Kroflič - Temeljne predpostavke (5) Flashcards
Razlika med reformo in prenovo
- reforma
-> zunanji posega
-> sprememba zakonodaje, programov - prenova
-> notranja sprememba sistema
-> inovacije neposredno v procesu
Od česa je odvisno uvajanje sprememb?
- spremembe zaživijo preko neposrednega pedagoškega dela
- odvisno od: pedagoške vodje, svetovalne službe, učiteljev, vzgojiteljev
-> morajo ustrezno razumeti in sprejeti spremembe - od nas zahteva:
-> premišljeno kombiniranje reformnih in prenovitvenih prizadevanj
-> preverjanje med učitelji, evalvacija, sodelovanje
-> ustrezna predstavitev, interpretacija, pojasnjevanje
Nekonsistentnost poimenovanja pojma kurikula
- strokovni razlogi za prevzemanje pojma: težnja po poenotenju pedagoške teorije z Evropo, ki je sprejela anglo ameriško terminologijo
- večplastnost pojma kurikulum odnosi med:
-> načrtovanjem, izvedbo in vrednotenjem VIZ procesa
-> dejavniki ki vplivajo na VIZ proces
-> uradno načrtovanje in prikrito pričakovanje strokovnega delavca na eni strani in učenca na drugi strani
-> VIZ programi sprejeti na ravni VIZ institucijami, LDN, učiteljeva priprava, dejanska izvedba
Prikriti kurikulum
- v pedagoški komunikaciji od otroka vedno nekaj pričakujemo
-> svoje namene lahko opazimo ali pa ne (zavestno ali nezavedno)
-> otroci pričakovanja zaznajo in se nanje bolj močno odzivajo če so prikrita - pomembno je poznavanje prikritega kurikuluma na predšolski stopnji
-> otrok se odziva bolj čustveno, je bolj odvisen od občutka sprejetosti in varnosti - premoč prigritega nad dejavniki uradnega, stukturiranega, načrtovanega
-> transfer je lažji v spontani situaciji
Zakaj zagovarjamo načrtovanje vzgoje v predšolski instituciji?
- 2 temeljna razloga:
1. prikrita pričakovanja pomenijo možnost nevarnih manipuacij in vdorov ideoloških pritiskov v VIZ institucije
-> nevidno vodenje otroka je ne glede na cilje nedopustna oblika manipulacije
2. pravica staršev da so seznanjeni z VIZ konceptom vrtca
-> po mednarodnih človekovih pravicah lahko izbirajo vzgojo skladno z lastnim prepričanjem
Kako načrtovati vzgojni proces?
ohranimo komunikacijsko spontanost, zagotovimo temelje za strokovno ustrezno ravnanje z otroki, razvoj v posameznih obdobjih, preprečimo vdor manipulacije in ideološke indoktrinacije, zagotovimo potrebno preglednost konceptov, ustrezno seznanimo starše
Na podlagi česa se odločimo za določeno strategijo načrtovanja nacionalnega kurikuluma?
Je občutljivo dejanje, nanj vpliva več dejavnikov.
- Dejavniki: starostna in razvojna stopnja otrok, globalni strateški cilji VIZ sistema na posamezni stopnji, stopnja demokratizacije družbe, avtonomija VIZ institucij, stopnja zaupanja v usposobljenost delavcev
Vpliv stopnje demokratizacije in avtonomije
- centralizirani sistemi
-> vsebinsko in metodično strukturirani nacionalni kurikulum, ki učitelju v večji meri predpisujejo kaj in kako je dolžna izvajati poklicne obveznosti
-> te obveznosti niso nujno sestavni del nacionalnega kurikula, ampak so vsebovani v predpisaih učbenikihi, didaktičnih kompletih - demokratični sistemi
-> večja stopnja avtonomije
-> bolj odprt nacionalni kurikulum, predvideva nadalnje strokovno izobraževanje učitelja
-> dviguje stopnjo pripravljenosti učitelja za kakovostno delo, zmanjšuje potencialni ideološki pritisk na VIZ procse, omgoča oblikovanje vsebinsko bogate obojesmerne učne komunikacije
Kulturno transmisijski model in procesno razvojni model
- kulturno transmisijski: prenos izdelanih obrazcev znanja, vrednot, veščin iz starejše na mlajšo generacijo
-> učitelj = varuh znanja, učenec = objekt poučevanja in sprejemnik znanja
-> enosmerna komunikacija, enostavne oblike učenja
-> Behavioristično zasnovani modeli učnosnovnega in učnociljnega načrtovanja kurikula
-> prevladujoč kriterij = kriterij učinkovitosti (čim krajši čas učenja in čim manjši vložek energije za čimvečji učinek) - procesno razvojni: relativno načrtni sistem dejavnikov ki podpirajo razvoj otrokovih osebnostnih lastnosti in potencialov
-> preplet strategij poučevanja in učenja
-> obojesmerna komunikacija
-> učitelj spoznava učenčeve strategije učenja, motivacije
-> uveljavljanje kompleksnejših oblik učenja in poučevanja
-> dovolj odprt kurikulum za opazovanje individualnega razvoja otroka, za motiviranje, izbiro ustreznih metod poučevanja
Bela knjiga - poglavje o javnih vrtcih
- zahteva po razšolanju vrtčevskega kurikuluma
- zahteva po teoretizaciji dejavnikov prikritega kurikuluma, ki morajo biti opredeljeni kot sestavni del kurikuluma ta vrtce
- usmerjenost kurikula za vrtce v procese optimalnega razvoja otrokovih potencialov
Izhodišče kurikularne prenove
- načelo odprtega kurikula in procesnorazvojno ter učnociljno strategijo načrtovanja kurikulov
Zahteve po razšolanju VIZ dejavnosti
- nevarni paradoks -> če na predšolski ravni vključimo preveč predmetnih specialistov se lahko zgodi pretirana sholarizacija dejavnosti
- LEVY: pravi da za pretirano pošolanost niso krivi predmetni specialisti ampak tisti kurikularni teoretiki ki so dolžni opredeliti temeljno usmeritev kurikula na posamezni stopnji izobraževanja ter s tem usmeriti pozornost izvahalcev k ustreznim oblikam in metodam VIZ dela
- če bomo v procesu načrtovanja izhajali iz predmetno opredeljenih ciljev brez upoštevanja splošnih načel načrtovanja/izvedbe/evalvacije obstaja nevarnost zdrsa v pošolanost
Zahteva po zajetju dejavnikov prikritega kurikuluma
- od prikritega kurikuluma je odvisno v kolikšni meri bo mogoče kakovostno izpeljati uradni in strukturirani del kurikularnih dejavnosti
- možnost doseganja nekognitivnih VIZ ciljev
-> težje v pošolanih dejavnostih
-> medpodročne dejavnosti - dejavniki prikritega vplivajo na realizacijo področnih VIZ ciljev
Načelo procesnosti
- poudari temeljna načela VIZ procesa in ne končnih ciljev
- pomen reflektiranja kontekstualnih dejavnikov razvoja otroka
- zahteva po sprotnem evalviranju in fleksibilnem načrtovanju
- mogoče le v obliki manj strukturiranega in bolj odprtega kurikula (poudari zahtevo po aktivnem razmerju med nacionalnim in izvedbenim kurikulom)
- v odnosu do posredovanja znanja:
-> pomen procesa nastajanja novega znanja in obvladovanja kognitivnih moedlov na katerih je posamezno znanje utemeljeno saj takšna strategija omgoča nadlnji razvoj kritičnega mišljenja - vzgojna dimenzija kurikula: če nam cilj ni le ubogljivost se moramo v otroka vživeti in mu pomagati, da postopoma razvija kompleksnejše strategije
-> otroka spodbujamo k razumevanju in vživljanju v moralno konfliktne situacije -> ne vztrajamo le na ustreznih vedenjskih obrazcih