kl. pato Flashcards
1
Q
Koi se kletocnite odgovori na stres i stetni stimulusi?
A
adaptacija, ostetuvanje i smrt
2
Q
Sto prestavuva adaptacija?
A
Reverzibilni funkcionalni i strukturni oodgovori na promeni vo fizioloskata sostojba ili pri patoloski sostojvi vo koj se vospostavuva nova no promeneta stabbilna sostojba i tie ovozmozuvaat kletkata da prezivee i prodolzi da funkcionira
3
Q
Kakov se moze da bide adaptivniot odgovor?
A
hipertrofija, hiperplazija, atrofija i metaplazija
4
Q
Koga doagja do ostetuvanje na kletkata?
A
koga kje se nadminat granicite na adaptivnite odgovori
5
Q
Na sto moze da bidat stadiumi adaptacijata, reverzibilnoto ostetuvanje i kletocnata smrt? Sto znaci toa?
A
na progresivno poremetuvanje
6
Q
Sto znaci hiperplazija?
A
zgolemuvanje na brojot na kletkite vo organ ili tkivo koe moze da dovede do zgolemuvanje na nivniot volumen
7
Q
Koi kleti podlezat na izrazena hiperplazija?
A
kletkite na epidremisot, intestinalniot epitel, hepaotcitite, fibroblasite i kl od koskena srcevina
8
Q
KKoi kletki nnemaat sposobnot za hiperplazija?
A
miokardnite, skeletnite muskulni vlakna i nervnoto tkivo
9
Q
Koi kletkite imaat intermedierna sposobnost za hiperplazija?
A
koskenoto, rskavicnoto i mazno-muskulnoto tkivo
10
Q
Kako se deli fizioloskata hiperplazija?
A
Hormonska hiperplazija i kompenzatorna hiperplazija
11
Q
Na sto e posledica patoloskata hiperplazija?
A
Na ekcesivna stimulacija od strana na hormonite ili od deluvanjeto na faktorite na rast na celnite kletki
12
Q
So znaci hipertrofija?
A
Zgolemuvanje na kletkite vo golemina odnosno volumen sto doveduva do zgolemuvanje na organot
13
Q
Na sto se dolzi zgolemuvanjeto na kletkite kaj hipertrofijata?
A
Na sinteza na povekje strukturni komponenti a ne na babrenje na kletkite
14
Q
Kade se javuva patoloska hipertrofija kako adaptiven odgovor?
A
Vo poprecno prugastata muskultura na srce i skeletnata muskulatura
15
Q
Koi mozat da bidat stimulusi na hipertrofija na miokardto?
A
Mehanicki stimulusi i troficki stimulusi
16
Q
Koi se trite osnovni stapki vo molekularnata patogeneza na kardijalnata hipertrofija?
A
toa se integrirano dejstvo na mehanicki senzori, faktori na rast i vazoaktivnik agensi
17
Q
Kaj hipertrofijata signalnite patista koi transkripciski faktori gi aktiviraat?
A
GATA4, NAFAT I MEF2 koi deluvaat na zgolemuvanje na sintezata na muskulnite proteini
18
Q
Koi se dvata glavni biohemiski patista vkluceni vo muskulnata hipertrofija?
A
Fosfoinozin 2 kinaza patot (fizioloska htrofija) i prakjanjeto na singnali pod nivoto na g protein vrzanite receptori (patoloska htrofija)
19
Q
Sto nastanuva pri volumensko optovaruvanje na miokradot?
A
Doagja do reekspresija ne geni koi obicno se ekspresionirani vo emrbionalniot razoj i doagja do zamena na kontraktilnite proteini od adultni vo fetalni ili neonatalni formi
20
Q
Kaj patoloskata hipertrofija koi degenerativni promeni na miocitite se najvazni?
A
lizata i gubitokot na miofibrilarnite kontraktilni elemni. Moze da dojde i do smrt na kletkite
21
Q
Koi faktori vlijaat kaj patoloskata hipertrofija?
A
Ogranicenoto krvosnabduvanje na zgolemenite kletki
Namalenite oksidativni sposobnosti na mitohondriite
Poremetuvanje vo proteinskata sinteza i degradacija ili vo citoskeletot
Volumenot i brojot na kletkite
22
Q
Sto pretstavuva atrofija?
A
Namaluvanje na goleminata na kletkat so gubitok na kletocnata supstancA
23
Q
Kako se deli patoloskata atrofija?
A
Lokalizirana i generalizirana
24
Q
Zaradi koi pricini se javuva atrofija?
A
Namaleno optovaruvanje,rabota, atrofija na skeletna muskulatur poradi imobilizacija
inicijalna brza atrofija, gubitok na inrevacija, namaleno krvosnabudvanje-ishemicna, nesoodvetna ishrana, gubitok na endokrina stimulacija, pritisok
25
Koja e osnovnata morfoloska promena kaj atrofijata?
redukcija na strukturnite komponenti na kletkata
26
Po koj patista se odivva glavno degradacijata na kletocnite proteini?
ubikvitin-proteasomnite patista
27
Koi hormoni stimuliraat proteinska degradacija, akoi inhibiraaat?
glikokortikoidite i tiroidiniot hormon-stimulirat +citokini, a insulinot inhibira
28
Sto pretstavuva metaplazijata?
reverzibilna promena na eden diferenciran kletocen tip so drug
29
Sto e nesakan efekt kaj skvamoznata metaplazija kaj respiratornata ligavica?
gubitok na mukocilijarniot aparat
30
Vo koi slucai se javuva skvamozna metaplazija?
kalkuloza vo mocen meur i bronhitis kaj pusaci
31
Kade se javuva epitelna metaplazija i sto se menuva?
Kaj baretov ezofagus, mnogusloen plocest vo cilindricen epitel
32
Kade se javuva svrznotkivna metaplazija i sto znaci?
Formiranje na rskavicno, koskeno ili masno tkivo vo tkivo koe normalno gi nema ovie elementi, se javuva kaj mmyositis ossificans
33
Zaradi sto nastanuva nekrozata?
Zaradi stetnoto deluvanje na kletocnite memrabni i gubitok na jonskata ramnoteza
34
Navedi primeri kaj sto se javuva nekroza?
ishemija, ekspozicija na toksii, razni infekcii i trauma
35
Koga kletkata se samoubiva so apoptoza?
Koga se osteteni DNK ili proteinite i ne moze da se obnovat
36
Kade ima inflamatorna reakcija i zosto nekroza/apoptoza?
Kaj nekrozata zarado izlevanjeto na sodrzinata na kletkata ekstrakletocno
37
Kako uste se narekuva apoptozata i zosto?
Se narekuva programirana kletocna smrt zatoa sto e reguliran proces od signalni patista
38
Dali apoptozata e sekogas patoloski proces?
Ne, se upotrebuva i pri normalni funkcii - ne e sekogas povrzana so kletocno ostetuvanje
39
Sto e nekroptoza?
Koga nekrozata e regulirana od signalni patista koi se voglavnom razlicni od onie kaj apoptozata
40
Nabroj gi pricinite za ostetuvanje na kletkata?(etiologija)
hipoksija, fizicki agensi, hemiski agensi i lekovi, bioloski, geneteski, nutriciski, endrokrinoloski
41
Koi se pricinite poradi koj nastanuva hipoksija?
ishemija, neadekvatna oksigenacija na krvta zaradi kardiorespiratorna insuficiencija, gubitok na kapacitet za prenos na kislorod kako pri anemija, masivni krvarenja
42
Sto spagja vo fizicki agensi?
mehanicki traumi, temperaturni ostetuvanja, nagli promeni na atmosferskiot pritisok, radijacija, elektricen sok
43
Koi ednostavni supstanci spagjaat vo hemiski agensi i kako deluvaat?
glikozata i solta koi pri hipertonicni koncetracii direktno ili so poremetuvanje na elektrolitnata ramnoteza doveduvaat do kletocno ostetuvanje
44
Sto postoi pomegju stresot i morfoloskite promeni?
Vremensko zadocnuvanje
45
So sto se karakterizira reverzibilnoto ostetuvanje?
So generazliziran otok na kl i nejzinite organeli, otkapuvanje na plazma membranata, otkacuvanje na ribozomite od ER i kondenzacija na nuklearniot hromatin
46
So sto se povrzani morfoloskite promeni kaj reverzibilnoto ostetuvanje?
So namaleno sozdavanje na ATP, gubitok na integritetot na kletocnata membrana, defekti vo proteinska sinteza, osteuvanje na citoskelet i dnk
47
Koi se dvete glani karakteristiki na reverzibilnoto ostetuvanje i zosto se javuvaat?
Kletocniot otok i masnata promena
48
Koi se ultrastrukturnite promeni kaj reverzibilnoto kletocno ostetuvanje?
Promeni na plazmatskata membrana so hidropsna promena zaramnuvnje i gubenje na mikrovilite, mitohondrijalni promeni so otok, dilatacija na ER so otkinuvanje na ribozomite, promeni na jadroto so rasclenuvanje na granularnite i fibrilarnite elementi
49
Sto e avtoliza, a sto e heteroliza?
Enzimite koj ja razgraduvaat neroticnata kletka ako poteknuvaat od lizozomite na kl koja umira se vika avtoliza, a ako poteknuvaat od lizozomite na leukocitite koi doagkjaat kako del od inflamatornata reakcija se vika heteroliza
50
Koja e morfologijata na nekrozata?
Zgolemena eozinifolija zaradi gubitokot na citoplazmatskata RNK i delumno denaturacija na citoplazmatskite proteini.
Nekroticnata kl ima postaklest homogen izgled zaradi gubitokot na glikogenskite cesticki.
Koga kje se razgradat ctiplazmatskite organeli, ctoplazmata stanuva vakuolizirana.
Mrtvite kletki moze da bidat zameneti so mielinski figuri (spralovidni fosfolipidni masi) koi poteknuvaat od ostetenata kl memb.
Kalcifikacija.
51
Koi se ultrastrukturni promeni kaj nekrozata?
Diskontinuitet na citoplazmatskata i membranata na organelite, dilatacija na mitohondriite koi imaat izgled na golemi amorfni denziteti, intracitoplazmatski mielinski figuri, amorfen debri i agregati od flokulententen materijal
52
Koi se ultrastrukturnite promeni na jadroto kaj nekrozata?
Ima 3 vida promeni koi se dolzat na nespecificno razgranuvanje na DNK.
KARIOLIZA, PIKNOZA I KARIOREKSA
53
Sto znaci karioliza?
Izbleduvanje na bazofilijata na hromatinot e karioliza verojatno zaradi gubitok na dnk zaradi enzimsko razgraduvanje od nukleazite
54
Sto e piknoza?
Piknozata se karakterizira so skvrcuvanje na jadroto i zgoelemana bazofilija, pri ovaa promena hromatinot se kondenzira vo solidna skvrcena bazofilna masa
55
Sto e krioreksa?
Fragmentiranje na piknoticnotot jadro
56
Koi vidovi na nekroza gi poznavas?
```
Koagulaciona nekroza
Likvefakciona nekroza
Gangrenozna nekroza
Kazeozna nekroza
Masna nekroza
Fibrinoidna nekroza
```
57
Sto e karakteristicno na koagulacionata nekroza?
Toa sto arhitekturata na mrtvoto tkivo e socuvana barem nekolku dena
58
Kakvo e nekroticnot tkivo kaj koagluacionata nakeroza?
Toa e cvrsto po konzistencija
59
Kaj koagulaciskata nekroza sto se danaturira?
Doagja do denaturacija ne samo na strukturnite proteini tuku i na enzimite taka sto e blokirana proteolizata na mrtvite kletki i kako rezultat na ova eozinofilnite kletki bez jadro moze da perzistiraat so denovi/nedeli
60
Kako se otstranuvaat nekroticnite kletki kaj koagulaciska nekr,?
So fagocitoza na kletocniot ostatok odstrana na leukocitite i so digestija na mrtvite kletki pod desjtvo na nivnite lizozomalni enzimi
61
Sto doveduva do koagulaciska nekroza?
Ishemijata predizvikana od opstrukcija na krven sad
62
Sto e infarkt?
Lokalizirano podracje na koagulaciska nekroza pricineta od ishemija
63
So sto se karakterizira likfefakcionata nekroza?
So enzimska digestija na mrtvite kletki sto rezultira so transformacija na tkivoto vo tecna viskozna masa
64
Kade obicno se javuva likvefakcionata nekroza?
Kaj bakteriski a nekogas i fungalni infekcii zatoa sto ovie mikroorganizmi stimuliraat akumulacija na leukociti koi osloboduvaat enzimi
65
Kakov e nekroticniot materijal kaj likvefakcionata nekroza?
So zoltenikava preboena boja kako krem so prisustvi na mrtvi leukociti i se oznacuva kako gnoj
66
Kako se manifestira hipoksicnata smrt na kletkite vo CNS?
Kako likvefakciona nekroza
67
Sto znaci gangrenozna nekroza?
Taa obicno se gleda na ekstremitetite, najcesto na potkolenica zaradi izgubeno krvosnabduvanje i nastanuva nrekroza koja moze da bida suva, a ako na nea se nadovrze i bakteriska infekcija se javuva vlazna gangrena
68
Sto e karakteristicno za kazeozna nekroza?
Taa najcesto se gleda kaj tuberkuloznata infekcija, mikroskopskiot izgled e ronlivo i belicesto oboeno nekroticno mesto.
69
Sto znaci masna nekroza?
Oznacuva fokalno podracje na destrukcija na masno tkivo kako rezultat na osloboduvanje na aktivirani pankreaticni lipazi
70
Sto e karakteristicno za fibrinoidnata nekroza?
Se gleda kaj imunoloski reakcii vo koi se involvirani krvnite sadovi.Se javuvat kompleksi na antigeni i antitela koi se deponiraat vo arteriite i voie kompleksi zaedno so fibrinot koj izlegol od krvnite sadovi daavat svvetlorozov preboen amorfenizgled
71
Koi se mehanizmite na kletocno ostetuvanje?
priroda,traenje i jacinja na ostetuvanjeto, mali dozi na hemiski toksin ili kratki periodi na ishemija vs golemi, tip, sostojba i adaptilnost na ostetena kletka, nutriciskiot i hormonskiot status na kletkata
72
Koi se cetirite najcesti formi na kletocno ostetuvanje?
hipoksicni i ishemicni ostetuvanja, ostetuvanja od slobodni radikali, hemiski ostetuvanja i ostetuvanja predizvikani od virusi
73
Koi ireverzbilni karakteristiki se javuvaat kaj ishemija/hipoksija?
izrazeno ostetuvanje i zgolemena propustlivot na kletocnata memrbana
izrzaena vakuolizacija na mitohondriite
otok na lizozomite
navleguvanje na kalcium vo kletkata
74
Koi se mehanizmite na irevirzibilnoto ostetuvanje?
- nemoznost da se popravi mitohondrijalnata disfukncija poradi nedostg na oksidativna fosforilacija i atp
- razvoj na teski narusuvanja na funkcijata na kletocnata membrana sto doveduva do zgolemena propustlivost poradi mitohondrijalnata disfunkcija
75
Koi dva vida na virusi se razlikuvaat spored vidot na kletocnoto ostetuvanje?
citoliticki virusi koi predizvikuvaat razni stepeni na ostetuvanje na kletkata i onkogeni virusi koi stumiliraat mnozenje na kletkite i moze da predizvikaat tumorski rast
76
Kako virusite predizvikuvaat ostetuvanje na kletkata?
Direkten citotoksicen efekt
So predizvikuvanje na imunoloski odgovor kon virusot ili kon promenetite kletocni antigeni
So virusen tropizam
Zaradi brzata replikacija na virusot
77
Od sto zavisi vidot na kletocniot odgovor na intrakletocnata replikacija na virusot?
Od virusnite antigeni i vidot na kletkata. Ovie promeni moze da se:
kletocno liziranje
narusuvanje na citoskelet
sozdavanje na mnogujadreni sinicijalni kletki
sozdavanje na inkluzivni telca
78
Koi se ultrastrukturnite promeni kaj reverzibilno ostetuvanje?
- promeni na plazma membranata
- promeni vo mitohondriite
- dilatacija na ER
- poremetuvanja vo jadroto vo oblik na gubenje na zrnestite i vlaknesti elementi
79
Vo koi organi e najcesta pojavata na otkot na kletkite?
vo bubrezite, crnio drob i srceto
80
Kakov e zafatenioto organ kade imame otok na kl?
Zafateniot organ e zgoelem, tkivoto e zamateno. Kletkite se zgolemeni zaradi zgoelmenata kolicina na voda vo citoplazmaata koja e zamatena i zrnesta.
81
Sto znaci zrnesta iil parenhimna degeneracija?
Zrncata koj se vo citoplazmata kaj otokot na kl moze da bidat sitni, fini ili pogolemi i grubi i tie fakticki pretstavuaat nabubreni mitohondrii ili drugi proteinski materii vo citoplasmata
82
Sto e vakuolna ili hidropsna degeneracija?
Koga deluvanjeto na stetniot agens e posilno ili podolgotrajno vo kletkite navleuguva pogolema kolicina na voda, pa kl povekje se zgolemuvaat i vo niv se sozdavaat vakuoli ispolneti so voda koi prvo se mali a potoa se spojuvaat i formiraat pogolemi koi go turkaat jadroto na edna strana
83
Kakvi ostetuvanja se otokot i hidropsnata degeneracija?
Tie se neletalni, reverzibilni ostetuvanja na kletkata
84
Na sto se raspagjaat apopticnite kletki i kakva e membrana na apopticnite kletki?
Tie se raspagjaat na fragmenti-apoptoticni telca sostaveni od delovi na citoplazma i jadro. PLazmatskata memebrana na apopticnata kletka ostanuva nedoprena iako nejzinata struktura e promeneta taka sto stanuva pogodna za fagocitoza
85
Vo koi slucai se javuva fizioloska apoptoza?
- unistuvanje na kletkite vo tek na embriogeneza
- involucija na hormon-zavisnite tkiva po povlekuvanjeto na hormonite
- gubenje na kletki vo populacii na proliferiracki kletki
- eliminacija na potencijalno stetni samoreaktivni limfociti
- smrt na kletkite domakjini koi ja otsluzile nivnata korisna cel
86
Vo koi situacii se javuva paoloska apoptoza?
- ostetuvanje na dnk
- akumulacija na nepravilno nabrani proteini
- kletocna smrt kaj odredeni infekcii
- patoloska atrofija vo parenhimnite organi po opstrukcija nakanalite
87
Koi se morfoloskite karakteristiki na kletka pri apoptoza?
- skvrcuvanje na kletkata
- kondenzacija na hromatinot
- formiranje na ctioplazmatski meuri i apopototicni telca
- fagocitoza na apoptoticnite kletki ili telca
88
Na aktiviranje na koi enzimi e rezultat apoptozata?
na kaspazite (cistein proteaz)
89
Vo kakva forma postojat kaspazite?
Vo neaktivna forma koja treba da bide rascepena za da stane aktivna pa taka sleduva deka prisustvoto na rascepeni, aktivni kaspazi e makrer za kletkite koi podlezat na apoptoza
90
Vo koi 2 fazi moze da se podeli procesot na apoptoza?
- inicijaciska faza
| - izvrsna faza
91
Od sto zavisi aktivacijata na kaspazite?
od ramnotezata megju sozdavanjeto na pro apoptoticni i anti apoptoticni proteini
92
So aktiviranjeto na kaspazite koi dve patiki se spojuvaat?
intrizicna (mitohondrijalna) pateka na apoptoza
| ekstrizicna (inicirana od receptor za smrt) pateka
93
Po sto se razlikuvaat dvete pateki na apoptoza?
Po indukcijata i regulacijata, a dvete kulminiraat vo aktiviranjeto na kaspazite
94
Koj proteini ja reguliraat mitohondrijalnata propustlivost kaj mitohondrialniot pat na apoptoza i sto dovedova koga doagja do nivna neramnoteza?
Toa se proteini od BCL2 familijata i koga stanuvaat neuramnotozeni doagja do istekuvanje na razni supstancii od mitohondriite sto doveduva do aktivacija na kaspazite
95
Koj doveduva do aktivirane na kaspacite kaj ekstrizicnata inicirana od recepetor za smrt pateka za aptoptoza?
signalite od plazma recepetorite doveduvaat do sozdavanje na adapterski proteini vo taka narecen kompleks na signalizacija so smrt koj gi aktivira kaspazite
96
Na sto e rezultat mitohondrijalnata apoptoza?
Na zgolemena propustlivot na nadvoresnata mitohondrijalna membrana so osloboduvanje na molekuli koi iniciraat smrt od intramembranskiot mitohondrijalen prostor vo citoplazmata
97
Od koja familija na proteini e regulirano osloboduvanjeto na proapototicnite proteini i kako e poedelena ovaa familija?
Od BCL2 familijata koi se podeleni na 3 grpi na anti apoptoticna grupa (BCL2,BCL-XL,MCL1)pro apoptoticna grupa(BAX I BAK) i senzori (BAD, BIM,BID)
98
Koi drugi komponenti stimuliraat sozdavanje na anti apopttocicni proteini?
Faktorite na rast i drugite signali na opstanok
99
Na koja familija se clenovi receptorite za smrt na plasmatskaa membrana i sto sodrzat?
Na familijata TNF receptori i sozdrat citoplasmatski domen/domen na smrtta
100
Koi se najpoznati receptori za smrt?
1tnf receptorot i fas proteinot
101
Koj se inhibiori na apoptozata kaj mitohondrijalnata i kaj receptornata?
kaj mito (SMAC/DIABLO - IAP) kaj receptor (FLIP)
102
Otkako ke se rascepat kaspazite incijatori i kje se sozdade aktivnata forma sto sledno se aktivira?
Se aktivira programata za smrt so brz i sekvencijalna aktivacija na kaspazite izvrsiteli
103
Koi se kaspazi izvrsiteli
toa se kasapa 3 i 6
104
Sto pravat kaspazite izvrsiteli?
Go rascepuvaat inhibitorot na citoplazmatskata dnkaza i na toj nacin ja pravat dnkazata aktivna sto doagja do rascepuvanje na dnk. Tie isto taka gi degradiraat strukturnite komponenenti na nuklearniot matriks i ima fragmenatiacija na jadrata
105
Koja komponenta predizivkuva promocija na fagocitozata kaj apoptozata?
fosfatidilserinot
106
Dali nekropoptozata doveduva do aktivacija na kaspazite?
Genetskata programa koja sto ja vodi nekroptozata ne doveduva do aktivacija na kaspazite pa zatoa se narekuva kaspaza nezavisna programirana kletocna smrt
107
So pridruzba na osloboduvvanje ne sto e pridruzena piroptozata?
citokin il1
108
Koi 3 vidovi na aftofagija postojat?
so pridruznik posreduvana avtofagija, mikroavtofagija i makroavtofagija
109
Vo kolku cekori se odviva avtofagijata?
- formiranje na izolaciska memrabana-fagofor i negovaa nukleacija
- izdolzuvanje na vezikulata
- sozrevanje na avtofagozomot, negova fuzija so lizozomi
