ladme sistem Flashcards

1
Q

kaj je farmakokinetika?

A

Farmakokinetika je področje farmakologije, ki proučuje vpliv telesa na zdravilo in obnašanje oz.
dogajanje z zdravilom v telesu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

naštej osnovne farmakokinetične procese?

A
  • sproščanje – »liberation«
  • absorpcija – »absorption«
  • porazdelitev, distribucija – »distribution«
  • presnova, metabolizem– »metabolism«
  • izločanje, odstranjevanje, eliminacija – »elimination«
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kdaj se izohnemo sproščanju?

A

Pri aplikaciji zdravilne
učinkovine v raztopljeni obliki po katerikoli poti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj se zgodi pri intravenski aplikaciji

A

poleg procesa sproščanja se izognemo tudi procesu absorpcije, saj učinkovino
damo direktno v sistemski krvni obtok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kdaj dosežemo ustrezni terapevtski učinek?

A

samo, če dostavimo zdravilno učinkovino na določeno
mesto, kjer mora biti ustrezen čas prisotna v ustrezni koncentraciji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kako delujejo zdravila?

A

Deluje lahko lokalno na mestu
aplikacije ali pa sistemsko, za kar se mora absorbirati v sistemski krvni obtok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

entralna aplikacija

A

-skozi gastrointestinalni trakt
-peroralno: najpogostejša, najenostavnejša, najmanj nevarna in pacientu najbolj
udobna, »naravna« oblika aplikacije. Farmacevtske oblike, ki jih najpogosteje dajemo
peroralno, so tablete, kapsule, sirupi in kapljice.
o oralno
o rektalno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

parenteralna aplikacija

A

-mimo gastrointestinalnega
trakta
-omogoča hiter učinek, pa tudi podaljšan učinek (npr. več mesecev – depo
injekcije), omogoča aplikacijo učinkovin, ki v gastrointestinalnem traktu niso obstojne (npr.
inzulin), …
o aplikacija na epitelne površine izven gastrointestinalnega trakta: npr. koža, roženica,
nosna sluznica, vagina
o injiciranje/infundiranje: najpogosteje intravensko (i.v.) – samo vodne raztopine,
subkutano (s.c), intramuskularno (i.m.), …
o inhaliranje: vnos lahkohlapnih snovi in aerosolov (v plinu razpršenih trdnih ali tekočih
delcev) z vdihavanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

L SPROŠČANJE

A

Sproščanje je proces, ki je značilen za trdne farmacevtske oblike. Zajema razpad farmacevtske oblike
in raztapljanje zdravilne učinkovine, vendar ni nujno, da potečeta obe fazi, npr. zdravilna učinkovina
iz tablete se lahko raztopi brez, da bi tableta prej razpadla. Na sproščanje vplivajo lastnosti zdravilne
učinkovine (npr. topnost, hitrost raztapljanja), fiziološki pogoji (npr. pH, prisotnost hrane) in
farmacevtska oblika (običajno (takojšnje, hitro) sproščanje, prirejeno sproščanje (podaljšano
sproščanje, zakasnjeno sproščanje, pulzirajoče sproščanje)).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

A-ABSORPCIJA

A

Absorpcija je prehajanje snovi v tkiva ali skozi njih. Prehod zdravilnih učinkovin poteka iz zunanjosti ali
lokalno omejenega mesta v notranjosti telesa v sistemski krvni obtok. Učinkovina se lahko absorbira in
deluje samo, če je raztopljena.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

biološka uporabnost?

A

je merilo za obsegin hitrost absorpcije učinkovine od mesta aplikacije v centralni
krvni obtok. Obseg absorpcije je delež aplicirane učinkovine, ki v nespremenjeni obliki doseže centralni
krvni obtok, hitrost absorpcije pa je hitrost s katero učinkovina prihaja v centralni krvni obtok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj vpliva na hitrost in obseg absorpcije

A
  • biološki faktorji (starost pacienta, spol, prekrvavljenost na mestu absorpcije, velikost površine
    za absorpcijo, čas prehoda skozi gastrointestinalni trakt, pH, vnos hrane, sočasna uporaba
    nekaterih zdravil, predsistemski metabolizem v prebavnem traktu in jetrih, bolezni
    gastrointestinalnega trakta, …)
  • fizikalno-kemijski parametri učinkovine (velikost, naboj, topnost/hitrost raztapljanja,
    permeabilnost),
  • farmacevtska oblika (prirejeno sproščanje, …)

Obseg absorpcije zmanjšajo mnogi dejavniki, ki so lahko posledica farmacevtske oblike ali bioloških
dejavnikov (čas prehoda skozi gastrointestinalni trakt-GIT, pH, vnos hrane, encimi v lumnu GIT,…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

katere bariere preide raztopljena zdravilna učinkovina na mestu absorpcije

A

na poti do sistemskega krvnega obtoka
preiti bariere (hidrofilno, lipofilno). Npr. pri peroralno zaužitem zdravilu se mora skozi
stene prebavil absorbirati najprej preko mukusa, ki ga večina učinkovin enostavno preide z difuzijo,
druga bariera pa so lipofilne membrane celic sluznice v prebavnem traktu. Preide jih lahko
paracelularno (med celicami) ali transcelularno (skozi celice).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

na kakšne načine prehajajo celično membrano transcelularno zdravilna učinkovina lipidno

A
  • difuzija (pasivni transport): s področja z višjo koncentracijo na področje z nižjo koncentracijo.
    S pasivno difuzijo lahko membrano prehajajo samo učinkovine v neionizirani obliki.
  • transport s pomočjo prenašalnih proteinov:
    o olajšana difuzija: transport s prenašalci v smeri koncentracijskega gradienta
    o aktivni transport: transport s prenašalci, ki lahko poteka tudi proti gradientu in za to
    potrebuje energijo
  • drugi načini prehoda (kanalčki za vodo in manjše hidrofilne molekule, kanalčki za ione, različni
    mehanizmi endocitoze, …)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

absorpcija preko prebavnega trakta

A

Kadar se učinkovina v kri absorbira preko prebavnega trakta, gre skoraj vedno najprej še skozi jetra
(predsistemski metabolizem (možnost predsistemskega metabolizma sicer obstaja že v prebavnem
traktu)), potem pa preko pljučnega obtoka v sistemski krvni obtok. Pri načinih aplikacije mimo
gastrointestinalnega trakta gre učinkovina z mesta aplikacije v sistemski krvni obtok preden pride v
jetra.
Absorpcija iz prebavnega trakta
- ustna sluznica: redko, takšne FO so uporabne kadar želimo doseči hiter učinek (npr.
nitroglicerin, kaptopril, …)
- želodec: redko
- tanko črevo: glavno mesto absorpcije peroralnih zdravil, rahlo bazičen ph, velika absorpcijska
površina, dobra prekrvavljenost želodčne sluznice, peristaltična aktivnost, ki omogoča mešanje
vsebine in stik s črevesno sluznico
- debelo črevo: manj pomembno, razen kadar gre za rektalno aplikacijo – takrat gre zdravilna
učinkovina od tu direktno v sistemski krvni obtok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

absorpcija iz pljuč

A

Absorpcija poteka skozi tanko alveolarno membrano, ki ima veliko površino (cca. 70 m2). Skozi njo
prehajajo plini in aerosoli z delci, manjšimi od 1 um. Velika površina, dobra prekrvavljenost – dobra
absorpcija!

17
Q

absorpcija skozi kožo

A

Pri dermalnih FO običajno želimo lokalni učinek, lahko pa pride tudi do sistemskega. Za doseg
sistemskega učinka uporabljamo transdermalne obliže.
Absorbirana učinkovina gre direktno v krvni obtok. Absorpcija je odvisna od:
- lastnosti zdravilne učinkovine (vodotopna ali lipidotopna)
- farmacevtske oblike
- bolezni ali poškodbe kože na mestu nanosa
- masiranje, vtiranje

18
Q

absorpcija iz tkiva

A
  • podkožno tkivo: zdravilna učinkovina difundira v krvni obtok, večinoma hitra in zelo dobra
    absorpcija. Pospešimo jo lahko z dodatkom encima hialuronidaza (zmanjšamo viskoznost
    tkiva), upočasnimo pa z dodatkom vazokonstriktorja ali uporabo suspenzije.
  • mišično tkivo: absorpcija še hitrejša kot iz podkožnega tkiva zaradi dobre prekrvavljenosti
    mišic. Z vodnimi raztopinami dosežemo hiter učinek, z oljnimi raztopinami in suspenzijami pa
    absorpcijo upočasnimo.
19
Q

D- – PORAZDELITEV UČINKOVIN od česa je odvisna Hitrost in obseg porazdelitve ZU v telesu

A
  • hitrosti dostave učinkovine (PERFUZIJA)
    Hitrosti dostave učinkovine do tkiva je odvisna od hitrosti pretoka krvi skozi organ. Mehanizmi: razlika
    v osmotskem tlaku, razlika v hidrostatskem tlaku.
  • hitrosti prehoda učinkovine iz krvi v tkivo, prehoda skozi membrane (DIFUZIJA)
    Prehod učinkovine preko membrane (lipofilna bariera): pomembne so hidrolipofilne lastnosti
    učinkovine, včasih tudi velikost. Membrano prehaja le prosta učinkovine (ki ni vezana na telesne
    komponente). Na hitrost difuzije vplivajo: koncentracijski gradient, porazdelitveni in difuzijski
    koeficient, debelina in površina membrane.
  • afinitete učinkovine do komponent telesa (VEZAVA NA PLAZEMSKE PROTEINE (albumin, α1-kisli
    glikoprotein), KOMPONENTE TKIVA
20
Q

DISTRIBUCIJA ZU V ORGANIZMU

A

Porazdelitev ZU v organizmu je lahko homogena ali nehomogena.
Distribucija je lahko PERFUZIJSKO omejena ali DIFUZIJSKO omejena. Perfuzijsko omejitev distribucije
imajo lipofilne učinkovine, difuzijsko omejena porazdelitev pa je značilna za hidrofilne učinkovine.
Pomemben parameter porazdelitve je volumen distribucije, ki je značilen za vsako ZU posebej.
Vd = skupna količina učinkovine v telesu / koncentracija učinkovine v krvni plazmi
Vrednost Vd se običajno podaja v litrih (L).
Volumen distribucije je prostornina, v kateri se porazdeljuje ZU, ko pride v centralni krvni obtok. Gre
za teoretično prostornino, ki bi bila potrebna, da bi se aplicirana količina ZU porazdelila do dejanske
izmerjene koncentracije učinkovine v krvni plazmi. Volumen distribucije nam torej pove, kako se ZU
porazdeli med krvno plazmo in ostalimi deli telesa.
Višja je vrednost Vd, več učinkovine se porazdeli iz plazme v tkiva. Vrednost Vd je lahko višja od
dejanske vrednosti volumna tekočin v telesu, kar pomeni, da se taka učinkovina kopiči v telesu (npr. v
maščevju, v kostnini, …).

21
Q

M- METABOLIZEM UČINKOVIN

A

Metabolizem je ena najpomembnejših poti eliminacije ZU in ostalih telesu tujih snovi iz telesa. Največji
delež zdravil se iz centralnega krvnega obtoka izloči z metabolizmom, le manjši del se izloči v
nespremenjeni obliki z urinom. Metabolizem zdravil poteka z različnimi reakcijami, delimo jih na
reakcije I. faze in reakcije II. faze. V reakcijah I. faze gre največkrat za oksidacije in redukcije, s katerimi
se substrat običajno pretvori v manj aktivno in bolj hidrofilno obliko, ki se lažje izloči z urinom.
Najpomembnejša skupina encimov, ki katalizira reakcije I. faze zdravil, je CYP450. V reakcijah II. faze
pa gre večinoma za konjugacije s hidrofilnimi skupinami, s čimer se hidrofilnost še poveča.
Posebnost so predzdravila – šibko ali popolnoma neaktivne molekule, ki za delovanje potrebujejo
metabolično aktivacijo (primer: klopidogrel). V nekaterih primer pa lahko metabolična aktivacija
povzroči tudi nastanek toksičnih produktov (primer: previsoki odmerki paracetamola).
Metabolizem zdravil poteka v več tkivih po telesu, najintenzivnejši pa je v gastrointestinalnem traktu
in jetrih. Jetra so najpomembnejši metabolični organ, pri predsistemskem metabolizmu pa zelo
pomembno vlogo igra tudi sluznica tankega črevesa. Predsistemski metabolizem poteka preden
učinkovina doseže centralni krvni obtok, sistemski pa od trenutka, ko se ZU pojavi v centralnem krvnem
obtoku.
Inhibicije ali indukcije metaboličnih encimov so eden najpomembnejših razlogov farmakokinetičnih
interakcij zdravil.

22
Q

E- ELIMINACIJA UČINKOVIN

A

Izločanje je ireverzibilen proces izločanja kemijsko spremenjenih ali nespremenjenih učinkovin iz
telesa. Glavni organ za izločanje v vodi raztopljenih ZU ali njihovih metabolitov so ledvice. Trije procesi
izločanja preko ledvic so glomerulna filtracija, tubulna sekrecija in tubulna reabsorpcija. Pomembni
parametri izločanja ZU so:
razpolovni čas (t ½ ) – čas, v katerem se začetna koncentracija ZU zmanjša za 50 %
očistek = klirens – volumen plazme, ki se v časovni enoti očisti učinkovine
hitrost eliminacije – količina učinkovine, ki se izloči iz telesa na enoto časa preko določenega organa
Pri izločanju ZU ali njihovih metabolitov preko ledvic moramo biti pozorni na bolezni ledvic.
Poleg ledvic se metaboliti lahko izločajo tudi skozi jetra: z žolčem gredo v dvanajstnik in se nato izločijo
preko blata. Lahkohlapne snovi se izločajo preko pljuč, za doječe matere pa je kljub majhnemu obsegu
pomembno tudi izločanje v materino mleko