Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZDRAVILA > 4 > Flashcards

4 Flashcards

1
Q

Lastnosti aromatskih ogljikovodikov, pogoji aromatičnosti.

A

Aromatski ogljikovodiki imajo značilen vonj. Predstavnik je BENZEN.

Aromatske spojine imajo planarno zgradbo, delokalizirane ꙥ elektrone in izmenično dvojno vez.

Veljati mora tudi Hucklovo pravilo ( št. ꙥ e = 4n +2, n = št.obročev).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Naštejte vrste elektrofilnih substitucij na benzen.

A
  • Alkiliranje (R-Cl/ AlCl3)
  • Aciliranje (R-COCl/AlCl3)
  • Nitriranje (HNO3/H2SO4)
  • Nitroziranje (HNO2/H2SO4)
  • Sulfoniranje (H2SO4 ali SO3)
  • Halogeniranje (Cl2/FeCl3)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Napišite reakcijo nitriranja benzena.

A

Benzen reagira z dušikovo (V) kislino ob prisotnosti žveplove (VI) kisline kot katalizator.
Nastane nitrobenzen in stranski produkt voda.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Delitev cikličnih spojin glede na različne heteroatome.

A

Značilnost cikličnih spojin je, da so ogljikovi atomi sklenjeni v obroč. Lastnosti cikloalifatskih spojin
so podobne lastnostim alifatskih spojin. V obroču je lahko tudi en ali več heteroatomov. To je
navadno dušikov, žveplov ali kisikov atom. V tem primeru so to:
- Ciklični amini (ciklične spojine, ki imajo v obroču dušikov atom).
- Ciklični sulfidi (ciklične spojine, ki imajo v obroču žveplov atom).
- Ciklični etri (ciklične spojine, ki imajo v obroču kisikov atom).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

naštejte fiziološko pomembne spojine steroidov.

A

Steroidi so pomembne cikloalifatske spojine. Vsebujejo skelet, ki ga sestavljajo štirje obroči, trije so
šestčlenski in eden je petčlenski.
V skupino steroidnih spojin spadajo številne pomembne naravne spojine. Te so:
- Holesterol
- Vitamin D
- Hormoni skorje nadledvične žleze
- Spolni hormoni
- Žolčne kisline.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako nastane strdek pri aterosklerozi.

A

Zaradi previsoke vrednosti holesterola v krvi se žilna stena zadebeli. Arterije se sčasoma zožijo in postanejo manj prožne.

Aterom (zadebeljen del) se pretrga, pride v kri in sproži nastanek krvnega strdka.

Strdek žilo še dodatno zoži ali celo zamaši. Nastane zapora. Če so prizadete arterije, ki oskrbujejo možgane, lahko nastopi možganska kap, če pa se strdek pojavi v koronarnih arterijah, pa nastane srčna kap.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Lasnosti cikličnih spojin

A

Značilnost cikličnih spojin je, da so ogljikovi atomi sklenjeni v OBROČ.

Lastnosti cikloalifatskih spojin
so PODOBNE lastnostim alifatskih spojin. V obroču je lahko tudi 1+ heteroatomov.

Glede na število vezi poznamo NASIČENE in NENASIČENE.

Glede na št. C. atomov povezanih v obroč, poznamo CIKLOPROPAN, CIKLOBUTAN, CIKLOPENTAN …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Holesterol, lastnosti, pomen za organizem.

A

Je bel kristalni prašek brez vonja in okusa.

V vodi se ne topi, dobro se topi v nepolarnih topilih.

Za človekov organizem je nujno potreben. Odrasel človek ima 200 g holesterola.

Večina ga je v celičnih membranah.
Holesterol vnašamo v telo delno s hrano (jajčni rumenjak, drobovina),
del holesterola pa nastaja v jetrih (endogeni holesterol). Iz holesterola nastanejo vse fiziološko
pomembne steroidne spojine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ateroskleroza, zakaj nastane?

A

Previsoka vrednost holesterola v krvi pomeni resen dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze.
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se arterijske stene zadebelijo in postanejo manj prožne.
Bolezen lahko prizadene arterije povsod po telesu. Pod arterijsko steno se začnejo kopičiti
maščobne snovi. Takšna arterijska stena se nato mestoma zadebeli. Arterije se počasi zožijo in
postanejo manj prožne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opišite strukturo kislinskih kloridov, anhidridov, estrov, amidov.

A

Kislinski kloridi imajo fukcionalno skupino -COCl, primer CH3COCl (etanoil klorid).
Anhidridi nastopajo v obliki RCO-O-COR, primer CH3CO-O-COCH3 (etanojski anhidrid).
Estri imajo funkcionalno skupino -COO, primer CH3COOCH3 (metil etanoat).
Amidi imajo obliko RCONH2, primer CH3CONH2 (metil amid).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opišite farmacevtsko delovanje acetilsalicilne kisline.

A

Najbolj znan ester, ki je zdravilna učinkovina, je acetilsalicilna kislina. Deluje analgetično,
antipiretično, protivnetno, preprečuje agregacijo trombocitov. Uporabljamo jo pri blagih artritičnih
bolečinah, bolečinah med menstruacijo, pri prehladu, gripi, vnetem grlu, glavobolu, zobobolu…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opišite pomen paracetamola in soli v farmaciji.

A

Paracetamol deluje analgetično in antipiretično. Uporabljamo ga pri bolečinah med menstruacijo,
pri zobozdravstvenih in zdravniških posegih, pri vročini, prehladu, revmatičnih bolečinah…
Soli uporabljamo pri izdelavi raztopin in parenteralnih farmacevtskih oblik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Razložite sestavo in pomen spojine Trdi parafin, Beli vazelin, Rumeni vazelin.

A

Trdi parafin je zmes trdnih alkanov z dolžino verige C20 do C40. Tališče je med 50 in 61֯ C. Uporablja
se za izdelavo svečk z odvajalnim učinkom in mazil.
Beli vazelin je zmes trdnih in tekočih alkanov. Uvrščamo ga med gele ogljikovodikov. Trdni alkani
tvorijo tridimenzionalno rešetko, v katero je ujeti tekoči del alkanov. Vazelin uporabljamo za
izdelavo mazil. Je kemijsko in fizikalno stabilen ter dobro prenosljiv.
Znan je še Rumeni vazelin, ki je manj prečiščen kot beli vazelin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Razložite lastnosti in pomen spojine Ihtamol.

A

Je rdečkastorjava do skoraj črna viskozna tekočina, z vonjem po nafti. Meša se z vodo, glicerolom in
olji, delno se meša z etanolom.
Deluje šibko bakteriostatsko. Vgrajujemo ga v pripravke, ki se nanašajo na kožo, v svečke in globule.
Lahko draži kožo in povzroča preobčutljivostne reakcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opišite fizikalno- kemijske lastnosti kloroforma in njegove terapevtske lastnosti.

A

Je brezbarvna nevnetljiva tekočina, nekoliko sladkobnega vonja. Ima večjo gostoto kot voda in se z
njo skoraj ne meša. Dobro se raztaplja v maščobah. Na zraku in svetlobi oksidira, nastane karbonil
klorid in klor, Karbonil klorid močno draži dihalne poti, znan je tudi kot bojni strup fosgen.
Kloroform (CH3Cl) so včasih up. kot anestetik. Povzroča izgubo zavesti in občutka za bolečino. Ker pa
je kancerogen, je njegova uporaba v medicini in kozmetiki prepovedana.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opišite osnovne kemijske in fizikalne značilnosti alifatskih ogljikovodikov (alkanov, alkenov,
alkinov).

A

Alkani so ogljikovodiki, ki so povezani z enojno vezjo, tetraedrična razporeditev vezi, končnica -an,
alkeni so ogljikovodiki, ki so povezani z dvojno vezjo, trikotna razporeditev vezi, končnica -en, alkini
so ogljikovodiki, ki so povezani s trojno vezjo, linearna razporeditev vezi, končnica -in. Alkani so
nasičeni, alkeni in alkini nenasičeni in bolj reaktivni od alkanov. Agregatna stanja alkanov so
naslednja C1 -C4 so plini, od C5 – C16 so tekočine, od C17 naprej so trdne snovi. Z vodo se ne mešajo in
imajo praviloma manjšo gostoto od vode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere reakcije so značilne za alkene in alkine?

A
  • Adicije halogenov
  • Adicije vodikovih halogenidov
  • Oksidacije
  • Polimerizacije
  • Ozonizacije
  • Katalitsko hidrogeniranje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Razložite pomen spojine Tekoči parafin.

A

Tekoči parafin je prozorna viskozna tekočina, kjer prevladujejo gostotekoči alkani. Glede na
viskoznost ločimo več vrst tekočega parafina. Up. ga predvsem kot pomožno snov pri izdelavi mazil,
svečk, emulzij. Peroralno ali rektalno deluje odvajalno.V prebavilih se ne absorbira in ne razgradi.
Sluznico črevesja prevleče in jo naredi gladko ter spolzko. S tem olajša praznjenje črevesne vsebine.
Je blago odvajalo. Pogosta in dolgotrajna uporaba ni priporočljiva. Pojavijo se lahko motnje v
absorpciji vitaminov, ki so topni v maščobah (vitamini A,D,E,K).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Za Cu (baker) kratko opišite njegov pomen v organizmu.

A

Baker je sestavina več encimov, ki so potrebni za pridobivanje energije , za antioksidantno delovanje
in za tvorbo vezivnega tkiva. Dnevno potrebujemo 2 mg bakra. Bakrovi ioni se po krvi prenašajo
vezani na beljakovino ceruloplazmin. Pomanjkanje bakra je redko. Znaki so: krhki lasje, utrujenost,
zmanjšano število rdečih krvničk, pikčaste krvavitve na koži, krhke kosti zaradi izgube kalcija. Baker,
ki ni vezan na ceruloplazmin, je toksičen. Že majhne količine zaužitega bakra delujejo emetično.
Povzročajo slabost in bruhanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Za Ag (srebro) kratko opišite njihov pomen v organizmu.

A

Srebro v človeškem telesu ni prisotno. Srebrovi ioni obarjajo beljakovine, zato delujejo
adstrigentno in baktericidno. Visoke koncentracije delujejo kavstično. Srebrove soli se v prebavilih
reducirajo do elementarnega srebra, zato se ne absorbirajo. Srebrove soli uporabljamo le zunanje.
Farmacevtsko pomembna srebrova spojina je srebrov nitrat (AgNO3). Je bel, kristaliničen prašek, v
vodi se dobro topi. 1%-na raztopina AgNO3 se v obliki kapljic za oči up. pri novorojencih za
preprečevanje nevarnega, z gonokokom povzročenega očesnega vnetja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Za Au (zlato) kratko opišite njegov pomen v organizmu.

A

Zlato in njegove spojine po zaužitju niso učinkovite. V prebavilih se spojine zlata reducirajo do
elementarnega zlata in se ne absorbirajo. Spojine zlata se sicer up. za zdravljenje revmatoidnega
artritisa. Zdravljenje spremljajo pogosti neželeni učinki, ki prizadenejo kožo in sluznice, spremenijo
krvno sliko, okvarijo ledvice, jetra, pljuča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Etanol, latinsko ime, opišite njegove kemijske lastnosti, kako nastane in farmacevtsko
učinkovanje.

A

Etanol (C2H5OH) je prozorna, brezbarvna tekočina, značilnega vonja in ostrega okusa. Vre pri 78 ﹾC in
gori z modrikastim plamenom. Pri gorenju nastaneta ogljikov dioksid in voda. Meša se z vodo,
glicerolom, eteričnimi olji. Nastane pri alkoholnem vrenju, tehnično ga pridobivamo iz krompirja,
sintetično pa iz etena in etina. 0,5% etanola v krvi povzroči smrt.
Učinkuje kot antiseptik, dezinficiens in rubefaciens.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Glicerol, lat. ime, opišite njegove kemijske lastnosti, farmacevtsko učinkovanje.

A

CH2OH(CH)OHCH2OH je bistra, brezbarvna, viskozna, higroskopna tekočina sladkega okusa in brez
vonja. Z vodo in etanolom se meša v vseh razmerjih. Je sestavina maščob. NE deluje antiseptično in
NE hipnotično. Up. ga kot hidrofilno fazo pri izdelavi mazil in krem, kot vlažilec v hidrogelih in zobnih
pastah. Pri peroralni in rektalni uporabi deluje odvajalno. Veže vodo v črevesju, zato se poveča
količina črevesne vsebine, ki sproži refleks za praznjenje črevesja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Izopropanol, Sorbitol, Stearol, osnovne lastnosti, farmacevtsko učinkovanje.

A

Izopropanol oz. propan-2-ol je antiseptik in dezinficiens, ki je po jakosti podoben etanolu, le da je
bolj toksičen. Po nanosu na kožo lahko povzroči draženje. Uporablja se za razkuževanje kože pred
operacijami.
Sorbitol je bel, higroskopen prašek zelo sladkega okusa. Zadržuje vlago, zato se up. kot vlažilec v
različnih farmacevtskih pripravkih in kozmetičnih izdelkih. Uporablja se tudi kot sladilo v pripravkih
za diabetike.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Razložite fiziološki pomen žvepla.

A

Žveplo je pomemben element v številnih naravnih molekulah, na primer v nekaterih aminokislinah in v številnih encimih. Anorgansko žveplo je v obliki sulfata (SO4 2- ) v manjših količinah prisotno v telesnih tekočinah, predvsem v znotrajcelični tekočini. Sulfatni ioni nastanejo v jetrih, pri metabolizmu nekaterih žveplovih spojin. Iz telesa se izločijo s sečem. Sulfati se iz prebavil slabo absorbirajo. Večji odmerki delujejo kot osmozni laksansi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Opišite α-modifikacijo žvepla in opišite njegovo farmacevtsko delovanje.

A

Je farmacevtsko najbolj pomembna. Sestavlja jo ciklična osematomska molekula S8. Z različnimi postopki čiščenja lahko pripravimo oborjeno ali koloidno žveplo. Farmakopeja ga opisuje kot žveplo za zunanjo uporabo. Je rumen, amorfen, v vodi netopen prašek. Delci koloidnega žvepla so manjši in bolj zaobljeni kot delci oborjenega žvepla. Up. ga lokalno pri nekaterih kožnih obolenjih. Deluje keratolitično, blago antiseptično, blago antimikotično in protiparazitno. Vgrajujemo ga v v mazila, losjone, mila, šampone. Uporabljamo ga za zdravljenje aken, prhljaja, garij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Razložite uporabo žveplovih spojin v farmaciji.

A

Natrijev tiosulfat (Na2S2O3) je brezbarvni, higroskopni, njegovi kristali so v vodi zelo dobro topni kristali. Pomemben je predvsem kot reagent v analizni kemiji. Z njim kvalitativno in kvantitativno določamo jod. Je pomemben protistrup, uporabljamo ga pri politju kože z bromovico. V obliki intravenskih injekcij ga uporabljamo pri zastrupitvah s cianidi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Razložite fiziološki pomen kisika.

A

Kisik (O2) je pomemben za celično dihanje. Je v naravi najbolj razširjen element. Kisik omogoča na Zemlji razmere, potrebne za življenje. V zraku ga je 21 prostorninskih %. Za pomanjkanje kisika so najbolj občutljivi možgani. Pri nekaterih boleznih, za katere je značilna hipoksija (pomanjkanje kisika) – astma, pljučnica, zastrupitve s plini, up. kisik v obliki inhalacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Opišite ozon (O3) in vodo (H2O), opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti in razložite uporabo v farmaciji.

A

Ozon (O3) lahko nastane pri osvetljevanju kisika ali zraka z UV svetlobo. Ima značilen vonj,(ozein pomeni v grščini dišati). Je močan oksidant, saj razpade že pri sobni temperaturi. Njegovi učinki so toksični, večje koncentracije ozona dražijo dihalne poti , zaradi tega lahko nastane pljučni edem. Voda (H2O) je polarna spojina in najpomembnejša kisikova spojina. Vrelišče ima pri 100 ֯C. Pri sobnih pogojih je v tekočem agregatnem stanju. Oficinalne vrste vode so: prečiščena voda (Aqua purificata), visoko prečiščena voda (Aqua valde purificata) in voda za injekcije (Aqua ad iniectabilia). Uporablja se za pripravo različnih farmacevtskih oblik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Opišite vodikov peroksid (H2O2), opredelite njegove fizikalno-kemijske lastnosti in razložite uporabo v farmaciji.

A

Je tekočina rahle modrikaste barve , neobstojna. Je močan oksidant. Koncentrirano 30% raztopino H2O2 uporabljajo za pripravo 3% raztopine H2O2. Vodikov peroksid je antiseptik, dezinficiens in dezodorant. Do nedavnega so 3% raztopino uporabljali za čiščenje in spiranje ran. Danes takšno uporabo odsvetujejo, saj se pri nanosu peroksida na rano (tkivo) sprostijo mehurčki O2, ki zamašijo žilice v okoliškem zdravem tkivu. Zato pride do zračne embolije in poškodbe tkiva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj je zdravilo?

A

Je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene ali namenjene za zdravljenje oz. preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kdaj se neka snov šteje za zdravilo?

A

Za zdravilo se šteje vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na ljudeh ali živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile fiziološke funkcije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kakšnega izvora je lahko?

A

Človeškega izvora
Živalskega izvora
Rastlinskega izvora
Mikrobnega izvora
Kemijskega izvora

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kako deluje zdravilo?

A

Nespecifično (njihovo delovanje ni odvisno od strukture, kisline nižajo vrednost pH, v vodi topne spojine povečajo osmozni tlak). Specifično (učinek je odvisen od zgradbe učinkovine, učinkovine se vežejo na receptorje).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Opiši celotno pot od vstopa v telo do razgradnje, specifično, nespecifično delovanje, receptorji, vezava učinkovine na receptor?

A

Zdravilo v prebavilih razpade na manjše delce, v črevesnem ali želodčnem soku se raztopi, raztopljen se prenese po vsem telesu. Nato pride do specifičnega ali nespecifičnega delovanja. Nespecifično delujejo večinoma anorganske učinkovine in nekaj organskih učinkovin (etanol, kloroform, dietileter). Učinkovina se veže na receptor z modelom ključ in ključavnica.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Imenovanje zdravilnih učinkovin in zdravil, kako jih poimenujemo (kemijsko ime, mednarodno nelastniško ime, trivialno ime, latinsko ime)

A

Kemijsko ime natančno pove sestavo spojine, mednarodno lastniško ime priporoča svetovna zdravstvena organizacija (WHO); acetilsalicilna kislina, paracetamol… Trivialna imena ničesar ne povedo o zgradbi, so nesistematična in si jih preprosto moramo zapomnit (ocetna kislina, citronska kislina, kloroform). Latinska imena pomeni enotno poimenovanje snovi po vsem svetu (Acidum boricum, Carbonei dioxydum…)

37
Q

Opišite in razložite fiziološki pomen natrijevih ionov v organizmu?

A

Prisotni so v vseh telesnih tekočinah, Več jih je v znotrajcelični tekočini. V telo jih vnašamo s hrano, izločamo s sečem in znojem. Raven uravnavajo ledvice. Presežek se izloči skozi ledvice s sečem, primankljaj povzroči manjše izločanje seča.

38
Q

Naštejte pomembne natrijeve spojine.

A

Natrijev klorid (NaCl), Natrijev hidroksid (NaOH), Natrijev karbonat (Na2CO3), Natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3).

39
Q

Opišite fizikalno-kemijske lastnosti NaCl in razložite njihovo terapevtsko delovanje.

A

Natrijev klorid (NaCl) so beli kristali, slanega okusa, topni v vodi. Iz prebavil se hitro absorbira in se skupaj z vodo izloči iz telesa. Pomemben za izotonizacijo parenteralnih farmacevtskih oblik. 0,9% raztopina NaCl (fiziološka raztopina) povzroča enak osmotski tlak kot krvna plazma, zato je izotonična Sterilna se uporablja za izpiranje nosu, ran, sterilna za nadomeščanje telesnih tekočin. Večje količine soli per os delujejo diuretično.

40
Q

Opredelite fizikalno-kemijske lastnosti vode.

A

Je kemijska spojina in polarna molekula. Pri standardnih pogojih je tekočina. V trdnem stanju je led, v plinskem stanju je para. Tališče vode je pri 0C in vrelišče pri 100 C. Molekule vode se med sabo povezujejo z vodikovimi (H-vezmi). Je dobro topilo za polarne snovi. Se veliko up. v tehnologiji. Je najpomembnejša spojina za organizem in tudi za življenje.

41
Q

Katere vrste vod uporabljamo v farmaciji?

A

V farmaciji se voda uporablja za izdelavo različnih farmacevtskih oblik, pri sintezi zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, za čiščenje embalaže, proizvodnih naprav in prostorov. V farmaciji uporabljamo prečiščeno vodo (Aqua purificata) in vodo za injekcije (Aqua ad iniectabilia).

42
Q

Opišite lastnosti prečiščene vode in vode za injekcije.

A

Prečiščena voda se uporablja za pripravo vseh zdravilnih pripravkov, razen za tiste za katere je zahtevana sterilnost in apirogenost. Pridobivamo jo z destilacijo, ionsko izmenjavo in reverzno osmozo.
DESTILACIJA – vodo pri vrelišču prevedemo v paro, nato paro v hladilniku utekočinimo in jo zbiramo kot destilat. Nehlapne nečistoče ostanejo v prvi posodi. Postopek izvedemo tako, da prvih 15 minut ne dovajamo vode v hladilnik, zato da ga steriliziramo. Začetno količino destilata zavržemo, zaradi neraztopljenih soli. Tako dobimo kakovosten destilat.
IONSKA IZMENJAVA – demineralizacija- pri ionski izmenjavi se anioni in kationi iz vode zamenjajo s H + in OHiz smole. Vodo, ki jo želimo prečistiti, vodimo najprej skozi kationsko in nato skozi anionsko smolo. Po prehodu obeh smol je zaradi izmenjave kationov in anionov iz vode dobljena voda nevtralna. V farmaciji smemo uporabljati le tako demineralizirano vodo.
REVERZNA OSMOZA – je najnovejša tehnika čiščenja vode. Pri reverzni osmozi teče proces v nasprotni smeri, kot pa pri osmozi. Pri osmozi difundirajo molekule topila v raztopino skozi polprepustno membrano v smeri, kjer jih je manj. Pri reverzni osmozi pa je tlak večji in in se molekule topila premikajo iz manj koncentriranega v bolj koncentriran del raztopine.

43
Q

Delitev aminov (primarni, sekundarni, terciarni), poimenovanje in lastnosti.

A

Amine delimo na primarne amine ( A), sekundarne amine (B) in tercirarne amine (C).
Amine poimenujemo tako, da radikalu dodamo končnico amin (metilamin).
Amini so bazične spojine. Bazičnost je odvisna od vrste substituent. Alkilamini so nekoliko
močnejše baze od amoniaka, aromatski amini so manj bazični od alifatskih aminov. Amini tvorijo
vodikove vezi, kar poveča njihovo topnost v vodi.

44
Q

Opišite aminokisline, funkcionalni skupini, esencialne in neesencialne AK.

A

Aminokisline vsebujejo dve značilni funkcionalni skupini: amino skupino (-NH2) in karboksilno
skupino (-COOH). So kiralne, optično aktivne spojine.
Aminokisline navadno imenujemo s trivialnimi imeni. So za organizem zelo pomembne, saj so
sestavni del beljakovin. Esencialne aminokisline so tiste aminokisline, ki jih človekov organizem
nujno potrebuje, saj jih ne more izdelati sam. V organizem jih moramo vnesti s hrano. Te so izolevcin,
levcin, valin, lizintreonin…
Neesencialne aminokisline lahko telo samo sintetizira.

45
Q

Opišite peptide, beljakovine, naloge beljakovin.

A

Aminokisline se med sabo povezujejo s peptidnimi vezmi. Peptidna vez je vez CONH. Dve
aminokislini (AK) tvorita dipeptid, tri AK tripeptid, več kot 10 AK je polipeptid.
Polipeptidi z velikim številom aminokislin so beljakovine. Beljakovine so med najpomembnejšimi
molekulami v vsaki živi celici.

46
Q

Naloge beljakovin:

A
  • Uravnavajo kemijske reakcije v živih organizmih.
  • Po telesu prenašajo za organizem potrebne snovi.
  • Uravnavajo delovanje organizma.
  • Sodelujejo pri obrambi organizma.
47
Q

Napišite splošno formulo za karboksilne kisline, kakšne lastnosti daje karboksilna skupina tem
spojinam, kako jih poimenujemo?

A

Splošna formula za karboksilne kisline je R-COOH. Primer etanojska kislina CH3COOH. Uvedba COOH
skupine v molekulo poveča polarnost spojine. Posledica polarnosti je večja kemijska reaktivnost.
Karboksilne kisline poimenujemo s končnico -ojska ali -diojska kislina. Če sta v molekuli več kot dve
karboksilni kislini ali je karboksilna kislina vezana na obroč, jih poimenujemo kot karboksilne kisline.

48
Q

Ocetna kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

A

CH3COOH je prozorna, jedka tekočina ostrega vonja. Meša se z etanolom, vodo, glicerolom. Nastaja
pri alkoholnem vrenju. Visoko koncentrirana (več kot 96%) se strdi že pri 16֯ C. Imenujemo jo ledocet,
ki se uporablja za sintezo zdravil. Razredčene raztopine delujejo protibakterijsko in protiglivično. 4%-
no raztopino ocetne kisline up. kot začimbo v gospodinjstvu (vinski kis).

49
Q

Opišite maščobne kisline, opišite stearinsko kislino in njeno delovanje ter uporabo v farmaciji.

A

Maščobne kisline so tiste karboksilne kisline, ki imajo v molekuli vsaj štiri ogljikove atome. Maščobne
kisline se v naravi biosintetizirajo iz različnega števila enot CH3COOH, zato imajo vedno sodo število
C atomov. Poznamo nasičene maščobne kisline, kadar so ogljikovi atomi povezani samo z enojnimi
vezmi. Gradijo trdne masti. Kadar pa je v molekuli ena ali več dvojni vezi, pravimo, da so nenasičene.
Olja vsebujejo nenasičene maščobne kisline.
Stearinska kislina je nasičena maščobna kislina. Je bel, v vodi netopen prašek. Topi se v etanolu,
kloroformu in dietiletru. Uporabljamo jo kot drsljivec pri tabletiranju, za izdelavo mil, emulgatorjev.

50
Q

Formaldehid, opišite njegovo delovanje in uporabo v kemiji in farmaciji.

A

Formaldehid je plin ostrega vonja, ki močno draži sluznico. Je zelo reaktiven in toksičen. Kemijsko je
matanal. Uporabljamo vodne raztopine formaldehida. Oficinalna je 35%-na vodna raztopina
formaldehida, ki je pomemben reagent. Formaldehid koagulira beljakovine. V stiku s kožo postane
izsušena in bolj trda, pojavi se lahko dermatitis. Zaužitje formaldehida lahko povzroča razjede
sluznice prebavil, ki jih spremljajo hude bolečine. Zaradi toksičnosti ga kot dezinficiens ne
uporabljamo več.

51
Q

Urotropin, opišite njegovo delovanje in uporabo v kemiji in farmaciji.

A

Urotropin nastane, če pomešamo vodno raztopino matanala in amoniaka. Po videzu je bel
kristalinični prašek z vonjem po formaldehidu. Je predzdravilo, torej deluje šele potem, ko se v telesu
presnovi (metabolizira). Presnova poteče do amoniaka in formaldehida, ki je tudi učinkovina.
Uporablja se kot uroantiseptik. Urotropin se uporablja tudi kot dezodorant v pripravkih pri potenju
nog. Deluje tudi antiseptično in antimikotično. Urotropin lahko vgrajujemo v posipala, mazila, gele.

52
Q

Pridobivanje ketonov.

A

Ketoni nastanejo pri oksidaciji sekundarnih alkoholov. Reagent je K2Cr2O7 ali KMnO4.
Primer: butan-2-ol (CH3CH2(OH)CH2CH3) → butan-2-on (CH3CH2COCH3)
Skupina -CO je manj reaktivna skupina kot CHO.

53
Q

Napišite splošno formulo alkoholov in etrov ter razložite njihovo nomenklaturo.

A

Alkoholi – splošna formula alkoholov je R-OH, pri čemer je R radikal. Poimenujemo jih s končnicami
-ol, če je vezana ena skupina, -diol, če sta vezani dve oz -triol, če so vezane tri. Navedemo tudi
pozicijska števila, kadar je možna izbirnost pozicij, recimo butan-1-ol (CH3CH2CH2CH2OH) in NE etan-
1-ol. Kadar imamo več funkcionalnih skupin, poimenujemo OH kot -hidroksi zaradi prioritetne vrste.
Primer 2-hidroksibutanal (CH3CH2CH(OH)CHO).
Etri- splošna formula etrov je R-O-R. Radikala sta lahko enaka ali različna, primer R1-O-R.
Poimenovanje etrov je lahko s substituentom ali s funkcionalno skupino. S funkcionalno skupino v
imenu navedemo ime eter, npr. butil etil eter (CH3CH2CH2CH2-O-CH2CH3). S substituentom je to
etoksibutan.

54
Q

Kdaj je alkohol primarni, kdaj sekundarni, kdaj terciarni?

A

Alkohol je primarni, če je -OH skupina vezana na primarni C atom, sekundarni, če je -OH skupina
vezana na sekundarni C atom in terciarni, če je -OH skupina vezana na terciarni C atom.

55
Q

Fizikalno-kemijske lastnosti alkoholov.

A

Uvedba skupine -OH v molekulo alkanov spremeni fizikalno-kemijske lastnosti spojine. Tako imajo
alkoholi v primerjavi z ustreznimi alkani večjo molekulsko maso, večjo gostoto in višje vrelišče.
Spremeni se tudi polarnost spojine. Kisik je elektronegativni element in privlači vezni elektronski
par. Vez R-OH je zato polarizirana, alkoholi pa so v odvisnosti od. št. C atomov in št. -OH skupin
polarni. Polarnost narašča z večanjem št. -OH skupin in krajšanjem verige C atomov. Razvejanost
alkoholov temperaturo vrelišča manjša, daljšanje verige C atomov pa T vrelišča veča. Gostote
alkoholov so nižje od gostote vode, sicer njihova gostota z naraščanjem C atomov narašča, vendar
nikoli ne doseže gostote vode 1g/mL.
Metanol, etanol in propan-1-ol in propan-2-ol se popolnoma mešajo z vodo.

56
Q

Opišite fiziološki pomen fluoridov, kloridov, joda ter navedite njihove glavne vire v prehrani.

A

FLUORIDI – v človeškem organizmu je največ fluoridov v zobeh in kosteh. Potrebni so za čvrstost zob in kosti. Fluoridi povečujejo odpornost zobne sklenine proti kislinam, ki raztapljajo zobno substanco. S tem pomembno ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe. Zelo pomembni so pri otrocih do približno enajstega leta starosti, to je v času izraščanja in zorenja zob.Fluoridi se v organizmu lahko kopičijo. Stanje im. fluoroza. Povzroča lisasto obarvanost zobne sklenine. Naravni viri: vodovodna voda, morska hrana.
KLORIDI – klorovi ioni so pomembni anioni zunajcelične in znotrajcelične tekočine. Skupaj z Na in K uravnavajo osmotski tlak.
JOD – V človeškem telesu je nujno potreben, skoraj 80% ga je v ščitnici, od tega večina v ščitničnih hormonih tiroksinu in tijodotironinu. Ob pomanjkanju se razvije golšavost. Delovanje telesnih funkcij se upočasni, pri otrocih se pojavi upočasnjena rast, pri novorojenčkih pa huda duševna zaostalost. Čezmerno uživanje joda je toksično – motnje v delovanju ščitnice, razvije se hipertiroidizem. Naravni viri: jodirana sol, morski sadeži, ribe.

57
Q

Razložite delovanje klorovih spojin, ki se uporabljajo v farmaciji.

A

Klorati delujejo bakteriocidno in so močni antioksidanti. Klorovodikova kislina (HCl) – up. se kot reagent in za pripravo razredčene raztopine, ki vsebuje 9,5 – 10 % HCl. Je sestavina pripravkov, ki se uporabljajo pri neizločanju ali premajhnem izločanju želodčne kisline. NaCl – beli kristali, slanega okusa, dobro topni v vodi. Pomemben je za izotonizacijo parenteralnih farmacevtskih oblik. 0,9% fiziološka raztopina povzroča enak osmotski tlak kot krvna plazma, zato je izotonična. Sterilna se up. za izpiranje nosu, sterilna in apirogena za nadomeščanje telesnih tekočin.

58
Q

Predstavite uporabo jodovih spojin in pripravkov v farmaciji in medicini

A

NaI in KI – preprečujeta in zdravita motnje v delovanju ščitnice. Radioaktivni izotop joda – zdravljenje hipertireoidizma, zdravljenje raka ščitnice. Up. se tudi v diagnostiki. Etanolna raztopina joda – up. se kot dezificiens in antiseptik, za razkuževanje kože pred operativnimi posegi.

59
Q

Opišite fiziološko vlogo dušika.

A

Je plin brez barve, vonja in okusa. Utekočini se pri -196 ֯C. V atmosferi ga je 78 prostorninskih %. Dokler je vsebnost kisika v zraku normalna, ne povzroča učinkov. Toksični učinki se pokažejo, če koncentracija kisika v zraku močno pade. Dušik se v krvi raztaplja bolje kot v vodi. Topnost se še poveča, če je zunanji tlak večji. Pojav je dobro poznan potapljačem. V telesnih tekočinah potapljača, ki se dalj časa zadržuje pod vodo na velikih globinah, se raztopi veliko dušika. Pri naglem dvigu nad vodno gladino nastanejo mehurčki dušika, ki lahko zamašijo žile in povzročajo poškodbe tkiva (potapljaška bolezen). Utekočinjen dušik se uporablja v medicini za odstranjevanje bradavic, za zamrzovanje tkiv ter organov.

60
Q

Opišite amoniak in opredelite njegove fizikalno-kemijske lastnosti.

A

Amoniak (NH3) je brezbarvni plin ostrega vonja, ki ga zlahka utekočinimo. Dobro je topen v vodi, vodne raztopine so bazične. Utekočinjenega uporabljamo za kot topilo za polarne in ionske snovi. Oficinalna je koncentrirana raztopina amoniaka, ki vsebuje 25 – 30% amoniaka. Ker je toksičen, ga uporabljamo predvsem kot reagent. Vdihavanje plina močno draži sluznico oči in dihalnih poti.

61
Q

Opišite amonijeve soli in opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

A

Amonijeve soli (npr. NH4Cl) nastanejo pri reakciji amoniaka s kislinami. So dobro topne v vodi. Nastanejo pri razgradnji beljakovin, so pa v manjših količinah normalno prisotne v krvi. NH4Cl je najpogosteje up. amonijeva sol (amonijev klorid). Je bel, kristalični prašek, v vodi dobro topen. Deluje ekspektorantno (olajša izkašljevanje). Uporabljamo ga kot sredstvo za nakisanje seča.

62
Q

Kdo so prehodni elementi, kaj so njihove skupne značilnosti?

A

Prehodni elementi so elementi, ki se v periodnem sistemu nahajajo med II. in III. glavno skupino. Več kot polovica znanih elementov prihaja iz vrst prehodnih elementov. To so npr. Ti, V, Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn… Njihove skupne značilnosti so: vsi so kovine, tvorijo zlitine, so trdi, se topijo v anorganskih kislinah, tvorijo spojine, v katerih imajo različna oksidacijska števila, tvorijo obarvane spojine.

63
Q

Kdo je pomembna spojina Mangana, njegove lastnosti in kakšen je njegov terapevstki učinek?

A

Pomembna manganova spojina je kalijev manganat(VII). Je močan oksidant. Peroralno je toksičen. Močno razredčena raztopina (0,01%) se up. kot antiseptik za spiranje ran. Pri nanosu na kožo se maganatni (VII) ion reducira do manganatnih (II) in manganatnih (IV) spojin, ki delujejo adstrigentno. Zaradi možnih poškodb tkiva danes up. kalijevega manganata(VII) za spiranje ran odsvetujejo. Zelo razredčena se up. kot dezodorant. Koncentrirana raztopina na sluznicah deluje kavstično.

64
Q

Razloži fiziološki pomen železa v telesu, kaj je potrebno za absorpcijo železa in znaki pomanjkanja

A

Človeško telo vsebuje 4 g železa, večina (65%) ga je v krvi vezanega v beljakovino hemoglobin. Približno 10% železa je v mišicah v mioglobinu in v različnih encimih. Preostanek je zaloga železa. Nahaja se v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Ženske potrebujejo dnevno 2 mg železa, kar je dvakrat več kot moški, saj ga mesečno izgubljajo ob vsaki menstrualni krvavitvi. Več železa potrebujejo tudi nosečnice, doječe matere in otroci v obdobju rasti. Za absorpcijo železa je potrebna energija ATP, askorbinska kislina (vitamin C) in encimi. Znaki pomanjkanja: slabokrvnost in anemija. Pojavi se bledica, utrujenost, šibkost, manjša mišična zmogljivost.

65
Q

Opišite Borovo kislino (H3BO3) ter opredelite fizikalno kemijske in farmacevtske lastnosti teh spojin.

A

Bel, kristalični prašek, težko topen v vodi. Vgrajujemo jih v raztopine in mazila. Up. 3% vodno raztopino.Up. jo zunanje, na nepoškodovani koži. Deluje šibko antiseptično, antimikotično in keratoplastično. Notranje vzeta je toksična.

66
Q

Opišite Natrijev tetraborat - boraks (Na2B4O7 x 10H2O) ter opredelite fizikalno kemijske in farmacevtske lastnosti teh spojin. Bel ali brezbarven kristalični prašek, topen v vodi.

A

Vodne raztopine so alkalne. Deluje antiseptično in ga uporabljamo enako kot borovo kislino. Sterilnega uporabljamo za izdelavo kapljic za oči.

67
Q

Navedite primere zdravil, ki vsebujejo borove spojine ter razložite njihovo terapevtsko delovanje. Kakšna je toksičnost borovih spojin.

A

Borovo kislino vgrajujemo v mazila. Vsebuje 3% borove kisline v belem vazelinu. Peroralna uporaba je toksična, saj se iz telesa izloči počasi in se v njem kopiči. Znaki zastrupitve so razdražljivost, zmedenost, spremembe na koži in sluznicah, motnje v delovanju ledvic, v nekaj dneh lahko nastopi smrt. Problem je, ker se absorbira skozi vneto kožo.

68
Q

Naštejte pomembne spojine ogljika, ki se uporabljajo v farmaciji ter opredelite njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

A

Ogljikov dioksid (CO2) – plin brez barve, vonja in okusa. Ogljikov oksid (CO) – toksičen, veže hemoglobin in prepreči vezavo kisiku. Z vezavo na hemoglobin nastane stabilen karboksi hemoglobin, ki ni sposoben vezati kisika. Zastrupljenemu je treba nuditi umetno dihanje z visokim odstotkom kisika in mu čimprej izmenjati kri. Aktivno oglje ( Carbo activatus, C ) je črn lahek prah. Kemijsko je čisti ogljik. Je dober absorbens. Dobro absorbira barvila, pline, strupe.

69
Q

Razložite uporabo teh v farmaciji. Ogljikov dioksid (CO2) deluje analeptično.

A

Zmes, v kateri je 5 prostorninskih % ogljikovega dioksida in 95 prostorninskih % kisika, vzpodbuja dihanje – deluje analeptično. Zmes uporabljamo, kadar je treba dihanje pospešiti, npr,. pri zastrupljencih. Višje koncentracije ogljikovega dioksida delujejo toksično. Znaki zastrupitve: glavobol, omotica, vrtoglavica, izguba zavesti, krči, smrt. Ogljikov oksid (CO). Zastrupljenemu je treba nuditi umetno dihanje z visokim odstotkom kisika in mu čimprej izmenjati kri. Aktivno oglje ( C ) uporabljamo kot antidiaroik pri zastrupitvah. Ima veliko sposobnost adsorpcije.

70
Q

Opišite silicijev dioksid in smukec ter opredelite njune lastnosti in uporabo v farmaciji.

A

Silicijev dioksid (SiO2) je skoraj bel, droben, amorfni prašek, netopen v vodi in kislinah, topen samo v vročih raztopinah hidroksidov. Uporablja se kot drsljivec pri izdelavi tablet, kot polnilo v posipalih in kot abraziv v zobnih pastah. Smukec (magnezijev silikat; Mg3Si4O10(OH)2) je bel prah, netopen v vodi in organskih topilih. Prečiščeni smukec ne sme vsebovati azbestnih vlaken. Uporablja se kot drsljivec pri izdelavi tablet. Če ga uporabljamo kot polnilo v posipalih, ga moramo najprej sterilizirati. Če bi posipala, ki vsebujejo smukec, uporabljali na ranah, lahko nastanejo ognojki.

71
Q

Naštejte pomembne spojine aluminija, ki so v vodi topne ter opredelite njihovo farmacevtsko učinkovanje.

A

Aluminijev klorid (AlCl3) in aluminijev sulfat (Al2(SO4)3). Na koži in sluznicah delujejo adstringentno, uporabljamo jih za obkladke pri oteklinah in zvinih ter za zdravljenje hemoroidov.

72
Q

Naštejte pomembne spojine aluminija, ki so v vodi netopne ter opredelite njihovo farmacevtsko učinkovanje.

A

Aluminijev fosfat (AlPO4) z vodo tvori gel, ki prevleče sluznico želodca in jo mehansko ščiti pred vplivom želodčne kisline. Aluminijev hidroksid (Al(OH)3) prah, netopen v vodi. Uporablja se kot gel – suspenzija aluminijevega hidroksida v vodi. Je dober adsorbens – nase veže druge snovi.

73
Q

Navedite primere zdravil, ki vsebujejo aluminijeve spojine ter razložite njihovo terapevstko delovanje. Kakšna je toksičnost aluminijevih spojin?

A

Najdemo jih v antacidih, ki jih uporabljamo za nevtralizacijo odvečne želodčne kisline. Spojine aluminija so malo toksične, iz antacidov se ne absorbira, vendar se nosečnicam jemanje ne priporoča. Dolgotrajno jemanje Al antacidov lahko zmanjša absorbcijo fosfatov iz črevesja.

74
Q

Opišite dietil eter, lat. ime, opišite njegove lastnosti, delovanje in uporabo v farmaciji.

A

CH3CH2-O-CH2CH3
Dietil eter je lahkohlapna, brezbarvna tekočina značilnega vonja. Njegovo vrelišče je pri 35֯ C, hlapi
so eksplozivni. Na svetlobi ob prisotnosti kisika tvori perokside, ki močno dražijo pljuča. Nastanek
peroksida preprečimo tako, da ga hranimo v dobro zaprti, temni posodi. Dietil eter uporabljamo kot
splošni inhalacijski anestetik. Draži sluznico dihal, poveča izločanje bronhialne sluzi in lahko povzroča
težave z dihanjem.
Vdihavanje hlapov etra lahko povzroči astmatični napad. Pogosti neželeni učinki po prebuditvi iz
splošne anestezije so glavobol, bruhanje, pri pljučnih bolnikih tudi bronhitis in pljučnica. Zato kot
splošni anestetik ni primeren za astmatike in druge pljučne bolnike.

75
Q

Primerjajte strukturo aldehidov in ketonov in njihove fizikalno-kemijske lastnosti.

A

Aldehide prepoznamo po -CHO skupini, poimenujemo jih s končnico -al, recimo propanal
CH3CH2CHO, ketone prepoznamo po -CO skupini, poimenujemo jih s končnico -on, primer propanon
oz. trivialno aceton CH3COCH3.
Če primerjamo vrelišča ketonov in aldehidov med sabo, opazimo, da imajo ketoni višja vrelišča in
večjo topnost v vodi kot aldehidi. Razlog je večja polarnost molekule in večja stabilnost oz. manjša
reaktivnost -CO skupine v primerjavi s -CHO skupino.

76
Q

Opišite pridobivanje aldehidov.

A

Aldehidi nastanejo pri oksidaciji primarnih alkoholov. Lahko se oksidirajo naprej do karboksilnih
kislin. Reagent je K2Cr2O7 ali KMnO4.
Primer: butan-1-ol (CH3CH2CH2CH2OH) → butanal (CH3CH2CH2CHO) → butanojska kislina
(CH3CH2CH2COOH)
Skupina -CHO je reaktivna skupina, na kateri potekajo reakcije adicije. V molekulah zdravilnih
učinkovin je zato skupina -CHO redko prisotna.

77
Q

Napišite splošno formulo za karboksilne kisline, kakšne lastnosti daje karboksilna skupina tem
spojinam, kako jih poimenujemo?

A

Splošna formula za karboksilne kisline je R-COOH. Primer etanojska kislina CH3COOH. Uvedba COOH
skupine v molekulo poveča polarnost spojine. Posledica polarnosti je večja kemijska reaktivnost.
Karboksilne kisline poimenujemo s končnico -ojska ali -diojska kislina. Če sta v molekuli več kot dve
karboksilni kislini ali je karboksilna kislina vezana na obroč, jih poimenujemo kot karboksilne kisline.

78
Q

Mlečna kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

A

Mlečna kislina je brezbarvna, viskozna, higroskopna tekočina, ki skorajda nima vonja. Nastane pri
kisanju mleka v prisotnosti mlečnih bakterij. Meša se z vodo, etanolom in dietil etrom. Molekula je
kiralna. Koncentrirana deluje kavstično. Razredčena je antiseptik. S salicilno kislino se uporablja za
odstranjevanje bradavic. Mlečno kislino uporabljamo tudi v kozmetični industriji in kot konzervans
v živilski industriji.

79
Q

Vinska kislina, opišite njeno delovanje in uporabo v farmaciji.

A

Nahaja se v belih ali brezbarvnih kristalih, ki so brez vonja, kislega okusa. V vodi se zelo dobro topi.
Je pogosta sadna kislina (v grozdju, višnjah, regratu…). Skupaj z NaHCO3 jo uporabljamo za izdelavo
šumečih praškov, zrnc, tablet. Deluje rahlo odvajalno. V analizni kemiji jo up. za izdelavo
fehlingovega reagenta. V živilski industriji se uporablja kot konzervans, za izdelavo bonbonov in
limonad.

80
Q

Opišite fiziološko vlogo magnezija v organizmu.

A

Nahaja se v kosteh, mišicah in v mehkih tkivih. Več ga je v znotrajcelični kot zunajcelični tekočini. Magnezijevi ioni so v ravnotežju s kalcijevimi ioni. Pomembni so za normalno delovanje živčevja, mišic in encimov.

81
Q

Kaj je hipo in kaj hipermagneziemija, zakaj nastane in kako se odraža na telesu?

A

Hipomagneziemija nastane zaradi neustreznih prehranskih navad, bolezenskih stanj ali dolgotrajnega jemanja določenih zdravil. Pojavijo se slabost, mišični krči, nespečnost, oslabelost in neješčnost. Nadomeščamo s tabletami ali injekcijami. Hipermagneziemija nastane običajno pri bolnikih s hudo prizadetostjo ledvic, ki uživajo pripravke z magnezijem. Bolnik ima znake sedacije, nato narkoze izguba refleksov, nazadnje ohromitev dihalnih mišic in smrt. Zdravljenje poteka parenteralno z injekcijami kalcija.

82
Q

Naštejte pomembne v vodi topne magnezije spojine in opišite njihovo terapevtsko delovanje.

A

Magnezijev sulfat (MgSO4) in magnezijev klorid (MgCl2). Delujeta kot laksans (odvajalo), v črevesju vežeta vodo, poveča se volumen črevesne vsebine, posledica je odvajalni učinek.

83
Q

Opišite fiziološko vlogo kalcija v organizmu.

A

Kalcij daje trdnost kostem in zobem. Dnevno je potrebno zaužiti od 500 do 1000 mg Ca. Telo ga vsrkava iz prebavil in presežek izloča s sečem. S prehajanjem iz kosti v kri se vzdržuje njegova koncentracija v krvi. Če se ga iz kosti izloči preveč, postanejo krhke, lahko se razvije osteoporoza ali rahitis pri otrocih. Koncentracijo kalcija uravnavata hormona: paratiroidni hormon in kalcetonin. Paratiroidni hormon nastaja v obščitnici. Svojo vlogo prevzame, ko koncentracija kalcija v plazmi pade pod normalo, saj poveča absorpcijo iz prebavil. Kalcetonin nastaja v ščitnici in poveča prehajanje kalcija iz krvi v kosti. Tako zniža koncentracijo kalcija v krvi.

84
Q

Kaj je hipo in kaj hiperkalcemija , zakaj nastane in kako se odraža na telesu?

A

Hipokalcimija je prenizka vrednost kalcijevih ionov v telesu. Pojavi se zaradi nezadostnega prehajanja kalcija iz kosti v kri. Mišice in živci so zato čezmerno vzdraženi. Pojavijo se mišični krči in in otrdelost celotnega telesa – tetanija. Pomanjkanje zdravimo s tabletami ali parenteralno. Hiperkalcimija je previsoka vrednost kalcijevih ionov v telesu. Nastane zaradi prevelikega vnoca kalcija v telo ali pa pri bolezni obščitničnih žlez (preveliko izločanje parathormona). Upočasni se vzdražnost živčevja in mišic, motnje v delovanju možganov – zmedenost, čustvene motnje, halucinacije, koma, prizadeto je delovanje srca.

85
Q

Opišite CaCl2 (kalcijev klorid) njegove lastnosti in terapevstko delovanje.

A

CaCl2 so beli, v vodi topni kristali. Uporablja se za izdelovanje infuzijskih raztopin – Ringerjeva raztopina in za parenteralno nadomeščanje kalcija.

86
Q

Opišite in razložite fiziološki pomen kalijevih ionov v organizmu?

A

So najpomembnejši ioni v zunajcelični tekočini. Pomebni so za normalno delovanje srca, mišic, živčevja. Če jih vnesemo preveč, nastopi hiperkaliemija, pojavi se neredno bitje srca. Pri uporabi diuretikov, odvajal , pri izgubi tekočin (bruhanje, driska) se lahko pojavi hipokaliemija, mišična utrujenost, krči in motnje srčnega ritma.

87
Q

Naštejte pomembne kalijeve spojine

A

Kalijev klorid (KCl), Kalijev hidroksid (KOH), Kalijev karbonat (K2CO3). 3T 3. Opišite fizikalno-kemijske lastnosti Kalijevega klorida (KCl) in razložite njihovo terapevtsko delovanje. Kalijev klorid (KCl) so beli kristali, dobro topni v vodi. V organizem ga vnašamo v obliki infuzij ali peroralno v obliki tablet. Uporabljamo ga za izdelavo parenteralnih raztopin, s katerimi vnašamo v organizem elektrolite, primer Ringerjeva raztopina (vsebuje NaCl, KCl, CaCl2, NaHCO3). Up. ga tudi za zdravljenje hipokaliemije oz. pri dehidraciji telesa.

88
Q

Opišite fizikalno-kemijske lastnosti Kalijevega klorida (KCl) in razložite njihovo terapevtsko delovanje.

A

Kalijev klorid (KCl) so beli kristali, dobro topni v vodi. V organizem ga vnašamo v obliki infuzij ali peroralno v obliki tablet.

Uporabljamo ga za izdelavo parenteralnih raztopin, s katerimi vnašamo v organizem elektrolite

Up. ga tudi za zdravljenje hipokaliemije oz. pri dehidraciji telesa.

ZDRAVILA (53 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions