni v vodi
  • gume, ektini, sluzi, beta glukani, delno ksiliani)
  • niso topni v vodi
  • celuloza
  • večian hemiceluloz
  • encimatsko- graviemtrične metode
  • merijo skupno vresnost NŠP
  • encimatsko-kmemiče
  • identificirmao posemzni 0H v krmi
199
Q

za kaj so poemmbni beta glukani?

A
  • večja odpornost

- v rasltianh, kvasovkah

200
Q

kaj poemni izraz strukturni ogljikovi hidrati oz. strukturne vlaknine?
zakaj so pomembni za prežvekovalce?

A
  • skupina netopnih škrobnih polisaharidov + lignin
  • za prežvekovalce je pomembnoi da obrok vsebuje dovolj njh.
  • omogočajo normalne prebavne procese v predžlodcih
201
Q

kaj poembi izraz nevlakninasti OH (NVOH)

A
  • Tisti OH, ki so v vampu prežvekovalcev hitro in (skoraj) popolnoma prebavljivi
  • tu anjdemo monosaharide
    oligosaharide
  • škrob
  • del hemiceluloz in pektini
202
Q

kaj predstavljajo nestrukturni OH?

A
  • škrob

- sladkorji

203
Q

kako določamo SM pri weendksi analizi?

A
  • z estrakcijo z organskimi topili
204
Q

kaj so lipoidi?

A
  • snovi, ki jih ekstrahiramo z etrom in niso prave maščobe (voski, barvila..)
  • živlaski organizem jih ne more izkoristiti
205
Q

katera krma je revna z maščobami in bogata z barvili?

A
  • voluminozna krma (trave, seno, silaže)
206
Q

katere SM so v pretežni meri prave maščobe?

A
  • živalske SM

- SM iz raznih rasltinskih semen

207
Q

naštej nekaj lipidov, ki so pomembn v prebaviin presnovi organizma, a jih je v krmi malo

A
  • fosfolipidi
  • glikolipidi
  • steroidi
208
Q

kaj so prave maščobe?

A
  • so gliceridi maščobnih kislin
  • hidroksiline skupine glicerola so navadno zaestrene s 3 različnimi mašč. kislinami = triglicerid
  • lahko tudi monglicerid = ena mašč. kislina, ali diglicerid=2 različnin mašč. kislini
209
Q

opiši mašč. kisline

A
  • so različno dolge verige ogljikovodikov z karboksilno skupino na koncu
  • med c atomi so lahko brez, z eno ali z več dvojnimi vezmi.
210
Q

kaj so ansičene mašč. kisline

A

med C atomi imajo enojno vez

211
Q

kaj so nenasičene mašč kisline?

A
  • iamjo eno ali več dvojnih vezi med C atomi
212
Q

kako je urejeno poimenovanje mašč. kislin?

katere vrste poimenovanj lahko uporabljamo?

A
  • po številu C atomov
  • po številu in mestu dvojnih vezi
  • kemijosko ime
  • sistemsko ime
  • trivialno ime
  • ta se največkrat v praksi uporabljajo
213
Q

delitev mašč. kislin gled ena št. C atomov

A
  • kratkoverižne (2-8)
  • le mlečna maščoba vsebuje take kisline
  • srednjeverižne (10-16)
  • dolgoverižne (18-36)

. v rast. in žđivlaskih maščobah najdemo različne deleže srednjeverižnih in dolgoverižnih mašč. kislin

214
Q

od česa so odvisne častnsoti in funkcije maščob v prebavi in presnovi?

A
  • od njene maščobnokislinske sestave
215
Q

katere vrste nmaščob iam v rastlinah strukturono vlogo? kje so prisotni lipoidi v rasltinah?
kje v rastlianh se pojavljajo maščobe kot olja in imajo vlogo energijskih rezerv?

A
  • surove maščobe
  • v membrnaha in zaščitni plasti listov
  • v plodovih in semenih
216
Q

opiši biološki pomen maščob

A
  • neposredno se izkoriščajo kot vir energije v organizmu živali
  • vsbeujejo približno 2x več energije kot OH in beljakovine
  • so rezervne snovi
  • s trukturna vloga
  • sestavni deli cleične membrane
  • maščobno tkivo daje organizmu volumen, obliko
  • izolacijska plast
217
Q

ksaj uporabljjamo krmila ki vsebujejo veliko maščob?

A
  • ko rabimo krmila, ki iamjo velike energijske vrednsoti

- torej takrat ko potrebujemo koncentriran, energijsko bogat obrok

218
Q

kaj se zgodi z preobilnimi količinami organskih snovi obroka, ki se v presnovnih procesih en porabijo (OH, SB, SM)

A
  • PRETVORIJO SE V TELESNO MAŠČOBO IN SE NALAGAJO KOT REZERVNE AMŠČOBE V MAŠČOBNEM IN MIŠIČNEM TKIVU
219
Q

OPIŠI REZERVNE MAŠČOBE

A
  • vsebujejo malo vode (15%)

- kot rezzervna energija jemašč. tkivo tudi do 6x bolj učinkovito od mišičnega tkiva

220
Q

kaj se nalaga v maščobah?

A
  • rezervne količine vitaminov, ki so topni v maščobah
221
Q

drži/ne drži:: maščobe v obroku izboljušujejo absorpcijo vitmaino, topnih v maščobah.

A

drži

222
Q

kje še sodeluejjo lipidi?

A
  • sodeluejjo kot nsoilci elektronov

- sodleujejo kot aktivne snovi v encimskih reakcijah

223
Q

KAJ JE KAROTEN?

A
  • provitamin vitmaina A
224
Q

ktere maščobe lahko sitetizira organizem sesalcev?

A
  • nasičene maščobne kisline
  • oleinska kislina
  • nenasičen amašč. kislina
  • ima prvo dvojno vez z metilnega konca verige na 9 C atomu
225
Q

katere maščobe organiem sesalcev ne more sam sintetizirat?

A

Večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK), torej tistih z dvema
ali več dvojnih vezi

226
Q

ali so VNMK (večkrat nenasičene amšč. ksiline) esencialne hranljive snovi? zakaj?

A
  • da
  • telo jih en more sintetizirat
  • opravlajjo pa neobhodno potrebne naloge
227
Q

opiši VNMK

A
  • so enesncialne HS
  • so gradniki cel. membran
    *so povezane s pravilnim dleovanjem
  • pomemban parakrina vloga v sintezi eikozanoidnih tkivnih hormonov
    *kontraktilnost gladkih mišičnih vlaken, krvni tlak,
    permeabilnost kapilar, zlepljenje trombocitov, imunski sistem, vnetni
    procesi
  • dleitev na 2 družini
    *n-6 (omega 6)
    *n-3 (omega 3)
    moramo jo dodajat
228
Q

kaj so eikozanoidni tkivni hormoni?

A
  • imajo 20 C atomov
229
Q

kateri 2 dvakrat in 3x menasičenih MK n-6 in n-3 vrste organizem ne more sintetizirati sma ker niam potrebnih encimov?

A
  • n-6: linolna (LN)

- n-3 : linolenska (LNA)

230
Q

katera olja in hrana vsebuje linolno kislino?

A
  • olje makovih zrn
  • konopljino olje
  • orehovo olje
  • oljnčno olj
  • sončnično olje
  • kokosovo olje
  • jajčni rumenjak
    sezamovo oje
  • makemdamijino olje
231
Q

kaj se tvori iz LN kaj iz LNA? od česa je odvisna sinteza?

A
  • LN–> arahidonska kislina (ARA)
  • LNA–> ekozapentaenojska ksilina (EPA) in dekozaheksaenojska kislina (DHA)
  • sinteza je omejena in odvisna od oskrbe z LN in LNA ter od razmerja v njenem vnsou
  • če se vnese več Ln in malo LNA, bo v presnovi nastajalo več ARA kot EPA in DHA
232
Q

kako gre poteki od linolne od omega 6 eikosanoidov?

A
  • Z oreščki, zelenjavnimi olji, semeni vnašamo linolno kislino in dobimo arahidonsko kislino (vmes je še gama linolenska kislian) –> nato nastanejo omega 6 eicosanoidi (tkivni hormoni)
  • omega 6 eicosanoidi med seboj tekmujejo z omega 3 eicosanoidi
233
Q

kako pridobimo omega 3 eicosanoide (tkivni hormoni)?

A
  • linolenska kislina (olje ogrščice, orehovo olje) –> razgrado do EPA in DHA (ribje olje)–> omega 3 eicosanoidi
  • blažijo znake vnetja
234
Q

s čim je bogato boraga olje?

A
  • bogato je na gama linoenski kislini
235
Q

kateri 2 vrsti ribjega olja poznaš?

A
  • ribje olje jetr polenavk
  • manj w-3 MK
  • boagto z vit A in D
  • tuna, losos, slanik
  • več w-3 MK
236
Q

kaj je IFOS? za akj skrbi?

A
  • international fish oil standards

- skrbi za neoporečno ribje olje

237
Q

zakaj so LN in LNA ter ARA, EPA in DHA esencialni mašč. kislini?

A

LN in LNA
- - organizem ju ne more sam sintetizirat
- sta nujno potrebni za življeni
sta potrebni kot predstopnji ARA, EPA in DHA

ARA, EPA, DHA

  • organizem jih en more sintetizirat v zadostni meri če:
  • ni zadostnega skupnega vnosa LN in LNA
  • je razemrje prekurzorskih mašč kislin LN in LNA porušeno
  • lastna sinteza iz LN in LNA ne zadošča več
238
Q

kaj ej anjboljši vir EPA in DHA?

A
  • ribe

. morske živlai (mehkužci, raki)

239
Q

kdo sintetizira EPA in DHA?-

A

fitoplankton

240
Q

ali sladkovodne ribe vsebujejo vleiko omega-3 MK?

A

ne

241
Q

s čim so v zadnjem času zelo onesnažene ribe?

A
  • Velika vsebnos živega srebra in drugih težkih kovin
242
Q

kakpna je priporočena doza NMK?

A
  • 500-2000 mg
243
Q

za kaj so pomemben VNMK, kaj soslabe lastnosti?

A
  • poemmbne za delovanje membran
  • izhodiščna snov za tvorbo tkivnih hormonov (eikozanoidov, prostoglandinov)
  • prekomern vnos škodljiv:
  • podvržene so oksidaciji (žarkost) –> tvorba toksičnih snovi
  • pomembno da organizem dobi snovi, ki preprečujejo oksidacijo (vitamin E in C, karotenoidi, polifenoli, selen, baker, cink)
244
Q

kdo tekmuje z ARA za mesto glavnega perkurzorja za eikozanoide?

A
  • DHA

- EPA

245
Q

kaj povzroči preveč eikozanoidov?

A

-boelzensko stanje

246
Q

kaj povzročijo eikozanoidi nastali iz EPA in DHA?

kaj nastane iz EPA?

A
  • povzročijo manjšo vnetno aktivnost

- iz EPA nastanejo prostoglandini, tromboksani, levkotrieni

247
Q

kakšen vpliv imajo VNMK. kje imajo pomembno vlogo

A
  • protivnetni (pri dermatitisu, pri gastrointesinalnih obolenjih) in imnuomodulatorni vpliv
  • antikancerogeni učinki
  • antianterosklerozni učinki
  • pomem ban vloga v CŽS in v očesni mrežnici
  • V času brejosti (nosečnosti) omogoča pravilna oskrba s VNMK
    funkcionalen razvoj CŽS in funkcij očesa pri zarodku oziroma plodu
  • Pri psih dodajanje VNMK pomaga pri obvladovanju
    procesov vnetja
248
Q

kdaj dodajamo VNMK kot preventivni faktor?

A
  • SRČNE BOLEZNI
  • ZDRAVLJENJE ARTRITISA
  • RAKAVA OBOLENJA
  • ORTOPEDSKE TEŽAVE
  • LEDVIČNE BOLEZNI
249
Q

kaj je EFSA?

A
  • european food safty authority
  • ukvarja se z nevarnimi snovmi, prehranskimi dodatki
  • pišejo strokovna mneenja
  • vsi dodatki morajo čez to komisijo
250
Q

od česa je odvisna vsebnost NMK v mleku? kaj mora vsebovat?

A

od prehrane matere.

  • vebovat mora zadostne količine n-6 in n-4 MK
  • vsebovat mora zadosti dolgoverižnih, večkrat nasičenih VNMK
251
Q

kaj vsebujejo več rastlinska olja in ribje olje kot živalske amščobe?

A
  • vsebujejo več nenasičenih MK
252
Q

kaj vsebuje večina jedilnih olj?

A
  • oleinsko linolno ter linolensko kislino
253
Q

ali vsebuje živalska retervna maščoba večji delež dačjših nasičenih ali nenasičenih MK?

A
  • NASIČNIH mk
254
Q

kakšne so nasičene dolgoverižne MK?

A
  • aterogene so

- stearinska kislina je trombogena

255
Q

kje so bolj pogoste večkrat nenasičene MK?

kakšno dleovanje imajp?

A
  • v rastlinskih oljih
  • antiaterogeno delovanje
  • povečujejo HDL in zmanjšujejo LDL (“nevaren “holesterol)
256
Q

kdaj pride do omega-3 pomanjkanja?

kakšno ej priporočeno razmerje n-6 in n-3

A
  • če je razmerjen-6 in n-3 večje kot 50:1
  • priporočeno razmerje:
    5-10: 1
257
Q

drži en drži: telo uporablja oemga-3 kisline za spojine, ki so promotorji vnetja, omega-6 pa za podobne spojine, ki vnetje zmanjšujejo.

A
  • ne drži

- ravno obratno je

258
Q

katera olja vsbeujejo več 3-n MK?

katera olja vsebujejo malo n-6 MK?

A
  • repičino
  • sojino
  • laneno olje
  • ribje olje
  • malo w-6 vsebuje oljčno in ekstra sončnično olje
259
Q

kaj povzroča preveč amščob in mk?

A
  • driska
  • steatoreja
  • povečana telesna masa
  • debelsot
  • druga deficitarna obolenja se lahko razviejjo
  • plodnostne motnje pri plemenskih živalih
  • povečana potreba po vitaminu E, ker se poveča količina nenasičenih mašč. kislin
  • peroksidaciaj podkožne amščoe
  • vozliči pri mačkah, če primankuje vitmaina E
260
Q

poamnjkanje VNMK?

A
  • suha koža
  • izpadanje dlak
  • kožne spremembe
  • lahkos e pojavi sekund. bakterisjka infekcija
  • problemi z očmi, ledvicami, krvožiljem
  • zmanjšana odpornost proti infekcijami
261
Q

na kaj vpliva preveč w-3?

A
  • spremenjeno dleovanje trombocitov
  • arahidonska kilsina sodeluje pri nastanku tromboksana A2 , ki je močan trombocitski aktivator
  • slabše celjenju ran (želimo vnetje, ki ga ni ker w-3 deluje protivnetno)
  • nezaželeni učinki na gastrointestinalni sistemu
  • neprebavljive MK delujejo kot substrat abkterijam –> diareja
  • pojavi se lahko bruhanje
  • pri oemga 3 mk alhko pride do interkacije z zdravilii
  • npr. aspirin in omega-3 mk sinergistično vplivata na čas krvavitve
262
Q

opiši sončnično olje.

A
  • prevladuje linolna kislina v trigliceridni obliki
  • lecitin, vitamin A,E,B,,B1,B2,D,karotenoidi, kalij, fosfor, amgnezij, voski
  • več vrst:
  • visoko-linolske
  • visoko-oleinske
  • omega 3 MK v sledovih
263
Q

opiši olivno olje

A
  • omgoča boljšo absorbcijo vitaminov –> zlasti E
  • varovalni učinki
  • posledica vsebnosti antioksidantov (bifenoli)
  • poslediac uravnotežene mašč. kislinske sestae
  • sestavine:
  • bifenoli
  • v maščobah topni vitmaini A, D, E, K
  • razemrje n-6 in n-3: 3-13: 1
264
Q

opiši bučno olje

A
  • visoko vredno živilo
  • Mg, Ca, Si, Se, Zn, Mn, vitamin A,B1,B2,C,D,E,K
  • 80% NENASIČENIH mk
  • veliko beljakovin
  • n-3 v sledovih
265
Q

opiši olje oljne ogrščice

A 
- zelo malo
nasičenih maščob in veliko nenasičenih maščob (oleinska,
linolna in linolenska kislina)
 - vitamin E.
- n-6: n-3  2:1
266
Q

opiši koruzno olje?

A
  • precej magnezija, fosforja in kalija.
  • Vsebuje tudi veliko vitamina B,
  • vsebnost vitamina E pa je
    nižja kot v olju iz žitnih kalčkov ali v sončničnem olju.
  • n-6: n-3 = 46:1
267
Q

kdaj moramo povečati vnso vitmaina E in zakaj?

A
  • pri povečanem dodatku nenasičenh mašč. kislin

- vitmai E zaščiti membranske lipid epred peroksidacijo

268
Q

kdo je izpostavljen peroksidaciji lpidov? v obliki česa s elahko kaže peroksidacija?

A
  • dolgoverižne VNMK kot so EPA, DHA in ARA
  • kaže s ev obliki pomanjkanja vitmaina E
  • mišična oslabelost zaradi degeneraciej mišic
  • degeneraciaj mrežnice
  • pansteatitis
269
Q

kaj je problem komercialnih diet v povezavi z oemga-3?

A

vsebujejo manj EPA in DHA kot je zaželeno, saj namesto ribjega olja vsebuejjo laneno ali repično olje, ki je bogato samo z ALA

270
Q

opiši podkožno amščobo

A
  • vesebuej več nasičenih MK

* zato je mehkejpa

271
Q

opiši maščobo notrnajih organov

A
  • je trša
272
Q

s čim alhko vplivamo na lastnsoti telesne maščobe?

A
  • s prehrano

* prašič krmljen s koruzo ima mehkejšo maščobo kot tisti krmljen z ječmenom

273
Q

zakaj je

mlečna maščoba prežvekovalcev bolj mehka od telesne maščobe? ali ta lasntost velja tudi za enprežvekovalce?

A

ker mleko vsebuj veliko kratkoverižnih MK

  • ta lasntos ne velja za neprežvekovace. tu jemlečna maščoba po sestavi podobna telsni
274
Q

kje je možn0o spreminjat maščobnokislinsko sestavo maščob s prehrano?

A
  • v jajcih
  • v mleku
  • v mesu pri neprežvek.
275
Q

kako ej izraženo pomanjkanje maščob v obroku?

A
  • slabša prirast, pri živalih, ki potrebuejjo veliko energije v obroku (pitnai piščanci, purnai)
  • kokoši se zamnjša nesnost
  • slabše se prebavijo v maščobah topni vitmaini –> hipovitaminoze
  • karoteni
  • vitmain A, D, E
276
Q

katere živalske vrste so izpostavljene pomanjkanju esencialnih MK?

A

nobene:
- krma prašičev in perutnine : potrebe običajno pokrite, ker je v krmi precej stranskih proizvodov oljne industrije

  • prežvekovalci:
  • hrana temlji an voluminozni krmi (vsebuje veliko linolne in linolenske kisline, ta se delno hidrira v vampu - vendar je to čisot dovolj)
277
Q

kaj se zgodi če preobilno krmimo z maščobami?

kje so potrebne večje količine maščob v obroku?

A

prežvekovalci:

  • maščoba negativno vpliva na mikroorganizme v predželodcih
  • konji slabo prenašajo večje količine maščob v obroku
  • mesojedi in perutnian rabi več maščob
278
Q

kaj povzroči prevelika zamastitev pri pitovnih živalih?

A
  • sprememba v kalvni akkovosti
  • večji stroški prireje
  • manjše odkupne cene klavnih polovic pri govedu in prašičih
279
Q

ali so maldiči občutljivi an velike količine maščob? katera živlaska vrsta je anjbolj občutljiva

A
  • prenesejo vleiko amščob v obroku
  • v živlaskem mleku je različna vsebnost maščob pri živlaskih vrsttah
  • najamnj prenesejo žrebeta<sesni psički
280
Q

lastosti amščob

A
  • lastnsoti in vsebnosti MK , ki sestavlajjo maščobe vplivajo na njihove alstnosti
  • na osnovi tališča skelpa o vsebnosti nenasičenih MK v maščobah
  • maščobe, ki vsebujejo več nenasičenih Mk in kratkoverižnik MK so pri sobni temperaturi tekoče in imajo nižje taliče
  • lajko pa analizirmao tudi vsebnost posameznih kislin v vzorcu maščob z plinsko koncentracijo
281
Q

kaj je ghee

A
  • prečiščeno maslo
282
Q

KATERA VRSTA MAŠČOBE LAHKO VSEBUJE VLEIKO KRATKOVERIŽNIH MK?

A
  • melna maščoba (smetana, amslo)
283
Q

od česa je odvisna mazavost masla?

A
  • od prehrane krav

* to vpliva na maščobnokislinsko sestavo mlečne maščobe

284
Q

kaj je olje?

A
  • maščoba, ki je pri sobni temperaturi tekoča
  • praviloma so to rastlinske maščobe
  • izjema: ribje olje
285
Q

kaj so mast, loj, salo, tolšča?

A

pri sobni temperaturi trdne amščobe

  • navadno so to živalske maščobe
  • izjema: kokosovo maslo
286
Q

kaj je jodno število?

A
  • merilo za ugotavljanje števila dvojnih vezi v MK, ki sestavlaj maščobo
  • torej merilo za ugotavljanej deleža vsebmsoti nenasičenih MK
  • izraža koliko dleov joda se veže na 100 medlo maščobe
  • jod se veže na dvojne vezi nenasičenih MK
  • čim večje je jodno ptevilo tem več nenasičenih MK vsebuje maščoba
287
Q

kaj pomeini izraz število umiljenja?s čim jo merimo

A
  • srednja molekulska masa MK
  • merimo jo s porabo kalijevega luga, ki je potreben az umiljenje (hidrolizo) 1g maščobe
  • čim večja je poraba, tem večje je št. molekul v g maščobe –> velikos tmolekul je manjša
288
Q

katere so organoleptične lastnsoti maščob?

A
  • izgled
  • vonj
  • okus
289
Q

kaj se dogaja pri kvarjenju amščobe?

A

prihaja do hidrolize maščob in do oksidativnih spremembe

  • anstanejo škodljivi produkti, peorksidi
  • oskidirane maščobe imajo enprijeten okus in vonj –> živlai jih nočejo
290
Q

s čim merimo pokvsrjenost maščob?

A
  • kislinsko število
  • peroksidno število
  • aldehidno število
291
Q

kaj se zgodi ob segrevnaju mašob pri visokih temperaturah?

A
  • nastanejo posebne oblike razgradnih produktov, ki so toksične in kancerogene (nor. dioksini)
292
Q

ali lahko odpadna olja (iz industrije, ali gospodinjstva) v prehrnai živali uporabljammo

A

NE!

293
Q

povej primer dioksinske afere

A

V Nemčiji so v živalski krmi odkrili dioksin, ki naj bi bil rakotvoren, zato so več kot tisoč farmam začasno prepovedali rejo in prodajo izdelkov.
nemška organizacija za zaščito potrošnikov trdi, da naj bi bili za visoko vsebnost dioksina v nemški krmi krivi ostanki pesticidov, ki jih v Južni Ameriki in Aziji uporabljajo pri pridelavi soje.
dioksin nastaja pri določenih kemičnih, termičnih procesih v maščobah.
nemški proizvajalec je maščobo, ki je bila deklarirana za strojno uporabo, vključil v proizvodnjo maščob za živalsko krmo. To so kupili proizvajalci krmil, ne vede, da vsebuje dioksin, in jo dodali živalski krmi za pitanje prašičev in kokoši

294
Q

kaj sestavlja sb?

A
  • prave beljakovine

- vse ostale snovi, ki vsebujejo dušik- neprave beljakovine

295
Q

kako določim količino pravih beljakovin v vzorcu?

A
  • v pripravljeno raztopino vzorca dodamo bakrov hidroksid

* prave belajkovine v ksilem mediju koagulirajo

296
Q

katere elemente vsebujejo beljakovine?

A 
- ogljik
kisik
vodik
dušik
žveplo
fosfor
297
Q

kaj so prave beljakovine?
ali ima saka beljakovina svojo specif. kem. zgradbo?
kje so prisotne prave beljakovine?

A
  • organe snoviz veliko molekulsko maso
    -sestavljene iz aminokislin
    -ak so povezane v polipeptidne verige v doloočenem zaporedju
  • vsaka belajkovina ima svojo specif. kemično zgradbo
    in v vsakem organizmu so be beljakovine spec ifično sestavljene
  • prisotne so :
  • del celične stene
  • de protoplazme
298
Q

kaj vse vsebuje veliko beljakovin?

A
  • Mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice - leča, soja, čečerika, fižol, oreščki ( vsebujejo tudi maščobe)
299
Q

katere aminoksiline so drage?

A

sintetične

300
Q

kje v telesu se nalagajo belajkovine?

A 
*kri
hemoglobin
*mišice
aktin, miozin
*encimi
*protitelesca
ionski kanalčk
*možgani in živci
*lasje in nohti (beljakovina alfa-keratin- vsebuje žveplo)
*kanalčki kjer potujejo impulzi
301
Q

delitev pravih beljakovin

A
  • enosavne beljakovine

- sestavljene belajkovine

302
Q

enostavne beljakovine. kaj so, delitev.

A
  • le iz 3 ak
  • delitev glede na obliko, topnost in kemijsko sestavO.
  • SKLROPROTEINE
  • fibrilarni proteini
  • beljakovine v trakovih
  • SFEROPROTEINE
  • globularni proteini
303
Q

opiši skleroproteine. kaj spada v to skupi o?

A
  • vlaknate strukture
  • strukturna vloga v živ. in rast. celici
  • netopni
  • odporni na prebavne encime živ. organizma
  • iz dolgih verig, ki so med sabo povezane
  • v podpornih in zaščitnih tkivih
  • kolageni, elastin in keratini
304
Q

opiši kolagene

A
  • glaven belajakovien veziovnega tkiva

- 3% vseh belajkovin v telesu sesalcev

305
Q

opiši elastin

A
  • anjdemo v elastičnih tkivih
    *kite
    *stene arterij
    *koža
  • lahko s emočno raztegne, zaradi povezav s stranskimi verigami.
    ko pritisk popusti, se vrne v prejšni položaj
306
Q

opiši keratine

A

glavne beljakovine dlake, volne, perja, kože, rogov, kopit, parkljev, krempljevm kljuna, lusk

  • roževinaste snovi živalskega porekla so
  • imajo veliko žveplo vsebujočih ak
307
Q

opiši sferoproteini. kaj sestavlja to skupino?

A
  • kompleksna struktura
  • prepletene peptidne verige med seboj
  • encimi, protitelesa, hormoni, ki so beljakovine
  • albumini
  • histoni
  • protamini
  • Globulini
308
Q

opiši albumine

A
  • topni v vodi
  • koagulirajo pri visoki temperaturi
  • v mleku, krvi, jajcih, mnogih celicah rastlin
309
Q

opiši histone

A
  • osnovne belajkovine

- v celičnem jedru, vezani z DNA

310
Q

opiši protamine

A
  • OSNOVNE BELJAKOVINE, VZEANE NA NUKLEINSKE KISLINE

- POJAVLJAJO SE V VEČJIH KOLIČINAH V ZRELIH M.SP. CELICAH PRI VRETENČARJIH

311
Q

opiši globuline

A
  • anjbolj razširjena skupina beljakovin
  • sestavni del rezervni beljakovin v zrnih stročnic in žit
  • tudi v mleku, jajcih, krvi, v različnih tkivih
312
Q

kaj so setavljene beljakovine, kako jim še drugače rečemo?

A
  • protedi
  • so konjugirnai proteini
  • sestavljene iz beljakovinskega in nebeljakovinskega dela (pripet na polipeptidno verigo)
  • na beljakovinski del so lahko vezani lipidi, ogljikovi hidrati, nukleinske kisline, fosforna kislina, različni elementi
313
Q

glede na nebeljakovinski del proteidov poznamo..?

A
  • lipoproteidi
  • glikoproteidi
  • nukleopreoteidi
  • fosfoproteidi
  • kromoproteidi
314
Q

opiši lipoproteidie

A
  • setavina celičnih membran
  • lecitin
  • holesterol
315
Q

opiši glikoproteidi

A
  • v varovalnih in vezivnih tkivih
  • v sluzeh
  • mukoproteidi
  • nekateri hormoni hipofize so
  • ovoalbumin =beljakovina jajčnega beljaka
316
Q

opiši nukleoproteidi

A
  • belajkovine povezane z nukleinskimi kislinami
317
Q

opiši fosfoproteidi

A
  • vsebujejo fosforno kislino

* kazein v mleku

318
Q

opiši kromoproteidie

A
  • belajkovien p’ovezane s specifično rudninsko snovo
  • transportna vloga
  • lahko so učinkovine
  • hemoglobin, mioglobin, klorofil, enicimi, enkateri hormoni
319
Q

ali je biokemična aktivnost vitaminov izražena v obliki preoteidov, učinkovin, ki vsebujejo vitmaine (encimi, abrvila) *?

A

ja

320
Q

ali je res ugutovlejno da tudi enostavne belajkovine v svoje molekul pogosto učinkujejo nebeljakovinski del?

A

ja

321
Q

kdaj ločimo v prehrani preteine in proteidie?

A
  • ko obravnavamo njihove funkcije

- ko obravnavamo biokemične reakcije v organizmu

322
Q

kaj potrebujue živla za sintezo proteinov in preoteidov? iz kje dobi to snov?

A
  • aminokisline
  • za presnovo proteidov rabi še:
  • maščobne kisline
  • monosaharide
  • rudninske snovi
  • vitmaine
  • dobi jih iz prebavil
323
Q

ali so v krmi prisotni proteini in proteidi?

A

ja

324
Q

kaj nas bolj v prehrani zanima: beljakovine ali ak oz. dušik, ki ga beljakovine vsebujejp?

A

aminokisline oz. dušik, ki ga bljakovine vsebujejo

325
Q

kaj so aminokisline?

A
  • gradbeni elementi za sestavo beljakovin
  • več kot 200 različnih ak izoliranih iz bioloških amterialov
  • v beljakovina le 20 razičnih ak
  • živali potrebuje v prekrani ak in ne beljakovin. beljakovine so le hs,, ki vsebuje ak.
326
Q

kako je sestavlejna molekula ak?

A
  • aminokilsinski raikal

- nanje je vezana amino skupina in karboksilna skupina

327
Q

z česa je sposobna večina mikroorganizmov tvoriti aminokisline? iz kje te spojine dobijo?

A
  • iz ensotavnih dušikovih spojin
  • npr. nitratov
  • raztopljene v vodi dobi iz okolja
328
Q

kaj večina mikroorganizmov in rasltin tvori iz aminoksilin?

A
  • sebi alstne beljakovine
329
Q

živali in ljudje so pri gradnji telsnih belajkovin odvisne od? zakaj

A
  • odvisne so od aminoksilin iz krme oz. hrane

- ker v svoji presnovi nista sposobna tvoriti vseh potrebnih aminokislin

330
Q

kaj poemni proces transaminacija?

A
  • organizem tvori nekatere aminoksiline iz drugih aminoksilin z biokemijskem procesom
331
Q

kaj so esencialne aminoksiline?

A
  • ak, ki jih organizem sam v svoji presnovi ne more tvoriti, oz. jih tvori le v manjši količinih kot so potrebne.
  • take ak mora nujeno dobiti s krmo (hrano)
332
Q

esencialne ak za rastoče podgane

A
  • arginin
  • histidin
  • izolevcin
  • levcin
  • lizin
  • metionin
  • fenilalanin
  • treonin
  • triptofan
  • valin
333
Q

za rastoče živali je esencialen katera ak? zakaj? ali je tudi za odrasle potrebna?

A
  • histidin
  • malda žival ga ne tvori dovolj za pokrivanje velikih potreb pri rasti
  • ni potreben, ker več ne rastejo. sami čisto dovolj sintetizirajo za potrebe
334
Q

katere ak so esencialne za piščance?

A
  • tiste ki so esencialne za podgano + glicin
335
Q

katera ak, ki ej an seznamo podgan in piščancev za prašiča ni esencialna in zakja?

A
  • arginin

- sintetizirajo ga sami

336
Q

od česa so odvisne zahteve po določeni ak v krmi?

A
  • odvisne so tudi od prisotnosti drugih ak
    *npr. npr. potrebe po metioninu so delno
    odvisne od vsebnosti cisteina v krmi.
337
Q

ali potrebe za med seboj odvisne ak navajamo skupaj?

NAVEDI PRIMER

A

JA.

primer: potrebe za met+cys

338
Q

kaj je posebnost pri ak prežvekovalcev?

A

Mikroorganizmi v predželodcih prežvekovalcev imajo
sposobnost tvorbe vseh aminokislin, tudi tistih, ki so za
organizem prežvekovalca esencialne

  • nsio odvisno od kakovosti belajkovin v krmi (v njej ne potrebujejo esencialnih ak), ker mikrobne belajkovine vdebujejo vse potrebne ak
  • to drži pri odraslih organizmih in če ne pričakujemo prevleike prireje
339
Q

kako dosežemo veiko mlečnost ali prirast pri prežvekovalcih

A
  • s primerno kakovostjo beljakvin v krmi

* by-pass belajkovine

340
Q

velik delež akterih belajkovin se prebavi v distalnih dleih prebavil prežvekovalcev?

A

mikrobnih beljakovin

341
Q

cekofagija pri kuncih - kaj ej to?

A
  • poseben izloček iz slepega črevesa, ki ga živla ponovno zaužije
342
Q

kja so baypass belajkovine?

A

beljakovine, ki zaobidejo prebavo v vampu (so zaščitene, da jih ne morejo mikroorganizmi predelat)

  • resorbirajo se v tankem črevesju
  • takoj so na voljo
  • taka je npr. soja
343
Q

kaj je biološka vrednsot belajkovi?
nejn namen?
kdo ima najvišjo BV?

A
  • Količina (%) resorbiranih B iz prebavil, ki se lahko
    izkoristi kot B v organizmu živali in zadovolji njene
    potrebe
  • z namenom opisa kvalitete beljakovin
  • belajkovine jajc imajo anjvišjo Bv - 94%
344
Q

kaj ej aminokislinksko zaporedje ali sekvenca?

A
  • so0sledje (vrstni red) ak v peptidni verigi
345
Q

kaj odloča o funkcijah beljakovin?

A
  • aminoksilinsko zaporedje

- dolžina polipeptidne verige

346
Q

ali ima določena beljakovina v organizmu neke živlaske vrste vedno enako aminoksilinsko sekvenco?
kako je sekvenca določena?

A
  • ja ima

- sekvenca je genetsko določena

347
Q

KDAJ SE SINTEZA BELJAKOVI USTAVI?

kaj se zgodi ko se to zgodi?

A
  • če v presnovi zmanjka ena sama ali več esencialnih ak
  • pojavijos emotnje v delovanju organizma.
    intenzivnost je o0dvisna od stopnje pomanjkanja ene ali več esencialnih ak
348
Q

kdaj nam začne hitreje primankovati določenih ak?

A
  • pri vadbi
349
Q

kaj so naloge beljakovin v organizmu živlai?

A
  • So sestavni deli ogrodja telesnih celic (kosti, vezivnega
    tkiva, mišic…) vseh tkiv in organov
  • Opravljajo zaščitne funkcije (koža, lasje, volna, perje)
  • Imajo kontraktilno funkcijo (v mišičnih celicah)
    - So učinkovine (encimi)
    - Katalitično regulirajo procese presnove in reprodukcije (hormoni)
    - Prenašajo rudninske snovi in kisik po krvnem obtoku
    - Omogočajo prenos metabolitov v celice
    - Sodelujejo v obrambnem sistemu (protitelesa)
    - Aminokisline se lahko izkoristijo kot vir energije
    - Določene vrste beljakovin so za organizem škodljive (toksini,
    alergeni, kancerogeni, teratogeni).
350
Q

kaj se zgodi ob pomanjkanju belajkovin ali posameznih esencialni ak v obroku ?

A
  • pojavijo se motnje v rasti in prireji
  • zmanjša se količina in spremeni s ekakovost proizvodov
  • prizadeta je delovna sposobnost živlai
  • motnje plodnsoti
  • specifične in nespecifične zdravstvene motnje
351
Q

ali je pribitek beljakovin v obroku škodljiv?

A
  • ja
352
Q

čemu škodijo dušikove spojine, ki nastanejo ob razgradnji odvečnih ak v presnovi?
kaj motijo prevelike količine beljakovin v obroku?

A 
- funkcijam:
rodil
jeter
ledvic
kože
drugih tkiv in organom
  • motijo mikrobno prebavo v predželodcih in debelem črevesju
  • natajajo toksini, alergeni, kancerogene snovi
353
Q

ali poznamo antagonsitično dleovanje med posameznimi ak v presnovi belajkovin?

A

ja-

pribitek ene ak, moti izkoriščanje drugih ak –> v obroku so pomembna ustrezna razmerja med ak

354
Q

kaj naredimo pri družnih živlaih na stara leta v povezavi z beljakovinsko prehrano?

A

dieta na stara leta: damo jim prehrano z manj belajkovinami in čimvečjo prehrambeneo vrednost, da ščitimo organe

355
Q

opiši afero z melaminov

A
  • Melamin je brezbarvna heterociklična dušikova spojina
    • Zamešali so v mleko v prahu bel prah melamin, ki pa je drugače sestavni del lepil, sintetičnih smol, uporablja za proizvodnjo plastike… (to so se na kitajskem spomnili)
    • Ob analizi z weendsko analizo dobiš dovolj veliko vsebnost surovih beljakovin –> s tem umetno dvignili vsebnost beljakovin, čeprav je melamin strupen –> prišlo je do poginov dojenčkov, hišnih ljubljenčkov
    • Od leta 2009 se rutinsko gleda vzorce na melamin
356
Q

opiši melamin

A
  • brezbravna heterociklična dušikova spojina
  • sestavni dle lepil, sinttetičnih smol
  • za proizvodnjo lepil, impregnacijo papirja se uporablja
  • kot dodatek mleku povečuje vsebnost beljakovin
  • v proizvodnji živli ni dovoljen
    glavni proizvajalci melamina: nizozemci, avstrijci, kitajci
357
Q

kaj so nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)

A
  • snovi, ki vsebujejo dušik in niso beljakovine

- za organizem prežvekovalca niso uporabne, ker ni sposoben tvoriti novih ak iz dušičnih snovi

358
Q

kaj uvrščamo v NPN?

A
  • proste aminokisline
    *po kemični sestavi spadajo sem
    *po prehranski vrednosti spadajo med prave beljakovine –> ker se proste ak krme iz prebavil enostavno absorbirajo in imajo za žival enako vrednost kot ak, ki jih živla dobi iz beljakovin
  • nukleinske kisline
  • amide: asparagin, glutamin, urea, sečna kislina, amonijeve
    soli
  • nitrate, alkaloide
  • purine, piramidine
  • amine: betain, holin…
  • amonijak
359
Q

Katere snovi poleg NPN še vsebujejo dušik?

A
  • maščobe

- večina vitmainov iz B skupine

360
Q

kaj je psoebnost prostik aminokislin?

kje jih je veliko?

A
  • po kemični sestavi spadajo v skupino NPN
  • po prehranski vrednosti spadajo med prave beljakovine –> ker se proste ak krme iz prebavil enostavno absorbirajo in imajo za žival enako vrednost kot ak, ki jih živla dobi iz beljakovin
  • vleiko jih je v rastlinah (nebeljakovinski dušik)
361
Q

kakšno vlogo imajo nukleinske kisline?

A
  • bistveno
  • v njih so shranjene genetske informacije
  • odgovorne so tudo za sintezo beljakovin
362
Q

kateri je najpomembnejši amid?

kako nastaja?

A

-sečnina (urea)
- nastaja kot
glavni končni produkt presnove dušikovih spojin pri sesalcih (pri
pticah je to sečna kislina),
- vsebujejo pa jo v majhnih količinah tudi
rastline, npr. pšenica, soja, krompir in zelje.
-sečnino lahko pridobimo tudi sintetično in jo uporabljamo v prehrnai prežvekovalcev kot vir dušika za tvorbo mikrobnih beljakovin

363
Q

kje so prisotni nitrati?

A
  • v rastlinah
  • še posebaj pri obilnem gnojenju z dušikovimi spojinami
  • načeloma niso nevarni, če pa se spremenijo v nitrite so zelo strupeni
364
Q

kje so prisotni alkaloidi. naštej alkaloide

A
  • v določenih rastlinah
  • škodljivi in toksični učinki na organizem
  • nikotin, kokain, morfin, solanin
365
Q

kej srečamo amoniak?

A
  • v krmi
  • v prebavilih
  • v presnovi pri živlaih
366
Q

kaj so amini?

A
  • strupene snovi
  • putrescin, histamin, kadaverin, tirami, triptamin, feniletilamin
  • nastanejo v procesu gnitja, če je v organizmu preveč beljakovin
  • amini s etvorijo iz aminokislin
  • to lahko poteka tudi v predželodcih in v debbelem črevesju
367
Q

kaj okuženo s klostridiji vsebuje veliko aminov?

A

-silaže okužene s klostridiji

368
Q

kaj je betain?

A
  • je amin v sladkorni pesi, ki se v prebavilih spremeni v
    trimetilamin. Ta daje mleku okus po ribah
  • krave ne smemo hrnaizti s preveč sladkorne pese, listja pese ali produktov iz slad. pese (pesni rezanci)
369
Q

kje je veliko NPN?

A
  • V ZELENIH RASLTINAH

* v koreninah, gomoljih, čebulicah –> tu jih je še posebaj veliko

Veterinary Science (26 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions