Žižek - Jezik, ideologija, slovenci (3) Flashcards

1
Q

LAWRENCE: kritika psihoanalize

A
  • glavni vir krize naše civilizacije naj bi bila enostranska intelektualizacija, mehanizacija življenja -> izhod iz tega vidijo da se upremo Onemo (nagonu pod represivnim intelektualiziranim Jazom)
  • Pri freudu je nezavedno še vedno preveč intelektualizirano (obvladujejo ga kompleksi, ni nič prvinsko iracionalnega)
  • pravo nezavedno = jezikovno strukturirano, fragmenti potlačenega diskurza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Ojdipov kompleks

A
  • tri do pet let starosti
  • razrešitev: uvid da so PPD podrejeni pravilom in niso kapriciozni
  • vstop avtoritete (Ime Očeta) omogoči ponotranjanje pravil v notranji glas vesti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Diagnostika Borderline

A
  1. prosta nevezana tesnoba (tesnoba ki ni vezana na poseben objekt ampak nastopa kot splošno neopredeljeno psihično stanje)
  2. polisimptomatska nevroza (vrsta nevrotičnih simpromov ki so v klasični nevrozi nezdružljivi tu pa nastopajo skupaj): histerična konverzija (psihično pogojene telesne motnje), obsesionalni simptomi (racionalizirana prisilna dejanja), polifobija (mnogotera fobija omejena na lastno telo), disociativne reakcije, impulzivna nevroza (časovno omejene), patološka hipohondrija, paranoidne ideje
  3. neurejeno spolno življenje (brez pravil, trdnih vezi, promiskuiteta)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Povod za oblikovanje teorije Borderline

A
  • 40ta, 50ta: posameznik ne pade v nobeno obstoječo klasifikacijo (nevroza, psihoza)
  • preveč se identificira z družbenim zakonom
  • Borderline = nepoenoten, razpršen subjekt, posamezne simptomalne komplekse povezuje le abstraktna negativnost neopredeljene nevezane tesnobe -> nepoenoten, neizgrajen Jaz
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Strukturna analiza Borderline

A
  1. znamenje šibkosti Jaza: nizek tolerančni prag tesnove, pomanjkljiva nezadostna kontrola nad lastnimi nagonskimi vzgibi, pomajkanje zmožnosti sublimacije
  2. regresija k primarnim oblikam mišljenja: prevladujejo asociacije, površinske podrobnosti, na videz zmožni racionalnega sklepanja
  3. regresija k primitivnim obrambnim mehanizmom (zreli je potlačitev): utajitev realnosti, proeciranje, časovni razcep (nekaj časa dober nekaj časa slab)
  4. patološko razmerje do subjekta: nezmožnost integriranja potez v enotno podobo objekta, kot da osebnost (na področju vse normalno a imamo občutek da nas človek jemlje plosko)
  5. spolnost: spolni akt je dojet kot nasilno dejanje, izpričevanje agresivnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Patološki narcis diagnostika

A
  1. bolj prilagojen okolju kot Borderline a naletimo na temeljno protislovje (prezira soljudi in jih izkorišča a je hkrati odvisen od njihove potrditve)
  2. nezmožnost empatije: drugi so Idealni drugi (vir potrditve, želi biti kot on), sovražniki (ogrožajo afirmacijo), ostali (lutke, masa, naivneži)
  3. razpoložljivost ljudi mu je samoumevna
  4. nezmožnost resnične navezanosti na drugegaa
  5. ima se za izjemo
  6. patološki strah pred neuspehom
  7. nezmožnost žalovanja
  8. nezmožnost uživanja (uživa le kolikor drugi potrdijo njegovo uživanje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je PN?

A

vsi simpromi borderline + Veliki/patološki Jaz
-> Veliki Jaz je patološka tvorba ki namesto normalnega Jaza opravi integrativno funkcijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Strukturna analiza PN

A
  • Veliki Jaz = Realni Jaz (samozaznava subjekta kot dejanskega bitja) + Idealni Jaz (idealna podoba sebe) + idealni objekt (ideal bližnjega katerega priznanje želi)
  • posledica: izgubi se kritična distanca med realnim in idealnim Jazom in objektom (kar žene normalnega posameznika k izboljšanju/idealu)
  • pri PN nastopi na nadjazovski ravni -> nadjaz kaznuje ko mu spodledti
  • vloga Idealnega Drugega: nastopi kot vsemogočni dobri Drugi, skrbi za njegovo dobrobit, narcisistično zadovoljitev
  • PN = nemočen, zgrožen subjekt, žrtev krutega nadjaza, subjekt ki se ne more znajti ko je soočen z nedojemljivimi zahtevami okolja in lastno agresivnostjo (predojdipska situacija)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Nerazrešenost Ojdipovega kompleksa

A

= temeljni problem borderline in PN
- subjektu ni uspelo ponotranjiti Zakona - to je edina pot pretvorbe krutega, analnega, sadističnega nadjaza v pomirjajoč notranji zakon Ideal Jaza
-> oče ne opravi svoje funkcije
- predojdipska situacija: vsemogočna, varujoča, skrbeča Mati, model idealnega objekta -> na drugi strani agresivno, grozljivo, neobvladljivo okolje
- Veliki Jaz = zgolj reakcijska tvorba na konfliktno situacijo v družini, kjer je odsotnost nosilca Zakona ni zmožen razrešiti nasprotja med zaščitniškim Drugim in ogrožajočim Drugim

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

KERNBERG - 4 temeljne funkcije močnega Jaza

A
  1. Diferencirati Jaz, njegovo subjektivno doživeto vsebino od objektivne realnosti
  2. Integrirati poteze v enotno predstavo objekta
  3. interiorizirati in depresonalizirati nadjazovsko kaznovalno instanco in jo pretvoriti v Ideal Jaza
  4. sublimirati nagone
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KOHUT VS KERNBERG

A

KOHUT: Veliki Jaz kot regresija v prvobitno stanje otroškega narcisizma
KERNBERG: Veliki Jaz kot izgraditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

RAzlika med normalnim narcisom, patološkim narciosm in borderline

A
  • Ko je oseba sposona vseh 4 temeljnih funkcij po Kernbergu govorimo o normalnem narcisizmu -> narcisistično zadovoljstvo z lastno osebnostjo ki ni patološke narave
  • Borderline je na pol poti: relacija do objektov je patološka, nadjaz ostane na primitivnem, sadomazohističnem zadovoljstvu z lastno osebnostjo - ni zmožen integracije -> reakcija je izoblikovanje Velikega Jaza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Žižek - pojem simbolnega

A
  • razlike med normalnim in patološkim narcisizmom ne moremo pojasniti brez pojma simbolnega
    -> vse poteze normalnega narcisizma ki se razlikujejo od patološkega izražajo pojem simbolnega
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Izoblikovanje normalnega Jaza

A

= sekundarni učinek interiorizacije simbolnega Zakona
- beseda ki jo da PN ga ne zaveže (zanj je to le pravilo igre) - izguba lastne identitete (manjka mu zaveza ki bi mu dodelila mesto v intersubjektivni simbolni mreži)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Preformativna razsežnost govorice

A
  • Preformativna: dejanje ki ga izvršimo s samim izjavljanjem -> nova intersubjektivna realnost ki jo vzpostavi govorno dejanje
    -> obljuba: novo simbolno razmerje (dolžan sem mu pomagati)
  • Pragmatična: obsega učinek izjave
    -> obljuba: cilja na učinek, drugega bo prepričaka o moji poštenosti
  • PN manjka performativna razsežnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Teorija deskripcij

A
  • Pomen naziva reduciramo na sveženj pozitivnih lastnosti ki jih mora imeti predmet da je denotat tega naziva
17
Q

Nezmožnost žalovanja

A
  • žalovanje je simbolno dejanje -> zgubljen objekt je skozenj interioriziran -> proces žalovanja se sprevrne v spoštljivo občudovanje izgubljenega objekta
  • PN ni zmožen procesa žalovanja ki izgubljen objekt interiorizira, ampak na zgubljeni objekt pozabi ali ugotovi da mu ni plo zanj
18
Q

Spodletela integracija simbolnega zakona LASCH

A

Lasch: nadomestitev Ideala Jaza z analnim nadjazom -> temeljna značilnost poznokapitalistične birokratske družbe, permisivnost

19
Q

Nadjaz

A
  • sestavljen je iz interioziranih predstav staršev, ki izhajajo iz predojdipskih vtisov
  • izvira iz otroških fantazem -> vsebujejo veliko mero agresije in besa (nezadovoljitev vseh otrokovih nagonskih zahtev)
    -> preko procesa simbolne identifikacije se pretvori v glas vesti
  • Očetovski nadjaz: strah pred kaznijo
  • Materinski nadjaz: strah pred izgubo naklonjenosti
20
Q

Ideal Jaza, Idealni Jaz, Nadjaz

A

Ideal Jaza (simbolno) in Idealni Jaz (imaginarno) se od nadjaza (realno) ločita prek identifikacije
- Nadjaz: se izoblikuje na podlagi spodletele simbolne identifikacije -> izključuje identifikacijo, nastopa kot neponotranjen, travmatičen, nedojet, grozljiv ukaza
- Ideal Jaza: točka v drugem iz katere se subjekt vidi kot vrednega ljubezni, kaznuje te v obliki slabe vesti, izoblikuje se preko simbolne identifikacije -> identifikacija z drugim na tolki kjer je drugi neposmenljiv
- Idealni Jaz: oponašanje drugega na ravni podobnosti

21
Q

Žižek - razlika med normalnim in patološkim narcisizmom

A
  • normalni: narcisistična imaginarna identifikacija je posredovana s simbolno identifikacijo -> občutek notranjega zadovoljstva s seboj je posledica identifikacije z Zakonom
  • PN: umanjka moment simbolne identifikacije
22
Q

Kaj je psihologizacija oz depsihologizacija, kaj je notranja kaj zunanja

A
  • Postfreudovske teorije v službi PN
    -> poskušajo posameznike osvoboditi simbolne zaveze, ki naj bi ga omejevala, povzročala tesnobo, nezadovoljstvo, občutek notranje praznine -> cilj terapije ki ne pomisli na to da bi posameznika spodbujala k podrejanju
  • LASCH: Zlom očetovskega Ideala Jaza je zgolj sprednja stran procesa, hrbtna stran je vznik iracionalnega in krutega Materinskega nadjaza ki ne prepoveduje ampak zapoveduje, nalaga uživanje, neuspeh kaznuje še bolj kruto kot glas vesti
23
Q

3 etape v razvoju libidinalnega ustroja subjekta v meščanski družbi

A
  1. INDIVIDUUM PROTESTANTSKE ETIKE
    - vir zadovoljstva je da smo opravili svojo dolžnost
    - ideologija liberalnega kapitalizma
    - družba boja proti vsemu, vsak sledi svojim interesom, navidezna roka trga
    - temeljna načela: odgovornost in individualna iniciativa (pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal), notranje zadovoljstvo > ugled pred drugimi
    - razlika med legalno in moralno
  2. HETERONOMNI ČLOVEK ORGANIZACIJE
    - vir zadovoljstva: lojalnost skupini nad vse
    - prevladujoča drža: usmerjenost k priznanju s strani socialne skupine - Ideal Jaza se povnanji (pričakovanja okolja)
    - največja vrednota je občutek pripadnosti
    - Ideal Jaza: gleda se takšen, kšen bi moral biti da bi bil vreden ljubezni skupine, podredi se instituciji
    - nevidno roko trga menja nevidna roka institucije
    - spremeni se vsebina in status idealov -> individualizem nadomesti konformizem
    - zmožnost prilagajanja zahtevam okolja, hitro reagiranje je vrednota
  3. PATOLOŠKI NARCIS
    - stanje odvisnosti značilno za predojdipsko stopno, zadovoljitev potreb je odvisna od kaprice Drugega, reproducira se v razmerju do drugih
    - narcisizem v patološki obliki izraža obrambo zoper občutek nemočne odvisnosti v zgodnjem otroštvu
    - kult avtentičnosti: zagovarja prost razvoj pravega Jaza
24
Q

Borderline kot histerizacija

A

borderline = sodobna oblika histerije
- PN = libidinalni ustroj subjekta poznomeščanske permisivne vzgoje -> borderline je točka njegove histerizacije -> vznik histeričnega vprašanja, naslovljenega drugemu, pretrga krožni tok njegove frentične aktivnosti, točko na akteri je subjekt soočen s pardoksičnostjo
- MILLER: veže preobrazbo histerije v smeri borderline na spremenjeno vlogo znanosti v ideološkem vsakdanu našega časa (odgovori brez vprašanj -> eksperti, gadgeti, reklame
- kult pristnosti: priročniki ki ustvarjajo potrebe, vzbudijo občutek praznine, nezadostnosti, nepristnosti in nemoči da najdemo pot iz zagate -> rešitev za nekaj česar ne smatramo za problem

25
Q

Razlika med Borderline in PN

A
  • PN se brez vprašanj prepusti krožnemu toku vedno novih odgovorov -> pri borderline se kroženje zlomi, sunjekt se sooči z brezpomenskostjo odgovora, zastavi histerično vprašanje Drugemu (Kaj pomenijo ti odgovori brez vprašanj?)
  • PN je zasičen z odgovori brez vprašanj ki mu dopovedujejo kaj v resnici hoče -> ni zmožen razmaka med želeti in hoteti, dejstva da ob objektu želje ne vemo kaj hočemo
  • Borderline pomeni točko na kateri se krog zlomi, subjekt pa histerizira -> izkusi da ne ve kaj hoče -> s tem se odpre razsežnosti želje
26
Q

Materinski in Očetovski nadjaz

A

Materinski nadjaz: podrejenost kaprici tiranskega Drugega, ki ni podvržen Zakonu partikularnega Drugega, ki ni integriral vase razsežnosti univerzalnega Zakona

Očetovski nadjaz: hrbtna, obcesna in kruta plat univerzalnega zakona -> subjekt realnega socializma se opira na očetovski nadjaz, je histerizirana razcepljena žrtev ali objekt - instrument, agent krute nadjazovske volje