Skopek - The role od childcare and EE... (6) Flashcards
Zakaj se pojavi potreba po vrtcih
Povečanje deleža vključenih na trg dela -> dvojni dohodek -> potreba po vrtcih
O čem govori članek Skopek?
preučuje različne vzorce in oblike skrbi za otroka, vključno s starševsko, informalno, formalno in izobraževanjem
- iz sociološke perspektive
- dve glavni vprašanji
1. Kako, kdaj, zakaj se pojavljajo socialne neenakosti v sposobnostih in spretnostih v zgodnjem obdobju življenja
2. Kaj lahko v moderni družbi naredimo oz kako se lahko že od samega začetka spopademo z mehanizmi ki producirajo te socialne neenakosti
oblike ECEC (early childhood education and care)
a) skrb in izobraževanje za katerega poskrbijo starši doma ali izven doma, plačljivo ali neplačljivo
-> informal care: stari starši, drugi sorodniki, au pairs, varuške
b) formalna skrb ki jo zagotavljajo institucije
-> formal care: izven doma v institucionalnem okolju, zaposleni strokovni delavci, strukturirane aktivnosti, kurikul
-> vrtci, dnevni varstveni centri, igralne skupine, predšolske ustanove
ECEC po državah
- države: Danska, Finska, Norveška, Švedska, Nizozemska, Nemčija, Italija, Rusija, Irska, Velika Britanija, ZDA
- Nordijske države: imajo visok nivo javne formalne skrbi za otroke in univerzalen dostop za otroke 1+ starosti
-> zakonska pravica ne glede na družinsko ozadje in poklicni status staršev
-> tak sistem je je povezan z poudarjanjem enakosti med spoloma (vključevanje žensk na trg dela) - od 1980 se teža izobraževalnega vidika veča -> postane splošno znano da so otrokove zgodnje izkušnje ključne za socialni in kognitivni razvoj
-> nordijske so med prvimi ki investirajo vire v razvoj visokokakovostnega in dostopnega formalnega EC sistema - Delež vključevanja otrok v zgodnje formalne oblike PV
-> skandinavske države visoko razen Finske: manj pozitivno stališče staršev, denarna nadomestila za starše ki skrbijo za otroke doma - Ostale ne zagotavljajo tako univerzalnega dostopa do ECEC otrokom do 3. leta starosti
-> državna poraba je nižja, nižja strukturna kakovost (manj izobraženi delavci) - Nemčija in Italija neenotni glede geografske lege + plačevanje za otroke pod 3 leta
- VB: zastonj za 3 in 4 letnike, od leta 2005 tudi za petletnike
- Irska: večina staršev mora pokriti polno ceno do treh let
- ZDA: privatni sektor prevladuje na področju formalne PV
-> vladna intervencija za tiste z zelo nizkim dohodkom
-> kratka porodniška, plačljivo PV, heterogenost PV - Nizozemska
-> vrtec je sestavni del izo sistema, je univerzalen in integriran v OŠ od 4. leta, za petletnike obvezen
-> pod 4 se lahko odločijo za dnevno skrb v centrih ali za ciljne predšolske institucije (plačljivo)
BRILLI KULIC TRIVENTI
Italija, do 2 leti starosti
- ugotovitve:
1. družine z nižjim socialnim položajem so se bolj zanašale na skrb za otroke doma, tiste z višjim dohodkom pa so se bolj pogosto vključevale v formalno ali informalno PV
2. Socialno ekonomske razlike v povezavi z uporabo formalne PV bolj v padcu kot vzponu
-> kot glavni razlog navajajo naraščajočo dominanco dražjih privatnih dejavnosti
3. Mame z nižjo izobrazbo bolj zanašajo na informalno skrb za otroke ki jo večinoma zagotovijo starši
4. neenakost v dostopu do formalne PV, povezana z izo staršev narašča posebno v delih Severne Italije
KOSYAKOVA in YASTVEBOV
- Rusija, pod 6 let, povezava med socialno neenakostjo in dostopom do različnih oblik PV
- ruska PV je posebna -> zapuščina sovjetskega izobraževalnega modela -> javna PV za otroke nad 3. leti je uradno univerzalna in poceni
- raziskava razkrije jasno socialno stratifikacijo PV
-> najbolje situirane družine vključujejo otroke v formalno PV pogosteje kot ostale - Socialna neenakost v dostopu je večja če nanjo gledamo z vidika intenzivnosti participacije ne pa same participacije
VARLUND, DUVANDER
- Švedska, socialno ekonomske razlike v starosti ob vstopu v javni sistem PV
- Švedski sistem nudi univerzalno PV za otroke od 1. leta ampak se družine razlikujejo po tem kdaj otroka vključijo
- Švedski sitem je primer univerzalnega predšolskega sistema in sistem s posebno doljim starševskim dopustom
- družine z najnižjimi dohodki so otroka najprej dale v formalen PV
-> verjetno ker so imeli zunanje ekonomske omejitve, so morali prej na delo - otroci izobraženih očetov vključeni kasneje
-> verjetno zaradi bolj izkoriščenega očetovskega dopusta - raziskava pokaže da tudi v univerzalnih PV sistemih obstajajo povezave med priveligiranostjo in zgodnim/poznim vključevanjem v vrtce
BOCA, PIZZALUNGA, PRONZATO
- Velika Britanija
- večina otrok starih manj kot 3 in so vključeni v PV so iz bolje situiranih družin
-> verjetno povezano s ceno
BARNETT, FREDE
- ZDA
- Večina otrok starih manj kot 3 v PV so iz bolje situiranih družin
- le pol prikrajšanih otrok je pri štirih vključenih v PV
German national educational panel study (NEPS)
- preučuje zgodnje socialne razlike pri med 6 in 8 mesecem starosti
-> reprezentativen vzorec novorojenčkov
-> obsežen pregled poporodnih razlik med otroki in družinami - ugotovitve:
-> WEINERT, ATTIG, ROBACH: osredotočeni predvsem na kakovost materinega interakcijskega vedenja v povezavi z materino izobrazbo ter na kazalnike zgodnjega otrokovega razvoja in otrokovega temperamenta
-> pri otrocih od 6 do 8 mesecev ne odkrijejo nobenih ali zelo majhne trende za socialne razlike ko upoštevajo razvojno stopnjo, učne vire, motorične sposobnosti
-> na otrokovo interakcijsko vedenje kot sta pozornost na predmete in raven aktivnosti pozitivno vpliva višje socialno ozadje in posreduje materino interakcijsko vedenje -> lahko narastejo na večje razlike
IRSKA- raziskava Growing up in Ireland
- Irska ima tržni model otroškega varstva, spodbuja neenakosti pri uporabi otroškega varstva
-> pričakovano da bo domače okolje otrok igralo pomembno vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju zgodnjih neenakosti - študija pokaže
-> otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe imajo slabše domače učno okolje, razlike so najbolj opazne pri izobraževalnem gradivu ki ga določa število knjig, ki so otroku na voljo za branje
-> obstaja pomembna a šibka koreelacija med materinsko izobrazbo in dejavnostmi ki se jih naučimo doma kot so ročna dela, branje in igre - zgodnje družinsko okolje je odločilno za nastanek in ohranjanje neenakosti med otroki različnih socialnih okolij
- ponavljajoče družbene neenakosti v zgodnjem otroštvu niso odvisne samo od starševske oskrbe ampak so posledica zapletenih procesov in odločitev, ki so odvisne od širšega socialnoekonomskega konteksta družine
Posledice ECEC (3 ključne točke)
- učinki za vse otroke ne glede na socialni status
-> splošna učinkovitost ECEC -> učinkovit če prispeva k kognitivnem razvoju populaciji otrok
-> če ECEC ne učinkuje na povprečnega otroka to ne pomeni da ni učinkovit -> mogoče ima učinke na podpopulacije otrok -> se izniči - vpliv vrtca glede na socialni status
-> kompenzatorni učinki ECEC - Kakovost ECEC je povezana z učinki, ki jih ima ECEC
Interpretacija ugotovitev po državah
Irska
- pomanjkanje učinkovtiosti pri izboljševanju kompetenc otrok v povprečju kaže na pomanjkanje kakovosti v Irskem sistemu PV
- vzgojiteljice imajo nižje kvalifikacije
- povprečno število otroka v vrtcu je malo
-> 30% otrok več kot 30 ur na teden -> zaostaja za ravnjo izpostavljenosti
Avstrija
- ni zaznati statistično pomembnega učinka zgodnjega obiskovanja PV
-> nizkokakovostni in nizkointenzivni sistem za otroke mlajše od treh let
Danska
- ugodne predšolske značilnosti
-> visokokakovostno varstvo
-> 80% več kot 30 ur na teden tudi v starosti od 1 do 3 leta
- otroci z več PV -> višji rezultati
SKOPEK
- študija o nemških predšolskih otrocih rojenih 2005/06
- rezultati:
-> zgodnejši vpis v PV povezan z višjimi jezikovnimi kompetencami
-> rahla prednost V Nemških otrok pri zgodnejših jezikovnih kompetencah lahko le delno pripišemo daljši izpostavljenosti zgodnji oskrbi
KARHULA, EROLA, KILPI-JAKONEN
- finska
- pozitiven vpliv na vključenost v sekundarno in terciarno izobraževanje
- povezave večinoma izginejo ko avtorji upoštevajo potencialno pozitivno selekcijo v dnevno varstvo (izobrazba staršev) in možne dejavnike ki bodo posredovali učinke dnevnega varstva preko izboljšanja socioekonomskih razmer v družini (vzorci zaposlovanja, gospodinjski dohodek)
- dolgoročne koristi dnevnega varstva pred varstvom na domu
