Lasch - Kultura narcisizma (3) Flashcards
GLADDEN
- predstavnik socialnega evangelija, reformator
- sprejme sodobno usmerjenost človekoljubja a je skeptičen in kritizira reakcijo na penologijo ter prenašanje vzgojne funkcije drugam
- stališča:
-> kaznovanje mora biti podrejeno vzgoji
-> dejansko vzgojno delo je izven družine
-> želi da vzgoja ostane v osnovi starševska funkcija
Prizadevanje za izboljšanje družine
- Domneva da družina ne more več poskrbeti za svoje potrebe brez zunanje pomoči
- WATSON: otrok ne moremo reševati ločeno od staršev
- vzgoja staršev = del širših prizadevanj za civiliziranje širokih množic, obupani nad šolo, rešitev vidijo v prenovi družine
behaviorizem -> permisija -> kult pristnosti
Permisija
- popularizacija 30ta, 40ta - izkrivljanje Freuda
- permisivnost:
1. ravnanje po otrokovih potrebah
2. ljubezen ni nevarna ampak pozitivna dolžnost
3. potrebe staršev se upoštevajo
4. vrnitev materinskega instinkta - starši ne morejo biti odgovorni za vse napake svojih otrok -> krivice tičijo v temeljnih kulturnih vzorcih
- Odpor do družinskih strokovnjakov in svetovalcev -> strokovnjaki ne opustijo vzgajanja staršev ampak razširijo delovanje
Kritika permisije - BRUNCH
- kritika permisivnih dogem: zaveda se upostošenja, ki ga uničenje starih avtoritet pušča za seboj
-> vzrok: nepoznavanje koristnih in veljavnih vidikov tradicionalnih načinov
-> opozarja na družbeno in kulturno preobrazbo ki iz znanosti naredi deklo industrije, iz psihiatrije pa oglaševanje - psihiatrija drži starše v stanju kronične anksioznosti (želje, oglaševanja)
- na koncu pripiše težave posamezniku - vztraja pri vzgoji staršev
- kritika permisije -> omajana samozavest staršev (paradoksalno)
Kult pristnosti
- nova dogma: dogma pristnosti
- strokovnjaki svetujejo zaupanje lastnim občutkom, spontanost
- razvrednotenje starševstva - dejanskost
-> zaton vodilne vloge staršev: potrjuje nemoč staršev da otroka učijo o svetu, mu dajo moralne smernice -> to prikrije z vero v čustveno osvobojenost
-> legitimira proletarizacijo starševstva: funkcijo vzgoje prevzemajo “poklici pomoči”, staršem je priznana marginalna skrb - trening učinkovitosti za starše
-> starše učijo, da morajo priti v stik z lastnimi čustvi in vsakodnevne odnose opreti na posredovanje čustev
-> starši morajo razumeti lastne potrebe in želje, jih posredovati otroku, spodbudijo k istem početju + odstranijo vzroke trenj
-> iz pogovora z otroki izključiti objektivno: razumevanje čustev ne argumentiranje, obsojanje dogodka ne otroka, odizvanje na čustva brez hvale ali graje
psihološki učinki prenosa funkcij
- prenos funkcij je razkroj vzgoje otrok
- Ločitev otrok od sveta odraslih: monopoliziranje dela in tehničnega znanja
-> izločitev delovnih procesov iz družine, delo postane otroku manj vidno
-> starši so v položaju ko razen ljubezni nimajo veliko več za ponuditi potomstvu - posledica: otroci težje oblikujejo močne psihološke identifikacije s starši
- ustvarjen ideal popolnega starševstva -> s tem je spodkopano samozaupanje, zlom avtoritete
Nezrela narcisistična ameriška mati
- GORER: zanašanje na strokovnjake, negotovost, nesposobna spontanega izražanja materinskih čustev - nikoli ne ve kaj otrok res potrebuje -> sledi sliki tega kaj naj bi bila dobra mati
- KOHUT: površnost in nepredvidljivost materinih odzivov -> pri otroku vzorec narcisistične odvisnosti
Optimalne frustracije
- otrok zazna mamine omejitve -> začne prevzemati njene funkcije (skrb zase) -> idealizirana podoba matere živi naprej -> jaz vse bolj obvladuje okolje
- razočaranje nad materjo -> odreče se njeni nedeljeni ljubezni -> inkorporira njene funkcije
nenehna skrb - konflikt
-> nenehna skrb -> občutek pomembnosti -> neprestana površinska pozornost, otroka vidi kot podaljšek sebe, v otroku zbuja pretiran občutek lastne pomembnosti -> razpad mej med Jazom in objektivnim svetom
-> konflikt -> shizofrenija in narcisizem -> nesorazmerje med površinsko skrbjo in navidezno nedeljeno pozornostjo, regresivni obrambni mehanizmi, izhguba meja Jaza, blodnje vsevednosti
Narcisistična družina
- narcis (kot shizo) zaseda pomembno mesto v družini (nadomestek staršem, nadrejenost)
- starš lahko zaplete celo družino v mrežo lastne nevroze -> drugi to tiho prenašajo da ohranijo ravnovesje v družini
- vsak član želi potrditi pričakovanja in projecirane želje drugih
Odsotni oče
- Mati: na njo samodejno pade funkcija vzgoje -> prizadeva si postati idealni starš
-> pomankanje spontanega čustva nadomesti z dušečo skrbjo -> spodkopava lastno pobudo, omaja sposobnost da si otrok pomaga sam
-> otrokovi idealizirani vtisi se mešajo s fantazijami infantilne vsemogočnosti - posledice za odnos otrok-mati
-> REICH: smrt očeta -> deklica zaspiana s pozornostjo -> občutki grandioznosti -> zavedanje da ni tako čudovita kot bi želela biti -> hči kot mrtvi oče v novi podobi -> lastna ženskost povezana z neizporsnim nadjazom - značilnosti narc pacienta: trdovratne arhaične fantazije, regresivni obrambni mehanizmi, nezmožnost sublimacije
- pretirana odvisnost od matere
- nezavedno ugajanje mami z nadomeščanjem očeta
- nadjaz/ideal jaza sestoji iz arhaičnih predstav očeta -> kaznuje spodleteli poskus doseči ideal vsemogočnega očeta
- narcisistične ženske skušajo nadomestiti odsotnega očeta (ohraniti naklonjenost), ki ga je (vsemogočna) mati kastrirala ter se tako ponovno združiti z materjo iz najzgodnejšega otroštva (želja po popolnosti)
Preobrazba nadjata, odpoved avtoriteti - spremenjen produkcijski način
Spremenjen produkcijski način -> struktura ameriške družine -> PN -> poteze ameriške kulture
Slabljenje starševske avtoritete
Popuščanje starodavnega nadzora nad vzgibi in prehod iz družbe vredno nadjaza (samoobvladovanje, samozapoved) v družbo Onega (neomejeno zadovoljevanje lastnih potreb) -> preobrat v običajnih odnosih med generacijami, popuščanje discipline, podružbljanje starševskih funkcij -> pripravlja na življenje v permisivni družbi
-> ne gre za slabljenje Nadjaza ampak za spreminjanje vsebine (prevladuje arhaično)
LOWENFELD
- zaviralna, nadzorovalna, usmerjevalna funkcija nadjaza se zlije z Jazom
-> šibkost staršev, popustljiva vzgoja, družbena klima permisivnosti - strogi nadjaz iz otroštva živi naprej
- nadzorovalna funkcija Nadjaza črpa moč iz identifikacije z močnimi starševskimi liki
-> posameznika ščiti pred zavestnimi in nezavednimi občutki krivde
-> tu deluje slabo -> kaznovalna in samouničevalna moč je še vedno dejavna
-> posledice: nemir, nezadovoljstvo, depresija, hrepenenje po nadomestnih zadovoljitvah
HELLER, roman: Nekaj se je zgodilo
- odpoved starševski avtoriteti okrepi otrokov strah pred kaznijo (ne pa omili)
-> misel na kazen -> izvajanje samovoljnega uničujočega nasilja
S čim družba krepi vzorce?
- oglaševanje: spodbuja dvom vase, ustvarja potrebe, povzroča tesnobe
- množična kultura - podobe sladkega življenja -> povezovanje z uspehom, identifikacija s priveligirano manjšino
- nezadovoljstvo nad tem kar ima -> spodbujanje grandioznih teženj, samoprezir