Dahlberg - Beyond quality in EC education and care (6)

Question 1

Modernizem

Answer 1

• gibanje v 17. in 18 stoletju, pokriva tudi razsvetljenstvo
• poudarja pomen razmišljanja, mišljenja
• značilna je vera v znanost, tehnološki napredek, iskanje objektivne resnice, iskanje varnosti, vzpostavljanje reda
  -> znanost -> priviligirano mesto v družbi

Question 2

Diskurz kakovosti

Answer 2

• oblikuje se okoli 1920, kot posledica modernistične težnje po redu
  -> želi izključiti vlogo osebnih sodb in mnenj, predsodkov, pristranskosti, lastnega interesa
• najprej se vzpostavi na področju gospodarstva in ekonomije (1945 po vojni z Japonsko)
• razvijanje različnih definicij kakovosti
• razumemo ga lahko na osebnem nivoju in na nivoju predšolske vzgoje (nesigurnost v lastno presojo, zmanjševanje potrebe po lastnem znanju -> zanašamo se na strokovnjake)
• bistvo modernističnega diskurta kakovosti: poskuša opredeliti splošne univerzalne, objektivne in zanesljive kriterije
  -> s temi ponuditi jasne, preproste, gotove odgovore
  -> znanstvene metode
  -> zaupanje in potrditev

Question 3

Postmodernizem in koncept vzpostavljanja pomenov

Answer 3

• Postmodernizem
  -> obstaja veliko resnic - niso univerzalne, ni univerzalnega vira informacij
  -> princip in in ne pa princip ali ali -> različne perspektive, iskanje dialoga
  -> subjektivni pomeni, negotovost, zapletenost
  -> relativizem (zavračanje objektivnih resnic)
  -> okviri so vedno socialno konstruirani -> nosijo vrednostne obremenitve in niso produkt narave ter ne nosijo absolutne resnice
  -> ker ni okvirjev se odpira prostor za osebni interes, nove perspektive
  -> ni univerzalnih vrednot
• Koncept vzpostavljanja pomenov
  -> znanje je družbeni konstrukt -> odvisno od kulture in časa
  -> znanje vsak oblikuje sam preko odnosov z drugimi -> je procest kjer posamezniki vplivajo drug na drugega
  -> mreža znanja ki se ustvarja v mreži odnosov
  -> potek: razumeti -> oblikovati sodbe -> soočanje in iskanje skupnega pomena (participacija, dialog)

Question 4

Kritika konceptov vzpostavljanja pomenov

Answer 4

1. zahteven za izvedbo: usposobljen in izkušen kader, motivacija, organizacija, financiranje, zavezanost delu
2. država funkcionira znotraj okvirjev
   -> družba določa znanje saj tako nadzira ljudi -> prenevaren za državo ker izgublja nadzorno funkcijo

Question 5

Postmodernizem in predšolska vzgoja

Answer 5

• zavračajo načrtovanje kurikula
  -> preveč normativno, ubija inovativnost, vzbuja lažen občutek varnosti da je to kar delamo edina prava pot, posredovanje vnaprej načrtovanega znanja ki je subjektivno
• zavračajo merjenje dosežkov
  -> ocenjevanje v funkciji nadzora in sojenja, ocena ni utemeljena ker vidimo otroka samo v določenem trenutku, znanja ni mogoče objektivizirati
• želijo odstraniti zunanjo evalvacijo iz predšolske vzgoje
  -> ko začno meriti dosežke na tak način smo blizu pošolanja

Question 6

Koncept kakovosti za postmoderniste

Answer 6

• kakovost je kotekstualni koncept
  -> ni nevtralna beseda, ni univerzalnega načina da ugotavljamo kakovost
• priviligirajo osebne sodbe
• zavračajo merske instrumente
  -> to jemljejo kot tehniko discipliniranja
• upirajo se kvantifikaciji (merjenje s številkami)
  -> merimo nekaj neizmerljivega, reduciramo proces PV na abstraktne količine
• zagovarjajo kritično refleksijo - vzpostavljanje pomenov
  -> kakovost je nenehna refleksija

Question 7

Kaj je skupno razvojni psihologiji in konceptu kakovosti

Answer 7

• oba sta produkta moderne
• oba nudita dekontekstualiziran pristop
  -> otroka in institucijo ločita od dejanskih izkušenj in vsakdana
• oba poskušata vzpostaviti sistem klasifikacije, kriterijev
  -> s tem odmikata pozornost od dejanskega stanja
• oba vzameta otroka in VIZ institucijo kot dane objekte
  -> poskušata odkriti objektivne, univerzalne in posplošljive resnice
• oba sta individualistična
• sta v krizi saj sta zasnovana na pozitivističnem programu postavljanja permanentnih kriterijev in odkrivanju neizpodnitnih resnic -> to je dokazano za nedosegljivo
• oba sta še vedno dominantna, ljudje se zanašaju naju tako da alternativa ne pride do izraza
• oba sta izvorno ameriška