fiziologija 4. kolokvij part 2 Flashcards
1
Q
opiši skeletno mišico.
zakaj delovanje mišic lahko preučujemo na izolirnih mišicah?
A
- SESTAVLJA JO VEČ STO ALI CELO VEČ TISOČ CELIC, od kateirh vsaka sodeluje pri krčenju mišice
- ob izolaciji , če jo dražimo z električnim tokom, s eobnaša enako kot mišica organizmu
2
Q
opiši živčno mišični preparat
A
- anjveč preparati iz mišic žab
*mišice delujejo še dolgo po izolaciji iz
organizma (ohranijo možnost kontrakcije), ne da bi jim morali ustvariti kontrolirane fiziološke pogoje (HS, O2, tel. To).
3
Q
zakaj ej žabji mišični preparat boljši od sesalskega?
A
- pri seesalskem bi mogla bit temperatura 21-24 C, ker je živec občutljiv
- pri sesalskem bi rabili tudi O2 in HS
- žabji preparati -ne rabimo jih ohranjat v kontroliranih fizioloških pogojih
- žabji preparati dlje časa zdržijo
4
Q
katere mišice smo uporabili za živčno mišični preparat?
A
- diafragmo
- n.phrenicus
- del rebrnega loka ohranimo
- m.gastrocnemius
- n.ischiadicus
5
Q
Priprava M. gastrocnemiusa
A
- Žabo dekapitiramo in z iglo uničimo hrbtenjačo.
- V sakralnem delu prerežemo hrbtenico, ločimo spodnje okončine od trupa, odstranimo kožo z okončin.
- Okončini ločimo lateralno od medenične simfize.
- S škarjami prebodemo kito m.
gastrocnemiusa nad tarzalnim sklepom, jo
prerežemo in mišico z enim potegom ločimo od drugih mišic. - Do uporabe mišico shranimo v vlažni komori (petrijevka s filtrirnim papirjem, navlaženim z Ringerjevo raztopino).
6
Q
Priprava živčno-mišičnega preparata
A
- Žabo dekapitiramo in uničimo hrbtenjačo.
- S škarjami previdno ločimo N. ischiadicus od podlage.
- Živec prevežemo s sukancem. S prsti
razmaknemo stegenske mišice, med katerimi
poteka živec, in ga previdno izprepariramo do
njegovega vstopa na M. gastrocnemius. - Krčenje preparata kontroliramo z galvanskimi vilicami.
*v praksi tega ne delamo
7
Q
Namestitev mišičnega preparata na kimograf. Naštej sestavne dele
A
K - kimograf; F - fiksna ročica kimografa; P - premična ročica s pisalko; M - mišični preparat; E - elektrodi; pr - prižema; U - utež
- mišica je nameščena na ročicah levo od osciloskopa.
- kaveljček, ki prebada zgornjo kito mišice je del pretvornika, ki meri moč krčenja mišice, tisti, ki prebada spodnjo tetivo pa fiksira mišico
8
Q
kako lahko stimuliramo živec v živčno-mišičnem preparatu?
A
direktno:
- mišico vzdražimo z el. tokom
indirektno:
- živec vsesamo v sukcijsko elektrodo
- tako vzdražimo le živec in ne mišice
- meja napetosti: 1-10 V
- če še povečuejmo napetost, lahko skurimo živec
9
Q
kdaj se mišica ne bo vzdražila?
A
če dražljaj ni dovolj močan, oz. če ne preseže praga.
10
Q
kako je z močjo med mišično kontrakcijo?
A
- Aktivna moč nastaja med mišično kontrakcijo
- pasivna moč izvira iz raztegnjene mišice
- je posledica raztezanja mišice
- je odvisna od njene elastičnosti
- skupna moč= vsota aktivne in apsivne moči
- lahko jo izmerimo
11
Q
katere vrste mišičnih kontrakcij poznaŠ?1
A
- enostavna mišična kontrakcija
- sestavljena mišična kontrakcija
- izotonična in izometrična mišična kontrakcija
12
Q
opiši enostavno mišično kontrakcijo
A
- reakcija mišice na enkraten dražljaj ustrezne
napetosti - v organizmu enostavnih mišičnih kontrakcij
razmeroma malo, večinoma so sestavljene.
13
Q
iz koliko faz je sestavljena enostavna mišična kontrakcija?
naštej jih.
od česa je odvisno trajanje faz?
A
- 3
- latentna faza
- faza kontrakcije
- faza dekontrakcije
- trajanje posammeznih faz mišične kontrakcije je odvisno od vrste mišicee
*hitre -
čas kontrakcije zelo kratek
primer: očesne miice, m.gastrocnemius
*počasne -
obdobje relaksacije in kontrakcijeje raztetgnjeno
primer: m.soleus
14
Q
opiši latentno fazo
A
od trenutka vzdraženja do začetka kontrakcije mišice (~ 0,01 s);
vključuje čas, potreben, da dražljaj preide po motoričnem živcu skozi živčnomišično sinapso, in čas od vzdraženja mišice do začetka kontrakcije.
- na kontrakciji se nič ne pozna, ker stimujlus prihaja na motorično ploščico in pride do depolarizacije
15
Q
opiši fazo kontrakcije
A
zajema čas kontrakcije - krčenja mišice (približno 0,04 sek),
16
Q
opiši fazo dekontrakcije
A
- zajema čas relaksacije - sprostitve mišice (0,05 s), torej njenega vračanja v začetni položaj.
- daljša faza
17
Q
kaj nam pove amplituda, na grafu mišične kontrakccije?
A
- za koliko gramov s eje mišica skrčila
18
Q
Vzdražljivost mišic
A
- ena od lastnosti mišic;
- za razliko od srčne mišice odgovarja skeletna mišica na dražljaje (česa?) različne jakosti z različno stopnjo kontrakcije.
- s povečevanjem dr4ažljaj se povečuje tudi moč krčenja mišice zaradi naraščanja števila vzdraženih mišičnih vlaken
- povečevanje števila vzderaženih motoričnih enot povečuje moč krčenja.
19
Q
kdaj se mišica popolnoma skrči?
kaj se takrrat zgodi?
A
- ko so vzdražena vsa mišična vlakna
- andaljne povečevanj ne povzroči še večjega odziva
20
Q
kaj ej motorična enota?
A
- osnovna funkcionalna enota v intaktni mišici
- sestavlja jo skupina mišičnih vlaken +
motorični nevron, ki jih kontrolira; - nastanek akcijskega potenciala v motoričnem nevronu –> vsa mišična vlakna motorne enote se skrčijo;
- število mišičnih vlaken v motorni enoti:
- mišice, ki izvajajo precizne gibe 3 – 5,
- grobe motorne akcije več 100 ali 1000.
- čim bolj je precizna mišica, manj vlaken sestavlja motorično enoto
- razlika med motoričnimi enotami:
- kakšna ej moč dražlajja da jih vzdraži, se preseže prag - to je odvisno od št. mišičnih vlaken v motorični enoti.
- posamezna motorična enota odgovarja na
dražljaj po zakonu “vse ali nič” (kot srce): - preslaboten dražljaj ne povzroči skrčenja,
*zadosti močen pa maksimalno skrčenje. - celotna mišica - sestavljena iz motoričnih
enot, ki imajo različen prag vzdražljivosti; - dražljaj določene napetosti vzdraži samo tiste motorične enote, katerih prag vzdražljivosti je dosežen ali presežen;
- ko je dosežen maksimalni dražljaj, se skrčijo vse mišične celice - mišica se skrči maksimalno. povečevanej ajkosti dražljajo ne povzroči še večje kontrakcije
21
Q
katere stopnje dražlajajev poznaš?
A
- subminimalni
- minimalni
- maksimalni
- supramaksimalni
22
Q
opiši subminimalni dražljaj
A
ni zadosti močan, da bi vzdražil mišico
23
Q
opiši minimalni dražljaj
A
vzdraži mišico le toliko, da se minimalno
skrči (krčijo se motorne enote z najnižjim pragom);
24
Q
opiši maksimalni dražljaj
A
- s stopnjevanjem napetosti dražljaja se
mišica vse močneje krči, dokler ni dražljaj tako močan, da je dosežena maksimalna kontrakcija (skrčene so vse motorične enote); - najvišji prag vzdraženja
25
opiši supramaksimalni dražljaj
dražljaji, katerih napetost je večja
| od maksimalnega, vendar ne povzročijo še večje kontrakcije mišice.
26
kakšna napetost ponavadi povzroči naksimalno kontrakcijo mišice?
9 V
27
kiako ej z amplitudu na grafu mišpične kontrakcije, če povečujemo napetost?
amplituda se zviša
28
Vpliv temperature na enostavno mišično
| kontrakcijo
Van‘t Hoffov zakon
- znižanje temperature upočasni hitrost kontrakcije,
* Krivulja enostavne mišične kontrakcije ob ohladitvi mišice - bolj položna in daljša kot v prvem primeru (ker so vse faze enostavne mišične kontrakcije podaljšane).
- povišanje temperature jo pospeši
* Krivulja enostavne mišične kontrakcije ogrete mišice bolj strma in krajša kot pred segrevanjem (ker vse tri faze potekajo hitreje in bolj intenzivno),
večja amplituda, večja moč kontrakcije
29
Vpliv temperature na enostavno mišično
| kontrakcijo - izvedba poskusa
Pripravimo mišični preparat in ga namestimo na kimograf.
1. Registriramo miogram enostavne mišične kontrakcije (na sobni temperaturi).
2. Preparat prelivamo s toplo Ringerjevo raztopino in registriramo enostavno mišično kontrakcijo ogretega preparata.
3. Preparat prelivamo z ohlajeno Ringerjevo raztopino in registriramo mišično kontrakcijo preparata
30
kako lahko povečamo moč mišične kontrakcije?
- s povečevanje napetosti dražljaja
- povečanje frekvence dražljajev, ki stimulirajo mišico
* vsak anslednji dražljaj povzroči novo kontrakcijo, preden se mišica relaksira
31
kaj je sestavljena mišična kontrakcija?
- - povečanje frekvence dražljajev, ki stimulirajo mišico
* vsak anslednji dražljaj povzroči novo kontrakcijo, preden se mišica relaksira
- ob delovanju dveh enako močnih dražljajev na mišico v časovnem intervalu, krajšem od
trajanja enostavne mišične kontrakcije, -->
sumirana mišična kontrakcija;
- 2. dražljaj izzove učinek, če pade v fazo
kontrakcije ali dekontrakcije mišice, izzvane s
1. dražljajem, ne pa, če pade v latentno fazo.
32
kaj ej tetanična mišična kontrakcija?
- mišico dražimo z dražljaji tako velike frekvence, da se mišica med posameznimi dražljaji sploh ne relaksira
- torej več zaporednih dražljajec
- prihaja do sumacije, ki pa ne more iti v nedogled --> mišica se ne bo več mogla dodatno krčit, prišlo bo do platoja --> mišica se nato utrudi
- mormao uporabiti dražljaje določene frekvence in intenzivnosti
33
kakšne jee enostavne ap mišice?
- depolarizacija
- repolarizacija
- podoben ap živca
- ni hiperpolarizacije
34
prikaz vpliva dveh zaporednih dražljajev an mišično kontrakcijo - kako je če 2. dražljaj pade v različne faze?
- 2. dražljaj v latentni fazi predhodne
kontrakcije (manj kot o,o1 sek. za prvim
dražljajem) --> učinka ne bo (mišica v latentni
fazi nevzdražljiva)
*kot da bi bila enostavna mišičan kontrakcija
*membrana mišič vlaken se depoalrizira, je ne moremo še enkrat vzdražit z dodatnimi dražljaji
- 2. dražljaj v fazi kontrakcije mišice (v aktivni
fazi) po prvem dražljaju (> 0,01 s - sumirana kontrakcija (krivulja z enim vrhom, njena višina presega višino enostavne mišične kontrakcije
- 2. dražljaj v fazi dekontrakcije (v pasivni
fazi) po prvem dražljaju (> 0,05 sek za 1.) -->
sumirana kontrakcija (krivulja z dvema
vrhovoma, njena višina presega višino enostqavne mišične kontrakcije
35
kaj pomeni pojem sumacija?
- moč kontrakcije se pri dveh zaporerdnih dražljajih zelo poveča, drugi dražljaj poveča amplitudo prvega dražljaj
36
od česa je odvisna kvaliteta mišične kontrakcije?
od frekvence držlajev, ki prihajajo v mišico
37
gleede na stopnjo frekvence lahko dobimo akteri dve vrsti tetaničnih kontrakcij?
- nepopolni tetanični krč
| - popolni (gladki) tetanični krč
38
opiši nepopolni tetanični krč
- anstane, če je frekvenca dražljajev
39
opiši Popolni (gladki) tetanični krč
- če je frekvenca dražljajev > 20/s (vsak naslednji dražljaj pade vaktivno fazo predhodne kontrakcije) --> popolna
kontrakcija mišice (10-20 s, nato zaradi utrujenosti upada)
- raven plato, ki pa ne ustraja ves čas - mišica se utrudi
40
Mišična utrujenost
- nastopi po dolgotrajni, neprekinjeni in močni mišični
kontrakciji
- posledica poamnjkanja ATP, ki se porablja pri kontrakciji kot dekontrakciji mišice
- poraba glikogena,
- akumulacija H+, anorganskih fosfatov (iz ATP).
- nastane kot posledica kontrakcijskih in presnovnih procesov:
* v mišičnem vlaknu,
* v živčno-mišični sinapsi,
* motoričnem nevronu in motornih centrih;
* tudi - zmanjšan dotoka krvi v mišico
- utrujena mišica najprej slabo, potem pa sploh ne odgovarja več na dražljaje
41
katera mišična vlakna imamo v mišicah?
BELA VLAKNA
- hitro krčlljiva vlakna
- encimska glikoliza
- več glikogena (rezerva glukoze)
- deluje eksplozivno
- hitreje utrudijo, zalog ehitreje porabijo
- več stranskih produktov anstane
* vpivajo an mišico in pripadajoči živec --> moč kontrakcije se zmanjša
RDEČA VLAKNA
- več mitohondrijev
- več prekrvavljena
- več mioglobina
- špteka oksidativna fosforilacija
- počasi krčljiv avlakna
- kasneje pride do obdobja utrujeenosti
* do neg apride ko začne priamnjkovati HS
V MIŠICAH SE NAHAJAJO TAKO BELA KOT RDEČA VLAKNA. ODVISNO JE RAZMERJE!
42
počasne mišice, hitre mišice
- počasne: MORAJO VZTRAJAT
| - HITRE: OMOGOČAJO ENERGIČNE GIBE
43
Učinek obremenitve in dolžine mišice na
| njeno kontrakcijo
postopno obremenjevanje mišice z vse težjim bremenom --> vedno šibkejše in vedno
počasnejše krčenje;
* ta pojav imenujemo= razmerje med obremenitvijo in hitrostjo kontrakcije
če mišico v mirovanju preobremenimo---> njeni elastični in kontraktilni elementi se raztegnejo
V posameznem mišičnem vlaknu - stopnja
kontrakcije premo sorazmerna dolžini
posamezne sarkomere pred začetkom
kontrakcije;
* vsaka sarkomera se skrči optimaln, če je
njena dolžina optimalna (niti predolga, niti prekratka) preden se kontrakcija začne;
na molekularni ravni - dolžina sarkomere
odraža prekrivanje debelih in tankih
filamentov;
teorija drsečih filamentov: stopnja kontrakcije mišičnih vlaken premo
sorazmerna številu mostičkov med debelimi in tankimi filamenti
44
kako je z dolžino sarkomere in močjo mišične kontrakcije?
VELIKA DOŽINA SARKOMERE
- debeli in tanki fil. se komaj prekrivajo, tvorijo le malo mostičkov --> na začetku kontrakcije le minimalno sodelujejo fialmenti , ne morejo ustvariti zadostne sile
- šibka kontrakcija
OPTIMALNA DOLŽIAN SARKOMERE
- filamenti se začnejo kontrahirati z več mostički med debelimi in tankimi filamenti
- optimalno krčenje.
SARKOMERA KRAJŠA OD OPTIAMLNE
- na začetku kontrakcije debeli in tanki filamenti preveč prekriti
* debeli lahko premikajo kratke samo na kratki razdalji, predeen se tanki aktinski filamenti nasprotnih strani sarkomere začno prekrivati
- preprečena formacija mostičkov.
- če se sarkomera preveč skrajša, debeli filamenti prehajajo v Z diske na koncu sarkomere -> tvorba mostičkov onemoggočena
- moč kontrakcije upade
45
kdaj se mišica optimalno skrči?
- ko je sarkomera optimalno raztegnjena --> vzpostavljenih je anjveč msotičkov
46
kako ej z vlakni v sarkomeri?
- debela vlakna: miozinska
- tanka vlakna: aktinska
med sabo jih povezujejo titini in nebulini
47
ali mišica deluje tudi ko se fizično njena dolžina ne spreminja?
ja
| - takrat se spreminja tonus
48
elastičnost mišice
- elastičnost --> mišica se pod vplivom
obremenitve raztegne, po prenehanju
obremenitve pa se ponovno vrne v prvotno
stanje.
- odvisna od strukture mišice in od sprememb
koloidnega stanja snovi, ki sestavljajo mišice
49
kako se mišične kontrakcije delijo glede na to, ali je med kontrakcijo možno krajšanje dolžine mišice ali ne ?
izotonične in
izometrične kontrakcije.
V organizmu se večinoma pojavljajo
mešane kontrakcije.
50
opiši izometričan kontrakcija
nastane, če je spreminjanje dolžine mišice
onemogočeno, pač pa se ob kontrakciji
spreminja njen tonus (napetost);
*če je breme težje od moči mišice, ki jo želi razvit
pri tem mišica ne izvaja zunanjega dela (npr.
dviganje), pač pa notranje (povečanje tonusa razvije se neka moč).
npr. ob stoji v mišicah iztegovalkah nog in
v žvekalnih mišicah ob drobljenju hrane (ko je stik med griznimi ploskvami že vzpostavljen )
npr. dvigovanje mize
tudi tu se mišica malo skrči, vendar zelo minimalno
51
opiši Izotonična kontrakcija
nastane, kadar se mišica lahko nemoteno
krajša,
pri tem se njen tonus ne spreminja;
npr. fleksije okončin
52
kako0 ej s sarkomerami in elastični elementi pri izometrični in izotonični kontrakciji?
- izometrična kontrakcija: sarkomere se skrčijo, elastični elementi raztegnejo --> dolžina mišice se ne spremeni;
- izotonična kontrakcija: sarkomere se skrajšajo močneje, elastični elementi že raztegnjeni --> mišica se skrajša.
53
poskus: proučevanje izometrične kontrakcije.
kaj se zgod z aktivno in pasivno ajkostjo, ko dolžina mišice narašča?
kaj se dogaja z močjo kontrakcije in dolžino mišice?
- dolžina mišice pred krčenjem je poemben dejavnik, ki določa moč krčenja
- izpreparirano mišico namestimo na kimograf;
*fiksacija obeh koncev mišice
- registracija mišične kontrakcije pri najmanjši obremenitvi;
- stimulacijo nadaljujemo ob postopnem
povečujemo obremenitev mišice;
- ko dosežemo stopnjo, ko se mišica ne krči več po dolžini --> izometrična kontrakcija.
- pasivan narašča, aktivna pada
- bolj kot je mišica raztegnjena večja je kontrakcija in amplituda, dokler ne pridemo do optimalnega raztega in max aktivne moči, nato pride do izometrične kontrakcije, takrat anstopi pasivna moč, zmanjšuje se aktivna moč --> skupna moč upade
54
kaj določa moč krčenja?
- dolžina mišice pred lrčenjem
55
poskus: proučevanje izometrične kontrakcije.. poskus 2
mišico s prižemami pritrdimo med nepremični prečki stojala in z elektrodami povežemo s stimulatorjem;
mišico dražimo z električnim tokom;
če jo držimo med prstoma, lahko občutimo
povečanje njenega tonusa ob draženju.
- prišlo je do izometrične kontrakcije, mišica se ni mogla širit v dolžino. pasivna moč se je lahko le uporabljala
56
ERGOMETRIJA
- posebni aparati= ergometri ali dinamometri
| * merijo silo, moč in delo ter prikazujejo utrujenost skupini mišic ali pri celotnem organizmu v gibanju ali pri delu.
57
kaj je lažje izmeriti: silo, moč in delo ter
prikazati utrujenost posameznih, izoliranih
mišic ali pri skupini mišic ali
pri celotnem organizmu v gibanju ali pri delu.
- pri izoliranih mišicah
58
ergometiru pri ljudeh
* merjenje moči in dela posameznih okončin (npr. Porterjev ročni, Asmussenov nožni ergometer)
* ergometri za merjenje sile udarca, stiska rok, čeljusti itd.
* ergometri v obliki kolesa ali tekočega traku
(ob obremenitvi tudi merjenje drugih fiziološki parametrov - frekvenca srca, krvni tlak, EKG, frekvenca dihanja, poraba kisika, količina izločenega ogljikovega dioksida)
59
ergoemtri pri živalih
- ob delu (tek, vleka voza) -> elementi
opravljenega dela se izračunajo;
- natančni podatki - uporaba posebej izdelanih ergometrov v obliki tekočega traku
*možno kontrolirati obremenitev živali +
meriti spremembe fizioloških parametrov,
jemati kri v določenih časovnih presledkih itd.
60
KAJ IMA VSAKA ŽIVALSKA VRSTA RAZVIT za vzdrževanje položaja telesa pri stoji in gibanju?
specifičen gibalni aparat
61
kateri so glavni del gibalnega aparata?
| kaj še sodedluje pri vzdrževanju statičnih in dinamičnih funkcij ?
- okončine
- hrbtenica
- tudi drugi organi, npr. rep, glava in vrat
62
pod vplivom katere sile je telo?
pod vplivom sile težnosti, ki deluje na vse
| dele telesa
63
od česa je odvisen položaj težišča?
- od oblike
| - drže telesa
64
na kaj ima vpliv položaj telesa?
na statiko in dinamiko telesa.
65
kako določamo težišče?
| kaj lahko še s to napravo določimo?
- s posebno tehtnico (poBorelliju)
- obremenitev prednjih in zadnjih
okončin.
66
od česa sta odvisno težišče in od tega odvisna obremenitev okončin?
vrste živali,
pasme
drže telesa:
67
kej je težišče živlai in kej pri človeku?
živali - v notranjosti prsnega koša, nad procesusom ksifoideusom,
konj, govedo - relativno kavdalno; prednje noge pri konju nosijo približno 58 % mase telesa, pri govedu pa 55 %.
psi - prednje noge nosijo približno 62 % telesne teže (pri pasmi whippet - anglešlki hrt celo 79 %).
človek - na področju medenične votline.
68
kakšna je porazdelitev teže po telesu?
ni enaka na sprednji in zadnji del
69
za kaj ima velik pomen položaj težišča in obremenitev nog?
- velik pomen za stojo in
gibanje živali
- glede na položaj težišča živali laže hodijo naprej kot nazaj;
70
kaj se zgodi s težiščem z dvigovanjem glave in vratu?
| primer
težišče se pomakne nazaj,
| - dresurni konji: razbremenijo se prednje noge
71
kaj se zgodi s težiščem s spuščajem glave in vratu?
| primer
težišče se pomakne naprej;
| - delovni konji: ko se težišče pomakne naprej, se razbremenijo zadnej noge, s tem se jim poveča delovna moč
72
kaj se zgodi pri ustavljanju živali ob večji hitrosti- v 'povezavi s težiščem?
- glava in vrat se dvigneta,
| - težišče se pomakne nazaj.
73
trditev: na položaj težišča vpliva tudi: - nošenje bremena (jezdeca) ali vlečenje
tovora
drži
74
oporna ploskev
četveronožci - oblika pravokotnika (vogale
predstavljajo podplatne ploskve okončin);
telo je v ravnotežju, če težiščnica pada na oporno ploskev --> žival je stabilna
če težišče živali ne leži natanko na sredini med prednjimi in zadnjimi nogami (v središču pravokotnika), ima žival vedno na razpolago dva alternativna podporna trikotnika, katerih vogale predstavljata dve nogi bliže
težišču in ena bolj oddaljena.
75
kdja je telo v ravnotežju?
če težiščnica pada na oporno ploskev
76
kje je ooporna ploskev manjša pri dvonožcih ali četveronožcih?
kaj je posledica?
- pri dvonožcih
| - slabša stabilnost
77
kako je s stabilnostjo pri trikotni oporni ploskvi?
v trikotniku je žival manj stabilna, ker skuša ohranjati stabilnost ne bo mogla delat drugih stvati --> npr. brcnit, lažje se jo podre na tla
78
spravljanje živali iz ravnotežja
- stoječega četveronožca je težko spraviti iz ravnoteža, če stoji an vseh 4 nogah
- ko stoji na treh nogah, je oporna ploskev spremenjena v trikotnik in zmanjšana na polovico --> ravnotežje manjstabilno
* glede na položaj težišča - žival lažje vreči iz ravnotežja v stran (podiranje velikih živali!).
79
oporna ploskev pri dvonožcih
- majhna,
- težišče razmeroma visoko:
* za stojo na dveh nogah potrebno nekoliko večje mišično delo,
* večji nagibi v stoji niso možni zaradi hitre izgube ravnotežja
80
kaj je potrebno da se lahko obdrži ravnotežje pri stoji ?
| kako so kopitarji posebni pri tem?
- določena trdnost sklepov in mišično delo --> mišice se utrujajo, trajanje stoje je omejeno;
kopitarji:
- za razliko od drugih živali ne kažejo znakov utrujenosti ob stoji;
- lahko zelo dolgo stojijo ali celo spijo stoje --> okončine, zlasti prednje, pretežno fiksirane s tetivami in le malo z mišicami.
81
ležanje
- težišče najbliže oporni ploskvi --> mišice se
najbolj odpočijejo, ker ni potrebno mišično delo za ohranjanje ravnotežja
- živali običajno ne leže na hrbtu zaradi specifične zgradbe hrbtenice.
- žival bol bočno leži
82
ležanje konj
Navadno leži bočno, glava in vrat sta dvignjena, okončine pa skrčene.
pri veliki utrujenosti se uleže bočno, okončine pa so skrčene ali iztegnjene.
da ima konj oglavo popolnoma na tleh bolj pri žrebetih vidimo, ki so še bolj zaupljivi in neizkiušeni
83
ležanje prežvekovalci
leže podobno kot konji, s tem da imajo
| glavo obrnjeno nazaj;
84
ležanje prašič
- leži popolnoma bočno
| - glava položena na tla
85
ležanej mesojedi
- na različne načine,
- pogosto z glavo med trebuhom in okončinami, pri čemer je hrbtenica upognjena
- lahko spijo tudi na hrbtu (mačke, psi)
86
kaj štejemo med gibanja, ki se odvijajo na mestu:?
| kako se izvajajo?
leganje,
vstajanje,
vzpenjanje na zadnje noge
brcanje.
- izvajajo se z določenimi gibi in s specifičnim vrstnim redom, značilnim za določeno vrsto živali
87
opiši proces leganja pri razlličnih živalskih vrstah
konj:
skrči noge in
se spusti na eno ali drugo stran,
ob tem drži glavo in vrat pokonci.
prežvekovalec:
spusti glavo,
skrči prednje noge in se spusti na oba karpalna sklepa,
pomakne zadnje noge čimbolj kranialno, jih skrči in se spusti na tla.
prašič, pes in mačka:
najprej skrčijo zadnje noge, nato pa prednje.
prašič: bočno
mačka, pes: ponavadi se najprej usede in pol uleže
88
opiši proces vstajanja pri razlličnih živalskih vrstah
konj:
iz bočnega ležečega položaja se namesti v trebušnoprsnega (noge pomakne pod trebuh),
iztegne glavo naprej in
se dvigne najprej na prednje in potem na zadnje noge.
prežvekovalec:
izravna telo na skrčenih prednjih nogah,
se dvigne na zadnje noge,
potisne prednje naprej eno za drugo in
se dvigne še s prednjimi.
pojavi se lahko konjsko vstajanje --> posledica: lahko pride do torzije maternice
prašič in mesojedi
- podobno kot konj.
pes in mačka
- iz ležečega položaja lahko takoj na vse
štiri noge.
89
opiši proces vzpenjanja na zadnje noge pri razlličnih živalskih vrstah
pri vseh samcih - uvod v koitus,
pri konjih - tudi obrambna funkcija.
mladiči med igro
zadnji nogi se pomakneta pod telo, glava in vrat pa se dvigneta --> težišče se pomakne nazaj;
z iztegnjenimi prednjimi nogami se žival dvigne na zadnjih:
*oporna ploskev majhna, ravnotežje slabo;
*za vzdrževanje ravnotežja - potrebno veliko
naprezanje mišic -->žival tega položaja ne vzdrži dolgo.
90
kaj je levada?
- lipicanici kar nekaj časa zdržijo v posebnem položaju (pokončne položaj le na zadnjih nogah, sprednji sta skrčeni) z dresuro
91
opiši proces brcanja pri razlličnih živalskih vrstah
konji in govedo:
v obrambne namene,
z eno ali obema zadnjima nogama - jih hitro in močno iztegnejo:
*nazaj – konj ali
*vstran in nazaj (zavesla) - govedo;
konj običajno brca nazaj --> zadnje noge pregledujemo z bočne strani,
govedu navadno brca v stran (in nazaj) --> stati zadaj!
*lahko brcne tudi nazaj
brcanje z eno nogo -->stabilnost se zmanjša za polovico --> brcanje lahko prepreči z dviganjem noge na strani, kjer nas žival lahko brcne;
brcanje z obema zadnjima nogama ("ritanje") --> težišče se s spuščanjem glave in vratu premakne naprej (preprečimo ga, če glavo in vrat živali zadržimo, da je ne more skloniti);
92
bracanje je ?
| ritnaje je?
- brcanje je enonožno
| - ritanje je obojenožno
93
kako apliciramo zdravilo ali pregledujemo vime pri kravi?
- postavimo se ob bok na tisti strani kjer molzemo in se sklonimo, da v primeru če brcne hitro odskočimo
94
kaj je hoja?
- koordinirano gibanje okončin, ki poteka
ponavljajoče se po določenem, za vsako vrsto hoje specifičnem zaporedju
- gibanje okončin spremlja gibanje različnih delov telesa, npr. nihanje glave, vratu, ušes in repa živali, ritmična nihanja hrbta -->sprotno uravnavanje težišča živali.
95
kako poteka premikanje naprej?
- z iztezanjem okončin (zlasti zadnjih)
- -> težišče se telesa pomika naprej.
- žival se lažje premika naprej
96
kako si sledijo različne faze gibanja posameznih okončin?
- si sledijo hitro ena drugi,
| - med posameznimi okončinami - določen fazni zamik.
97
kako se ob hoji premika vsaka okončina?
- po zaporedju določenih gibov
- stopalo se dotakne tal pred ramenskim (kolčnim) sklepom in ostane na tleh, dokler se ramenski (kolčni) sklep ne premakne pred stopalo;
- nato se odrine, dvigne in v zraku pomakne naprej ter pripravi za naslednji korak
98
katere 4 faze gibanja okončin poznaš?
fazo naslanjanja,
fazo odrivanja,
fazo dviganja
fazo lebdenja.
99
glede na hitrost gibanja ločimo pri živlaih ki hodijo po tleh?
hoja
| tek
100
kaj ločimo pri teku?
kas
| galop
101
gibanje dvonožcev
- dvonožci (človek, nekatere ptice) - izmenoma se podpirajo z eno in obema nogama;
- drugi način gibanja nekaterih dvonožcev (kenguruji, nekatere vrste glodalcev in ptic) - sonožno
poskakovanje.
102
hoja v koraku dvonožcev
- ena noga (pasivna) stoji na tleh, druga (aktivna) pa se odriva, dviga in spusti na tla;
- nato se vse ponovi z drugo nogo (aktivna in pasivna noga se zamenjata).
- faza naslanjanja daljša kot faza lebdenja
- ob vsakem koraku obdobje, ko se obe okončini dotikata tal
103
tek dvonožcev
izmenično se ena noga dviga in lebdi, druga pa se opira na tla.
faza naslanjanja krajša kot faza lebdenja --> vse telo določen trenutek lebdi v zraku.
104
opiši kljusanje (pas)
najenostavnejše gibanje četveronožcev;
*Značilno za kamele, slone, žirafem bizone, gnuje,
*konj redko
*doamči mesojedi - znak utrujenosti
prednja in zadnja noga iste strani izvajata iste, sinhronizirane gibe --> DVOJNO SIMETRIČEN HOD (2 udarca kopit).
*(kot če bi dva dvonožca hodila eden za drugim z istim korakom)
vsak ciklus sestavljata 2 obdobji naslanjanja in 2 obdobji lebdenja
telo se izmenično nagiba levo in desno
hitrost se lahko spreminja brez spreminjanja vrstnega reda nog
(30 – 60 km/h)
105
opiši kas
hkrati aktivni diagonalni nogi ---> dvojno simetrični hod
* (kot če bi dva človeka šla eden za drugim v razkoraku, a sinhrono - ko bi eden stopil naprej z levo nogo, bi drugi z
desno in obratno).
v enem ciklusu:
*2 udarca kopit (dveh kopit hkrati) -> 2 obdobji naslanjanja;
*2 fazi lebdenja
hitrost gibanja: (10 - 50 km/h);
glede na razmerje med časom naslanjanja in lebdenja ločimo štiri osnovne tipe kasa:
*delovni,
*srednji,
*pojačani in
* kratki kas
106
opiši kratki kas
faza naslanjanja daljša kot faza lebdenja v določenem trenutku se vse štiri noge dotikajo tal
107
opiši pojačan kas
naslanjanje traja krajši čas kot lebdenje --> določen čas se nobena noga ne dotika tal --> konj lebdi v zraku;
potreben pospešek v višino --> nihanje telesa v vertikalni smeri.
*vertikalni dvig hrbtenice v višino
*pomembno da se jezdec dviguje skupaj s konjem
108
Hoja četveronožcev v koraku
najpočasnejša oblika gibanja,
prednje in zadnje noge izvajajo iste gibe, s faznim premikom za približno pol koraka
* (kot če bi šla dva človeka eden za drugim, tako da bi oba začela hoditi z isto nogo, vendar ne hkrati).
naslanjanje na tla - pri hoji v koraku:
- vedno hkrati vsaj z 2 nogama,
- med istostranimi (ipsilateralnimi) naslanjanji vrinjeno eno diagonalno;
*vrstni red: ipsilateralni pas, diagonalni par, ipsilateralni par druge strani, diagonalni par, ponovitev
v vsakem ciklusu: 4 udarci kopit.
hitrost: (4,3 – 6,5 km/h)
glede na časovno razmerje med trajanjem faze lebdenja in naslanjanja ločimo:
-svobodni
* fazi lebdenja in naslanjanja trajata enalko dolgo, telo v vsakem trenutku naslanja na 2 nogi
- delovni korak
*faza anslanjanja nog daljša kot faza lebdenja, telo največ časa naslanja hkrati na 3 noge
*hitrost je manjša kot pri prosti hoji.
v dresuri:
*kratki, okrepljeni, srednji in svobodni korak.
109
opiši hojo nazaj (= odstopanje, pri konju)
vsem štirinožcem dela težave zaradi:
- pomanjkanja vaje,
- strah
- šibkega mišičja prednjih nog in
- slabe kostne povezave med prednjimi nogami in trupom
Potek:
-diagonalni par nog se giblje skoraj sočasno nazaj in stopa na tla; tal se dotakne, preden se drugi par dvigne s tal
(podobno, kot kas)
110
opiši galop
pri galopu se noge gibljejo nesimetrično:
D in L okončina se ne premikata identično in
nimata enakega deleža pri premikanju naprej ali podpiranju telesa;
vrstni red nog: prva zadnja, druga zadnja in diagonalna predja hkrati ter nazadnje druga prednja, nato sledi odriv ---> 3 udarci kopit
druga prednja, = vodilna noga --> tako ločimo L in D galop
*zadnaj zapušča tla
*noga se najbolj iztegne naprej
telo znaten čas lebdi v zraku
ker se diagonalni par nog giblje sinhrono --> tritaktni galop - "canter".
če se diagonalni par ne gibljejo sinhrono --> v enem ciklu se slišij štirje udarci kopit ("grand" galop).
* diagonalni par nog ne stopi an tla hkrati, pač pa najprej z zadnjo in nato šele s sprednjo nogo
* hitrost in dolžina koraka pri galopu je odvisna od časovnega zamika med prednjo in zadnjo nogo diagonalnega para
111
glede na trajanje faze naslanjanja in lebdenja ločimo pri galopu:
kratki (šolski) galop (faza lebdenja = faza naslanjanja),
srednji galop (faza naslanjanja >> faza naslanjanja);
poleg tega nekateri avtorji ločijo še pojačani galop.
112
opiši pasji ali Ciklični galop
sestoji iz skokov z zadnjih nog na prednje;
gibanje parov nog pri tem ni nujno popolnoma sinhronizirano;
zgled akot da bi zadnej noge prehitele sprednje
tako galopirajo psi, mačke, večina glodalcev in prežvekovalci.
113
Ekonomika
| gibanja konj
konji, ki se gibljejo prosto, izberejo:
- pri vsakem hodu energetsko
najbolj optimalno hitrost gibanja
- ali: pri vsaki hitrosti energetsko najbolj optimalen hod;
torej konj menja tip teka glede an energijo
*hoja- kas- galop : npr hojo vedno bol pospešuje, ko energetsko preseže delovanje hoje preide v kas
Nenaravni ali prisiljeni načini gibanja – večja
poraba energije!
Trening lahko razmerja spremeni!
114
Skok konja
lahko se izvede:
* z mesta,
* iz različnih hodov,
* najlaže - iz galopa.
a,b) odriv z iztegnjeno prednjo nogo ( težišče pade na zadnji del telesa);
c) skrčene zadnje noge se iztegnejo, odrinejo;
skrčene prednje noge preidejo oviro, nato pa se iztegnejo naprej.
č) doskok - najprej se dotakne tal prva, nato druga prednja noga;
d) skrčene zadnje noge - nad zapreko, dotaknejo se tal, ko jih vsaj ena prednja že
ponovno zapustila
e) po skoku - nadaljuje z galopom, lahko skoči čez naslednjo zapreko.
- tista noga ki se zadnaj odrine, je vodilna , gre čez in se prva dotakne tal
- konj lahko med skokom zamenja galop (iz levega v desni)
* odrine se z levo, pristane na desni
115
plezanje mačke navzgor
zadnje noge se skrčijo in s kremplji ujamejo v podlago, nato se iztegnejo in potisnejo trup kvišku.
s prednjimi nogami uravnava smer.
116
plezanje mačk navzdol
- gre z glavo anprej, zalaufa po deblu, lahko tudi skoči
117
PLAVANJE ŽIVALI (ČETVERONOŽCEV)
vse živali znajo plavati:
njihovo telo - specifično nekoliko lažje od vode;
v vodi živali zavzamejo pravi položaj zaradi večje teže zadnjega dela telesa in dorzalnega položaja pljuč.
pri plavanju izmenično delata obe polovici
telesa, gibi so podobni kot pri kasu.
