Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

patologija > kl. pato > Flashcards

kl. pato Flashcards

1
Q

Koi se kletocnite odgovori na stres i stetni stimulusi?

A

adaptacija, ostetuvanje i smrt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Sto prestavuva adaptacija?

A

Reverzibilni funkcionalni i strukturni oodgovori na promeni vo fizioloskata sostojba ili pri patoloski sostojvi vo koj se vospostavuva nova no promeneta stabbilna sostojba i tie ovozmozuvaat kletkata da prezivee i prodolzi da funkcionira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kakov se moze da bide adaptivniot odgovor?

A

hipertrofija, hiperplazija, atrofija i metaplazija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Koga doagja do ostetuvanje na kletkata?

A

koga kje se nadminat granicite na adaptivnite odgovori

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Na sto moze da bidat stadiumi adaptacijata, reverzibilnoto ostetuvanje i kletocnata smrt? Sto znaci toa?

A

na progresivno poremetuvanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Sto znaci hiperplazija?

A

zgolemuvanje na brojot na kletkite vo organ ili tkivo koe moze da dovede do zgolemuvanje na nivniot volumen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Koi kleti podlezat na izrazena hiperplazija?

A

kletkite na epidremisot, intestinalniot epitel, hepaotcitite, fibroblasite i kl od koskena srcevina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

KKoi kletki nnemaat sposobnot za hiperplazija?

A

miokardnite, skeletnite muskulni vlakna i nervnoto tkivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Koi kletkite imaat intermedierna sposobnost za hiperplazija?

A

koskenoto, rskavicnoto i mazno-muskulnoto tkivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako se deli fizioloskata hiperplazija?

A

Hormonska hiperplazija i kompenzatorna hiperplazija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Na sto e posledica patoloskata hiperplazija?

A

Na ekcesivna stimulacija od strana na hormonite ili od deluvanjeto na faktorite na rast na celnite kletki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

So znaci hipertrofija?

A

Zgolemuvanje na kletkite vo golemina odnosno volumen sto doveduva do zgolemuvanje na organot

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Na sto se dolzi zgolemuvanjeto na kletkite kaj hipertrofijata?

A

Na sinteza na povekje strukturni komponenti a ne na babrenje na kletkite

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kade se javuva patoloska hipertrofija kako adaptiven odgovor?

A

Vo poprecno prugastata muskultura na srce i skeletnata muskulatura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Koi mozat da bidat stimulusi na hipertrofija na miokardto?

A

Mehanicki stimulusi i troficki stimulusi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koi se trite osnovni stapki vo molekularnata patogeneza na kardijalnata hipertrofija?

A

toa se integrirano dejstvo na mehanicki senzori, faktori na rast i vazoaktivnik agensi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj hipertrofijata signalnite patista koi transkripciski faktori gi aktiviraat?

A

GATA4, NAFAT I MEF2 koi deluvaat na zgolemuvanje na sintezata na muskulnite proteini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Koi se dvata glavni biohemiski patista vkluceni vo muskulnata hipertrofija?

A

Fosfoinozin 2 kinaza patot (fizioloska htrofija) i prakjanjeto na singnali pod nivoto na g protein vrzanite receptori (patoloska htrofija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Sto nastanuva pri volumensko optovaruvanje na miokradot?

A

Doagja do reekspresija ne geni koi obicno se ekspresionirani vo emrbionalniot razoj i doagja do zamena na kontraktilnite proteini od adultni vo fetalni ili neonatalni formi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj patoloskata hipertrofija koi degenerativni promeni na miocitite se najvazni?

A

lizata i gubitokot na miofibrilarnite kontraktilni elemni. Moze da dojde i do smrt na kletkite

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Koi faktori vlijaat kaj patoloskata hipertrofija?

A

Ogranicenoto krvosnabduvanje na zgolemenite kletki
Namalenite oksidativni sposobnosti na mitohondriite
Poremetuvanje vo proteinskata sinteza i degradacija ili vo citoskeletot
Volumenot i brojot na kletkite

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Sto pretstavuva atrofija?

A

Namaluvanje na goleminata na kletkat so gubitok na kletocnata supstancA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kako se deli patoloskata atrofija?

A

Lokalizirana i generalizirana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Zaradi koi pricini se javuva atrofija?

A

Namaleno optovaruvanje,rabota, atrofija na skeletna muskulatur poradi imobilizacija
inicijalna brza atrofija, gubitok na inrevacija, namaleno krvosnabudvanje-ishemicna, nesoodvetna ishrana, gubitok na endokrina stimulacija, pritisok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Koja e osnovnata morfoloska promena kaj atrofijata?

A

redukcija na strukturnite komponenti na kletkata

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Po koj patista se odivva glavno degradacijata na kletocnite proteini?

A

ubikvitin-proteasomnite patista

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Koi hormoni stimuliraat proteinska degradacija, akoi inhibiraaat?

A

glikokortikoidite i tiroidiniot hormon-stimulirat +citokini, a insulinot inhibira

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Sto pretstavuva metaplazijata?

A

reverzibilna promena na eden diferenciran kletocen tip so drug

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Sto e nesakan efekt kaj skvamoznata metaplazija kaj respiratornata ligavica?

A

gubitok na mukocilijarniot aparat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Vo koi slucai se javuva skvamozna metaplazija?

A

kalkuloza vo mocen meur i bronhitis kaj pusaci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kade se javuva epitelna metaplazija i sto se menuva?

A

Kaj baretov ezofagus, mnogusloen plocest vo cilindricen epitel

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kade se javuva svrznotkivna metaplazija i sto znaci?

A

Formiranje na rskavicno, koskeno ili masno tkivo vo tkivo koe normalno gi nema ovie elementi, se javuva kaj mmyositis ossificans

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Zaradi sto nastanuva nekrozata?

A

Zaradi stetnoto deluvanje na kletocnite memrabni i gubitok na jonskata ramnoteza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Navedi primeri kaj sto se javuva nekroza?

A

ishemija, ekspozicija na toksii, razni infekcii i trauma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Koga kletkata se samoubiva so apoptoza?

A

Koga se osteteni DNK ili proteinite i ne moze da se obnovat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kade ima inflamatorna reakcija i zosto nekroza/apoptoza?

A

Kaj nekrozata zarado izlevanjeto na sodrzinata na kletkata ekstrakletocno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kako uste se narekuva apoptozata i zosto?

A

Se narekuva programirana kletocna smrt zatoa sto e reguliran proces od signalni patista

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Dali apoptozata e sekogas patoloski proces?

A

Ne, se upotrebuva i pri normalni funkcii - ne e sekogas povrzana so kletocno ostetuvanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Sto e nekroptoza?

A

Koga nekrozata e regulirana od signalni patista koi se voglavnom razlicni od onie kaj apoptozata

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Nabroj gi pricinite za ostetuvanje na kletkata?(etiologija)

A

hipoksija, fizicki agensi, hemiski agensi i lekovi, bioloski, geneteski, nutriciski, endrokrinoloski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Koi se pricinite poradi koj nastanuva hipoksija?

A

ishemija, neadekvatna oksigenacija na krvta zaradi kardiorespiratorna insuficiencija, gubitok na kapacitet za prenos na kislorod kako pri anemija, masivni krvarenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Sto spagja vo fizicki agensi?

A

mehanicki traumi, temperaturni ostetuvanja, nagli promeni na atmosferskiot pritisok, radijacija, elektricen sok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Koi ednostavni supstanci spagjaat vo hemiski agensi i kako deluvaat?

A

glikozata i solta koi pri hipertonicni koncetracii direktno ili so poremetuvanje na elektrolitnata ramnoteza doveduvaat do kletocno ostetuvanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Sto postoi pomegju stresot i morfoloskite promeni?

A

Vremensko zadocnuvanje

45
Q

So sto se karakterizira reverzibilnoto ostetuvanje?

A

So generazliziran otok na kl i nejzinite organeli, otkapuvanje na plazma membranata, otkacuvanje na ribozomite od ER i kondenzacija na nuklearniot hromatin

46
Q

So sto se povrzani morfoloskite promeni kaj reverzibilnoto ostetuvanje?

A

So namaleno sozdavanje na ATP, gubitok na integritetot na kletocnata membrana, defekti vo proteinska sinteza, osteuvanje na citoskelet i dnk

47
Q

Koi se dvete glani karakteristiki na reverzibilnoto ostetuvanje i zosto se javuvaat?

A

Kletocniot otok i masnata promena

48
Q

Koi se ultrastrukturnite promeni kaj reverzibilnoto kletocno ostetuvanje?

A

Promeni na plazmatskata membrana so hidropsna promena zaramnuvnje i gubenje na mikrovilite, mitohondrijalni promeni so otok, dilatacija na ER so otkinuvanje na ribozomite, promeni na jadroto so rasclenuvanje na granularnite i fibrilarnite elementi

49
Q

Sto e avtoliza, a sto e heteroliza?

A

Enzimite koj ja razgraduvaat neroticnata kletka ako poteknuvaat od lizozomite na kl koja umira se vika avtoliza, a ako poteknuvaat od lizozomite na leukocitite koi doagkjaat kako del od inflamatornata reakcija se vika heteroliza

50
Q

Koja e morfologijata na nekrozata?

A

Zgolemena eozinifolija zaradi gubitokot na citoplazmatskata RNK i delumno denaturacija na citoplazmatskite proteini.
Nekroticnata kl ima postaklest homogen izgled zaradi gubitokot na glikogenskite cesticki.
Koga kje se razgradat ctiplazmatskite organeli, ctoplazmata stanuva vakuolizirana.
Mrtvite kletki moze da bidat zameneti so mielinski figuri (spralovidni fosfolipidni masi) koi poteknuvaat od ostetenata kl memb.
Kalcifikacija.

51
Q

Koi se ultrastrukturni promeni kaj nekrozata?

A

Diskontinuitet na citoplazmatskata i membranata na organelite, dilatacija na mitohondriite koi imaat izgled na golemi amorfni denziteti, intracitoplazmatski mielinski figuri, amorfen debri i agregati od flokulententen materijal

52
Q

Koi se ultrastrukturnite promeni na jadroto kaj nekrozata?

A

Ima 3 vida promeni koi se dolzat na nespecificno razgranuvanje na DNK.
KARIOLIZA, PIKNOZA I KARIOREKSA

53
Q

Sto znaci karioliza?

A

Izbleduvanje na bazofilijata na hromatinot e karioliza verojatno zaradi gubitok na dnk zaradi enzimsko razgraduvanje od nukleazite

54
Q

Sto e piknoza?

A

Piknozata se karakterizira so skvrcuvanje na jadroto i zgoelemana bazofilija, pri ovaa promena hromatinot se kondenzira vo solidna skvrcena bazofilna masa

55
Q

Sto e krioreksa?

A

Fragmentiranje na piknoticnotot jadro

56
Q

Koi vidovi na nekroza gi poznavas?

A 
Koagulaciona nekroza
Likvefakciona nekroza
Gangrenozna nekroza
Kazeozna nekroza
Masna nekroza
Fibrinoidna nekroza
57
Q

Sto e karakteristicno na koagulacionata nekroza?

A

Toa sto arhitekturata na mrtvoto tkivo e socuvana barem nekolku dena

58
Q

Kakvo e nekroticnot tkivo kaj koagluacionata nakeroza?

A

Toa e cvrsto po konzistencija

59
Q

Kaj koagulaciskata nekroza sto se danaturira?

A

Doagja do denaturacija ne samo na strukturnite proteini tuku i na enzimite taka sto e blokirana proteolizata na mrtvite kletki i kako rezultat na ova eozinofilnite kletki bez jadro moze da perzistiraat so denovi/nedeli

60
Q

Kako se otstranuvaat nekroticnite kletki kaj koagulaciska nekr,?

A

So fagocitoza na kletocniot ostatok odstrana na leukocitite i so digestija na mrtvite kletki pod desjtvo na nivnite lizozomalni enzimi

61
Q

Sto doveduva do koagulaciska nekroza?

A

Ishemijata predizvikana od opstrukcija na krven sad

62
Q

Sto e infarkt?

A

Lokalizirano podracje na koagulaciska nekroza pricineta od ishemija

63
Q

So sto se karakterizira likfefakcionata nekroza?

A

So enzimska digestija na mrtvite kletki sto rezultira so transformacija na tkivoto vo tecna viskozna masa

64
Q

Kade obicno se javuva likvefakcionata nekroza?

A

Kaj bakteriski a nekogas i fungalni infekcii zatoa sto ovie mikroorganizmi stimuliraat akumulacija na leukociti koi osloboduvaat enzimi

65
Q

Kakov e nekroticniot materijal kaj likvefakcionata nekroza?

A

So zoltenikava preboena boja kako krem so prisustvi na mrtvi leukociti i se oznacuva kako gnoj

66
Q

Kako se manifestira hipoksicnata smrt na kletkite vo CNS?

A

Kako likvefakciona nekroza

67
Q

Sto znaci gangrenozna nekroza?

A

Taa obicno se gleda na ekstremitetite, najcesto na potkolenica zaradi izgubeno krvosnabduvanje i nastanuva nrekroza koja moze da bida suva, a ako na nea se nadovrze i bakteriska infekcija se javuva vlazna gangrena

68
Q

Sto e karakteristicno za kazeozna nekroza?

A

Taa najcesto se gleda kaj tuberkuloznata infekcija, mikroskopskiot izgled e ronlivo i belicesto oboeno nekroticno mesto.

69
Q

Sto znaci masna nekroza?

A

Oznacuva fokalno podracje na destrukcija na masno tkivo kako rezultat na osloboduvanje na aktivirani pankreaticni lipazi

70
Q

Sto e karakteristicno za fibrinoidnata nekroza?

A

Se gleda kaj imunoloski reakcii vo koi se involvirani krvnite sadovi.Se javuvat kompleksi na antigeni i antitela koi se deponiraat vo arteriite i voie kompleksi zaedno so fibrinot koj izlegol od krvnite sadovi daavat svvetlorozov preboen amorfenizgled

71
Q

Koi se mehanizmite na kletocno ostetuvanje?

A

priroda,traenje i jacinja na ostetuvanjeto, mali dozi na hemiski toksin ili kratki periodi na ishemija vs golemi, tip, sostojba i adaptilnost na ostetena kletka, nutriciskiot i hormonskiot status na kletkata

72
Q

Koi se cetirite najcesti formi na kletocno ostetuvanje?

A

hipoksicni i ishemicni ostetuvanja, ostetuvanja od slobodni radikali, hemiski ostetuvanja i ostetuvanja predizvikani od virusi

73
Q

Koi ireverzbilni karakteristiki se javuvaat kaj ishemija/hipoksija?

A

izrazeno ostetuvanje i zgolemena propustlivot na kletocnata memrbana
izrzaena vakuolizacija na mitohondriite
otok na lizozomite
navleguvanje na kalcium vo kletkata

74
Q

Koi se mehanizmite na irevirzibilnoto ostetuvanje?

A
  • nemoznost da se popravi mitohondrijalnata disfukncija poradi nedostg na oksidativna fosforilacija i atp
  • razvoj na teski narusuvanja na funkcijata na kletocnata membrana sto doveduva do zgolemena propustlivost poradi mitohondrijalnata disfunkcija
75
Q

Koi dva vida na virusi se razlikuvaat spored vidot na kletocnoto ostetuvanje?

A

citoliticki virusi koi predizvikuvaat razni stepeni na ostetuvanje na kletkata i onkogeni virusi koi stumiliraat mnozenje na kletkite i moze da predizvikaat tumorski rast

76
Q

Kako virusite predizvikuvaat ostetuvanje na kletkata?

A

Direkten citotoksicen efekt
So predizvikuvanje na imunoloski odgovor kon virusot ili kon promenetite kletocni antigeni
So virusen tropizam
Zaradi brzata replikacija na virusot

77
Q

Od sto zavisi vidot na kletocniot odgovor na intrakletocnata replikacija na virusot?

A

Od virusnite antigeni i vidot na kletkata. Ovie promeni moze da se:
kletocno liziranje
narusuvanje na citoskelet
sozdavanje na mnogujadreni sinicijalni kletki
sozdavanje na inkluzivni telca

78
Q

Koi se ultrastrukturnite promeni kaj reverzibilno ostetuvanje?

A
  • promeni na plazma membranata
  • promeni vo mitohondriite
  • dilatacija na ER
  • poremetuvanja vo jadroto vo oblik na gubenje na zrnestite i vlaknesti elementi
79
Q

Vo koi organi e najcesta pojavata na otkot na kletkite?

A

vo bubrezite, crnio drob i srceto

80
Q

Kakov e zafatenioto organ kade imame otok na kl?

A

Zafateniot organ e zgoelem, tkivoto e zamateno. Kletkite se zgolemeni zaradi zgoelmenata kolicina na voda vo citoplazmaata koja e zamatena i zrnesta.

81
Q

Sto znaci zrnesta iil parenhimna degeneracija?

A

Zrncata koj se vo citoplazmata kaj otokot na kl moze da bidat sitni, fini ili pogolemi i grubi i tie fakticki pretstavuaat nabubreni mitohondrii ili drugi proteinski materii vo citoplasmata

82
Q

Sto e vakuolna ili hidropsna degeneracija?

A

Koga deluvanjeto na stetniot agens e posilno ili podolgotrajno vo kletkite navleuguva pogolema kolicina na voda, pa kl povekje se zgolemuvaat i vo niv se sozdavaat vakuoli ispolneti so voda koi prvo se mali a potoa se spojuvaat i formiraat pogolemi koi go turkaat jadroto na edna strana

83
Q

Kakvi ostetuvanja se otokot i hidropsnata degeneracija?

A

Tie se neletalni, reverzibilni ostetuvanja na kletkata

84
Q

Na sto se raspagjaat apopticnite kletki i kakva e membrana na apopticnite kletki?

A

Tie se raspagjaat na fragmenti-apoptoticni telca sostaveni od delovi na citoplazma i jadro. PLazmatskata memebrana na apopticnata kletka ostanuva nedoprena iako nejzinata struktura e promeneta taka sto stanuva pogodna za fagocitoza

85
Q

Vo koi slucai se javuva fizioloska apoptoza?

A
  • unistuvanje na kletkite vo tek na embriogeneza
  • involucija na hormon-zavisnite tkiva po povlekuvanjeto na hormonite
  • gubenje na kletki vo populacii na proliferiracki kletki
  • eliminacija na potencijalno stetni samoreaktivni limfociti
  • smrt na kletkite domakjini koi ja otsluzile nivnata korisna cel
86
Q

Vo koi situacii se javuva paoloska apoptoza?

A
  • ostetuvanje na dnk
  • akumulacija na nepravilno nabrani proteini
  • kletocna smrt kaj odredeni infekcii
  • patoloska atrofija vo parenhimnite organi po opstrukcija nakanalite
87
Q

Koi se morfoloskite karakteristiki na kletka pri apoptoza?

A
  • skvrcuvanje na kletkata
  • kondenzacija na hromatinot
  • formiranje na ctioplazmatski meuri i apopototicni telca
  • fagocitoza na apoptoticnite kletki ili telca
88
Q

Na aktiviranje na koi enzimi e rezultat apoptozata?

A

na kaspazite (cistein proteaz)

89
Q

Vo kakva forma postojat kaspazite?

A

Vo neaktivna forma koja treba da bide rascepena za da stane aktivna pa taka sleduva deka prisustvoto na rascepeni, aktivni kaspazi e makrer za kletkite koi podlezat na apoptoza

90
Q

Vo koi 2 fazi moze da se podeli procesot na apoptoza?

A
  • inicijaciska faza

- izvrsna faza

91
Q

Od sto zavisi aktivacijata na kaspazite?

A

od ramnotezata megju sozdavanjeto na pro apoptoticni i anti apoptoticni proteini

92
Q

So aktiviranjeto na kaspazite koi dve patiki se spojuvaat?

A

intrizicna (mitohondrijalna) pateka na apoptoza

ekstrizicna (inicirana od receptor za smrt) pateka

93
Q

Po sto se razlikuvaat dvete pateki na apoptoza?

A

Po indukcijata i regulacijata, a dvete kulminiraat vo aktiviranjeto na kaspazite

94
Q

Koj proteini ja reguliraat mitohondrijalnata propustlivost kaj mitohondrialniot pat na apoptoza i sto dovedova koga doagja do nivna neramnoteza?

A

Toa se proteini od BCL2 familijata i koga stanuvaat neuramnotozeni doagja do istekuvanje na razni supstancii od mitohondriite sto doveduva do aktivacija na kaspazite

95
Q

Koj doveduva do aktivirane na kaspacite kaj ekstrizicnata inicirana od recepetor za smrt pateka za aptoptoza?

A

signalite od plazma recepetorite doveduvaat do sozdavanje na adapterski proteini vo taka narecen kompleks na signalizacija so smrt koj gi aktivira kaspazite

96
Q

Na sto e rezultat mitohondrijalnata apoptoza?

A

Na zgolemena propustlivot na nadvoresnata mitohondrijalna membrana so osloboduvanje na molekuli koi iniciraat smrt od intramembranskiot mitohondrijalen prostor vo citoplazmata

97
Q

Od koja familija na proteini e regulirano osloboduvanjeto na proapototicnite proteini i kako e poedelena ovaa familija?

A

Od BCL2 familijata koi se podeleni na 3 grpi na anti apoptoticna grupa (BCL2,BCL-XL,MCL1)pro apoptoticna grupa(BAX I BAK) i senzori (BAD, BIM,BID)

98
Q

Koi drugi komponenti stimuliraat sozdavanje na anti apopttocicni proteini?

A

Faktorite na rast i drugite signali na opstanok

99
Q

Na koja familija se clenovi receptorite za smrt na plasmatskaa membrana i sto sodrzat?

A

Na familijata TNF receptori i sozdrat citoplasmatski domen/domen na smrtta

100
Q

Koi se najpoznati receptori za smrt?

A

1tnf receptorot i fas proteinot

101
Q

Koj se inhibiori na apoptozata kaj mitohondrijalnata i kaj receptornata?

A

kaj mito (SMAC/DIABLO - IAP) kaj receptor (FLIP)

102
Q

Otkako ke se rascepat kaspazite incijatori i kje se sozdade aktivnata forma sto sledno se aktivira?

A

Se aktivira programata za smrt so brz i sekvencijalna aktivacija na kaspazite izvrsiteli

103
Q

Koi se kaspazi izvrsiteli

A

toa se kasapa 3 i 6

104
Q

Sto pravat kaspazite izvrsiteli?

A

Go rascepuvaat inhibitorot na citoplazmatskata dnkaza i na toj nacin ja pravat dnkazata aktivna sto doagja do rascepuvanje na dnk. Tie isto taka gi degradiraat strukturnite komponenenti na nuklearniot matriks i ima fragmenatiacija na jadrata

105
Q

Koja komponenta predizivkuva promocija na fagocitozata kaj apoptozata?

A

fosfatidilserinot

106
Q

Dali nekropoptozata doveduva do aktivacija na kaspazite?

A

Genetskata programa koja sto ja vodi nekroptozata ne doveduva do aktivacija na kaspazite pa zatoa se narekuva kaspaza nezavisna programirana kletocna smrt

107
Q

So pridruzba na osloboduvvanje ne sto e pridruzena piroptozata?

A

citokin il1

108
Q

Koi 3 vidovi na aftofagija postojat?

A

so pridruznik posreduvana avtofagija, mikroavtofagija i makroavtofagija

109
Q

Vo kolku cekori se odviva avtofagijata?

A
  • formiranje na izolaciska memrabana-fagofor i negovaa nukleacija
  • izdolzuvanje na vezikulata
  • sozrevanje na avtofagozomot, negova fuzija so lizozomi

patologija (31 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions