ZAKONITO DEDOVANJE Flashcards
Definicija zakonitega dedovanja
Zakonito dedovanje = dedovanje na temelju dejstev, ki jih je predvidel zakonodajalec kot osnovo za dedovanje v primerih, ko iz različnih razlogov NE pride do oporočnega dedovanja.
Kdaj NE pride do oporočnega dedovanja?
Do oporočnega dedovanja NE pride, ko:
1.) Oporoke NI.
2.) Oporoka sicer je, ampak je NEVELJAVNA.
3.) Je oporočni dedič UMRL PRED ZAPUSTNIKOM + mu zapustnik NI DOLOČIL SUBSITUTA.
4.) Je oporočni dedič DEDNO NEVREDEN + mu zapustnik NI DOLOČIL SUBSTITUTA.
5.) Se je oporočni dedič ODPOVEDAL dediščini + mu zapustnik NI DOLOČIL SUBSTITUTA.
V vseh teh primerih zato pride do zakonitega dedovanja, dedovanja po zakonu.
Kakšen je temelj določitve zakonitega dedovanja?
Oporočiteljevo voljo nadomesti volja zakonodajalca. Dobro je, da čim bolj zajame duh časa in prostora, da je zakonito dedovanje čim bolj v sozvočju z zapustnikovo domnevno voljo.
Zakon v ospredje postavlja zapustnikove bližnje osebe - sorodnike. Vse te osebe zakonodajalec ustrezno razvrsti, dediče razvrsti v dedne rede.
Katera so razmerja, bistvena za določitev zakonitih dedičev? Katere so tipične navezne okoliščine?
1.) KRVNO SORODSTVO
2.) ZAKONSKA ZVEZA
3.) SVAŠTVO
4.) ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST
5.) ADOPTIVNO SORODSTVO - POSVOJITEV
Krvno sorodstvo
Ločimo:
1.) Sorodstvo v ravni črti
Osebi izhajata druga iz druge. Gre za sorodstvo prednikov (ascendentov) in potomcev (descendentov).
Temeljno pravilo: kolikor rojstev, toliko stopenj (kolen).
Sin in oče sta v sorodstvu v ravni črti v 1. kolenu.
Vnuk in dedek sta v sorodstvu v ravni črti v 2. kolenu.
Pravnuk in pradedek sta v sorodstvu v ravni črti v 3. kolenu.
2.) Sorodstvo v stranski črti
Osebi si delita skupnega prednika.
Pri stopnjah sorodstva NE štejemo skupnega prednika.
Brat in sestra sta v sorodstvu v stranski črti v 2. kolenu.
Stric in nečakinja sta v sorodstvu v stranski črti v 3. kolenu.
Bratranec in sestrična sta v sorodstvu v stranski črti v 4. kolenu.
Koleno = stopnja sorodstva.
Zakonska zveza z vidika dedovanja
Zakonska zveza = pravno urejena življenjska skupnost, ki jo urejajo predpisi družinskega prava. Izpolnjevati mora določene pogoje:
- 2 osebi
- starostni pogoj + spregledi
- obličnostne zahteve
- neobstoj okoliščin, ki onemogočajo sklenitev zakonske zveze - npr. bližnje sorodstvo.
Tudi za dedovanje je pomembno, da je zakonska zveza veljavna. Zakonska zveza mora biti VELJAVNA V TRENUTKU ZAPUSTNIKOVE SMRTI. Za dedovanje se zahteva:
- formalni obstoj zakonske zveze
- dejansko obstoj zakonske zveze (življenjska skupnost).
ZD ureja 2 situaciji:
a) Zakonec NIMA dedne pravice - NEOBSTOJ DEDNE PRAVICE - v trenutku zapustnikove smrti
b) Zakonec IZGUBI dedno pravico - IZGUBA DEDNE PRAVICE - naknadno, po smrti zapustnika
Kdaj zakonec NIMA dedne pravice?
-> NEOBSTOJ dedne pravice
Zakonec NIMA dedne pravice - v trenutku zapustnikove smrti:
Že sam izraz ‘‘nima’’ se nanaša na odločilen trenutek - trenutek zapustnikove smrti.
1.) Prišlo je do razveze ali razveljavitve zakonske zveze že za čas življenja obeh, preden je zapustnik umrl. Bivši zakonec nima dedne pravice, ne more dedovati na podlagi zakona. (*Lahko pa na podlagi oporoke, če je oporočitelj to določil in po razvezi ni preklical oporoke)
2.) Zakonska zveza sicer še formalno obstaja, dejansko pa ne, ker ni več življenjske skupnosti. Zakonca ob smrti enega od njiju nista več živela skupaj:
- bodisi po krivdi preživelega zakonca- - bodisi sporazumno.
Prenehala je ekonomska, čustvena povezava med zakoncema, ki pa je nista potrdila s formalno razvezo. V taki situaciji je pomemben krivdni moment:
- če je krivda zgolj na umrlem: preživeli lahko deduje
- če je krivda na preživelem: preživeli ne deduje
- če je razpad življenjske skupnosti sporazumen: preživeli ne deduje.
-> krivda se ugotovi sodno.
-> Primer: gospa lahko deduje po svojem možu, ker se je on preselil k ljubici in z njo živel. Gospa k razpadu skupnosti ni prispevala, krivda je na možu, gospa lahko deduje.
Kdaj zakonec IZGUBI dedno pravico?
-> IZGUBA DEDNE PRAVICE
Zakonec IZGUBI dedno pravico - naknadno, po smrti:
Preživeli zakonec je torej že imel dedno pravico v trenutku zapustnikove smrti, pa jo je naknadno izgubil.
1.) V primeru, ko je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ampak je umrl preden je bilo o zadevi pravnomočno odločeno. Šele po njegovi smrti se ugotovi, da je bila njegova tožba utemeljena. Tako je preživeli zakonec v trenutku smrti zapustnika imel dedno pravico, a jo je kasneje izgubil s pravnomočnostjo sodbe o razvezi zakonske zveze.
2.) Pride do razveljavitve zakonske zveze po smrti zakonca, a iz razloga, za katerega je preživeli zakonec vedel že ob sklenitvi zakonske zveze.
-> Razveljavitev zakonske zveze načeloma učinkuje ex nunc (za naprej).
-> Slabovernost zakonca pa se kaznuje z ex tunc (za nazaj( učinkom. Zakonec je slaboveren, če se je že ob sklenitvi zakonske zveze zavedal, da niso izpolnjeni vsi pogoji za njeno sklenitev, npr. da je vedel, da sta s partnerjem v bližnjem sorodstvu.
-> Zaradi ex tunc učinka naknadno izgubi dedno pravico.
Svaštvo
Razmerje svaštva formalno obstaja samo kot razmerje do ZAKONČEVIH sorodnikov.
Svaštvo = razmerje zakonca do sorodnikov njegovega zakonca.
-> Svaštvo je vezano na ZAKONSKO ZVEZO. Zunajzakonska skupnost ga NE vzpostavlja!
Tast in tašča sta z nami v 1. kolenu svaštva ravne črte. -> Gleda se, kako je mož / žena v sorodstvu s to osebo - ista črta in stopnja.
Zunajzakonska skupnost
Kar se tiče dedovanja, je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko zvezo v vseh vidikih! Gre za popolno izenačitev pri dedovanju.
Pomembna razlika med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo:
- V NAČINU, KAKO UGOTOVIMO, DA GRE ZA PRAVNO RAZMERJE.
- Pri zakonski zvezi je formalizirani način sklenitve, zato ni večjih težav z dokazovanjem njenega obstoja (ta mehanizem dedno pravo sicer malce omili, saj če sta formalno še bila poročena, pa nista bila več v dejanski življenjski skupnosti, obstaja možnost, da ne bo prišlo do dedovanja).
- Pri zunajzakonski skupnosti pa govorimo o dejanskem razmerju, ki ima določene pravne posledice, ampak je treba za ugotoviti obstoj skupnosti v vsakem konkretnem primeru posebej.
Ključno je, da je zunajzakonska skupnost obstajala v trenutku zapustnikove smrti. Pogoji, ki jih zakon določa za to skupnost, so se že stekli do trenutka zapustnikove smrti.
-> Morala je že preteči DOBA, da lahko rečemo, da sta partnerja živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. +
-> Niso obstajali zadržki za sklenitev zakonske zveze. Lahko bi jo sklenila, pravno gledano ni bilo zadržkov za to, ampak sta se odločila, da je ne skleneta.
Od trenutka, ko ugotovimo, da je obstajala zunajzakonska skupnost, so posledice ENAKE kot pri zakonski zvezi. Partnerji dedujejo isti delež in na isti način kot bi dedovali zakonci.
Adoptivno sorodstvo - pravno razmerje posvojitve
Po Družinskem zakoniku in tudi že po njegovem predhodniku - Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - je v veljavi ZGOLJ POPOLNA POSVOJITEV. V preteklosti, tj. v bivši Jugoslaviji v povojnih predpisih pa je na našem območju obstajala tudi možnost nepopolne posvojitve otroka.
1.) POPOLNA POSVOJITEV - danes edina uveljavljena
2.) NEPOPOLNA POSVOJITEV - v preteklosti
POPOLNA POSVOJITEV in dednopravne posledice
Popolna posvojitev pomeni, da je posvojenec POVSEM IZENAČEN z zapustnikovimi naravnimi otroki. Posvojenec se s posvojitvijo popolnoma inkorporira v družino posvojitelja, tretira se kot naravni otrok v tej družini.
Tako so dednopravne posledice ENAKE KOT PRI NARAVNIH OTROCIH.
-> Posvojenec deduje po posvojitelju in tudi po njegovih sorodnikih.
Poanta: posvojenec = naravni otrok. Vse je isto.
Popolna posvojitev se NE da razvezati. Lahko pa se RAZVELJAVI.
Razveljavitev popolne posvojitve:
- Načeloma zaradi razveljavitve posvojitve, ki se zgodi PO smrti zapustnika, posvojenec NE izgubi dedne pravice. Razveljavitev namreč načeloma učinkuje ex nunc (za naprej).
- *Izjema: slabovernost. Če je oseba, ki uveljavlja dedno pravico, vedela za razveljavitveni razlog že ob nastanku posvojitve, se ta slabovernost kaznuje z ex tunc učinkom (za nazaj). Razveljavitev posvojitve po smrti tako učinkuje za nazaj. Oseba izgubi dedno pravico.
NEPOPOLNA POSVOJITEV in dednopravne posledice
Nepopolna posvojitev pomeni, da posvojenec NI povsem izenačen z naravni otroki posvojitelja. NE vkorporira se v celoti v družino posvojitelja in tudi NE izstopi popolnoma iz svoje naravne družine.
Nepopolne posvojitve na slovenskem območju še lahko (vsaj teoretično) obstajajo. Po ZZZDR so se lahko spremenile v popolne. Če pa še katera obstaja, se zanjo uporablja Temeljni zakon o posvojitvi, tj. bivši zvezni jugoslovanski zakon.
Ali lahko nepopolni posvojenec deduje po posvojitelju?
- Da, nepopolni posvojenec lahko deduje enako kot naravni otroci, *razen če je bila njegova dedna pravica v pogodbi o posvojitvi IZKLJUČENA.
- Pri nepopolni posvojitvi je obstajala možnost, da se nepopolnega posvojenca IZKLJUČI od dedovanja. Posvojitelj je imel to možnost samo takrat, ko je imel tudi svoje LASTNE POTOMCE. Če pa ni imel svojih naravnih otrok, potem nepopolnega posvojenca NI mogel izključiti iz dedovanja.
Ali lahko posvojitelj deduje po nepopolnem posvojencu?
= Odvisno od pravnega temelja.
- Na podlagi zakona NE, ni mogel. Posvojitelj NI bil zakoniti dedič posvojenca.
- Na podlagi oporoke pa lahko.
Ali nepopolni posvojenec lahko deduje tudi po sorodnikih posvojitelja?
= NE. Nepopolni posvojenec ne deduje po NOBENEM sorodniku posvojitelja.
Ali je nepopolni posvojenec lahko dedoval po svojih naravnih sorodnikih?
= DA.
Nepopolna posvojitev se lahko razveže in tako preneha.
Ozadje in spornost nepopolne posvojitve
Ureditev nepopolne posvojitve je plod tedanjih razmer. Po drugi svetovni vojni so okoliščine narekovale sprejem take ureditve. Takrat je bilo namreč veliko sirot, veliko otrok, ki so čakali na posvojitev. Že to, da jih je nekdo želel sprejeti v svojo družino in jih preživljati, je bila dodatna dobrota. Zato so ljudem dali odpustke v smislu, če so že imeli naravne otroke, da so lahko za njimi dedovali zgolj naravni otroki.
Že v času, ko je bila ta ureditev sprejeta, je bila rešitev, da posvojenec lahko deduje po posvojitelju, posvojitelj pa ne more po posvojencu (po zakonu), smatrana kot sporna. Glavni razlog, da zakon ni določal nepopolnega posvojitelja kot zakonitega dediča posvojenca, je bil v poskusu preprečevanja zlorab. Nevarnost je bila v tem, da bi se posvojevalo sirote z relativno velikim premoženjem (npr. da so bili starši otroka nasprotniki takratnega političnega režima).
KROG ZAKONITIH DEDIČEV PO ZD
ZD opredeljuje krog zakonitih dedičev v 10. členu:
1.) Zapustnikovi potomci, posvojenci + njihovi potomci
2.) Zapustnikov zakonec (zunajzakonski partner)
3.) Zapustnikovi starši + njihovi potomci (bratje, sestre)
4.) Zapustnikovi stari starši + njihovi potomci (tete, strici)
NE dedujejo vsi hkrati in NE dedujejo enakih zakonitih deležev.
