Fibrilarni proteini Flashcards
značilnosti fibrilarnih proteinov
- terciarna struktura iz ene sekundarne
- hidrofobni ostanki v notranjosti in zunanjosti
- kvartarna struktura je statična
- netopni v vodi
funkcija fibrilarnih proteinov
opora, struktura
primeri fibrilarnih proteinov
keratini, kolageni, spektrini, fibroini
mesta, kjer najdemo keratine v telesu
koža, lasje, nohti
intermediarni filamenti, ki jih gradijo keratini
intermediarni filamenti
zgradba keratinov
desnosučne alfa vijačnice s hidrofobnimi AK (alanin, valin, izolevcin, metionin, fenil…), ki se med seboj povezujejo s hidrofobnimi interakcijami in disulfidnimi mostički v levosučno ovito vijačnico (kvartarna struktura)
povezovanje ovitih vijačnic
najprej v protofilamente, nato v protofibrile
Kaj omogoča nastanek ovite vijačnice?
heptadna ponovitev AK
struktura ovite vijačnice
vsaka prva in četrta AK sta hidrofobni, peta in sedma negativno ali pozitivno nabiti, ostale AK so po navadi hidrofilne
stabilizacija keratinov
disulfidne povezave med cisteini
povezovanje keratinov
vedno se v dimer povežeta keratin tipa I in keratin tipa II, in sicer paralelno, v tetramere pa anitparalelno
bolezni povezane s keratini
1) epidermolysis bullosa simplex - mutacija keratinov 5 in 14, ki se kaže kot mehurji na koži
2) epidemolitična hiperkeratoza - mutacija keratinov 1 in 10, ki se kaže kot rdeča in občutljiva koža
funkcija spektrina
tetrameri skupaj z aktinom tvorijo heksagonalno mrežo ob znotrajcelični plasti plazmaleme
odgovoren je za značilno obliko eritrocitov
mutacija v genu za spektrin
povzroči eliptocitozo, ki se kaže kot eliptični eritrociti
vloga kolagena
daje trdnost in oporo
struktura kolagena
primarno strukturo predstavlja zaporedje glicin-X-Y (X je po navadi prolin, Y pa hidroksiprolin)
sekundarna in terciarna struktura je levosučna kolagenska vijačnica ki ni alfa vijačnica (kolagen vsebuje veliko prolina, prolin destabilizira alfa vijačnico), ampak prolinska
kvartarna struktura je desnosučna vijačnica iz treh alfa verig, ki jo stabilizirajo hidrofobne interakcije in vodikove vezi
sestava kolagenskih vlaken
tri verige se povežejo v desnosučno vijačnico - tropokolagen
molekule tropokolagena se povežejo v kovalentne vezmi med lizinom in hidroksilizinom
vloga hidroksiprolina v kolagenu
omogoča vzpostavitev ustrezne konformacije alfa verige in posledično vpliva na sekundarno, terciarno in kvartarno strukturo
hidroksilacija prolina v kolagenu
posttranslacijska modifikacija, za katero je potreben encim prolil hidroksilaza
v reakcijo je vključen tudi vitamin C
sinteza kolagena s staranjem
med tropokolagenom nastane več prečnih povezav, ki povečajo krhkost veziva
bolezenska stanja povezana s strukturo kolagena
- skorbut: pomanjkanje vitamina C (krvavenje dlesni, izpadanje zob, degeneracija kosti…)
- osteogenesis imperfecta (mutacija v genu za kolagen Gly v Ser/Cys, nenormalen razvoj kosti)
- Ehlers-Danlosov sindrom (zamenjava Arg v Cys, preobčutliva in lomljiva koža, hipermobilni sklepi, slabo celjenje ran)