Metode preučevanja proteinov Flashcards
razlike med proteini
neto naboj (izoelektručna točka), velikosti, afiniteta vezave na ligand
potek ločevanja proteinov
homogenizacija tkiv (tkivo na celice) -> celično frakcioniranje v centrifugi (različni obrati = različne celice/organeli v usedlini) -> ločevanje glede na topnost (z (NH4)2SO4 ali glede na ph) -> odstranjevanje soli z dializo (proti večji koncentraciji pufra) -> ločevanje proteinov s kromatografijo
priprava proteinov v rekombinantni obliki
pripravimo ekspresijski vektor, ki ga vnesemo v baketrijo/kvasovko
definicija kromatografije
fizikalno-kemijski proces, s katerim ločujemo komponente zmesi
sestava in delovanje kromatografije
stacionarna faza in mobilna faza (organsko topilo oziroma v primeru proteinov pufer)
zmes nanesemo na stacionarno fazo, komponente pa potujejo z mobilno fazo glede na afiniteto komponente na stacionarno oziroma mobilno fazo
komponenta šibkeje vezana na stacionarno fazo potuje hitreje
uporaba tankoplastna kromatografija
ločevanje manjših molekul, metabolitov - AK, ogljikovih hidratov, lipidov, vitaminov
delovanje tankoplastne kromatografije
stacionarno plast predstavlja tanka plast silica gela na steklu ali aluminiju, mobilno pa mešanica organskih topil
mobilna faza zaradi kapilarnih sil potuje po stacionarni, snovi, ki so dobro topne v mobilni fazi pa potujejo daleč po stacionarni fazi
pomen retencijskega faktorja
razmerje med dolžino poti komponente po stacionarni fazi in dolžino poti mobilne faze
S katero metodo ločujemo proteine?
s tekočinsko kromatografijo
sestava tekočinske kromatografije
mobilna faza je tekoča, stacionarna je trda in se nahaja v kolonah
nosilec je po navadi celulozni ali agarozni, mobilna faza je po navadi pufer
tlak pri tekočinski kromatografiji
lahko je normalen, ali pa 340 atm (HPLC)
absorbanca zaznavanja proteinov
pri 200 nm , saj tam absorbira peptidna vez
aromatične AK pri 280 nm
metoda ločevanja proteinov po razlikah v naboju
ionska izmenjevalna kromatografija
delovanje ionske izmenjevalne kromatografije
proteini imajo pri različnih pH različen naboj (pod pI so pozitivno nabiti) in v stacionarni fazi imamo ionske izmenjevalce (polimeri z nabitimi funkcionalnimi skupinami
iz stacionarne faze proteine ločimo z gradientom pH ali gradientom ionske moči
uluiranje poteina je odvisno od naboja - večji kot je naboj, večjo ionsko moč potrebujemo
tipi ionskih izmenjevalcev
1) kationski izmenjevalci (vezane negativne skupine)
2) anionski izmenjevalci (vezane pozitivne skupine)