OPOROČNO DEDOVANJE Flashcards
Oporoka (testament) definicija
OPOROKA (TESTAMENT) = enostranski pravni posel, ki je preklicljiv in ki mora biti napravljen v eni izmed zakonsko predpisanih oblik. Gre za ustrezno izjavo volje oporočitelja, s katero razpolaga s svojim premoženjem mortis causa (za primer smrti).
Oporočno dedovanje
Oporočitelj lahko z oporoko svobodno razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti, vendar ga pri tem omejuje ureditev nujnega dedovanja. Tako lahko razpolaga za primer smrti sicer svobodno, a v skladu s pravili in omejitvami, ki jih določa ZD.
Da lahko pride do oporočnega dedovanja, mora biti oporoka veljavna.
Značilnosti oporoke
1.) ENOSTRANSKI PRAVNI POSEL
Oporoka kot pravni posel je v celoti odvisna od volje oporočitelja - tako glede nastanka oporoke, kot vsebine in obsega oporoke in posledic.
-> Veljavnost oporoke nikakor ni odvisna od morebitnega ne/soglasja dediča.
2.) PREKLICLJIVOST OPOROKE
Oporoka je enostransko preklicljiva. Oporočitelj jo lahko prekliče kadarkoli do svoje smrti.
-> Oporoka = izraz zapustnikove poslednje volje.
3.) STROGO FORMALEN PRAVNI AKT
Za veljavnost oporoke so določene stroge obličnostne zahteve.
-> Oporoka mora biti zapisana v eni izmed zakonsko predpisanih oblik.
-> Če obličnostne zahteve niso izpolnjene, je oporoka neveljavna.
-> Oblika je tako pogoj za veljavnost in ne služi zgolj kot pomoč pri dokazovanju (forma ad valorem).
4.) STROGO OSEBNI AKT
Oporoka je pravni posel strogo osebne narave.
-> Oporočitelj NE more prepustiti naprave oporoke nekomu drugemu.
-> Pri napravi oporoke ne more oporočitelja nihče zastopati. NE prenese zastopanja.
-> Če oseba ni oporočno sposobna, oporoke NE more napraviti. -> Oporočna sposobnost: 15 let + razsodnost (kumulativno).
5.) PRAVNI POSEL MORTIS CAUSA (ZA PRIMER SMRTI)
Razpolaganja, ki so določena v oporoki, se bodo uveljavile šele po oporočiteljevi smrti. Za čas njegovega življenja nimajo nobene veljave, pravnega učinka.
-> Zapustnik lahko s premoženjem, ki ga je nekomu namenil v oporoki, za čas življenja prosto razpolaga.
-> Osebe, ki so določene v oporoki, nimajo nobenih upravičenj za časa življenja zapustnika. Imajo je le golo pričakovanje, ki ni pravno zavarovano.
6.) RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM
Z oporoko se razpolaga s premoženjem za primer smrti. Pri nas NI izrecne zahteve, da je oporoka le tisti akt, s katerim se določi dediče.
-> Ponekod (npr. v avstrijskem pravu) ločujejo med OPOROKO in KODICILOM. -> Oporoka je pravni posel, kjer oporočitelj določi dediča. V kodicilu pa ni določen dedič, so pa neke druge naklonitve (npr. zapustitev pravice volilojemniku, določitev bremena, ustanovitev ustanove…).
-> Pri nas delitve na oporoko in kodicil NE poznamo! Oporoka je oporoka ne glede na to, ali je v njej določen dedič ali ne! Bistveno je le, da se z oporoko na nek način razpolaga s premoženjem mortis causa.
Veljavnost oporoke
Za veljavnost oporoke morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. Kadar je napravljena veljavna oporoka, nastopi oporočno dedovanje, ima prednost pred zakonitim dedovanjem.
Za presojo veljavnosti oporoke se uporabljajo:
- pravila obligacijskega prava, ki že na splošno ureja pogoje za veljavnost (enostranskih) pravnih poslov.
- specialna pravila iz ZD. ZD vsebuje 3 vrste posebnih predpisov:
1.) O oporočni sposobnosti
2.) O oporočiteljevi volji in napakah volje
3.) Zahteve po obličnosti.
POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE - 3 kategorije po ZD
1.) OPOROČNA SPOSOBNOST
2.) OPOROČITELJEVA PRAVA VOLJA IN ODSOTNOST NAPAK VOLJE
3.) OBLIČNOSTNE ZAHTEVE
1.) OPOROČNA SPOSOBNOST
Da je podana oporočna sposobnost, morata biti KUMULATIVNO izpolnjena 2 pogoja:
1.) 15 LET in
2.) RAZSODNOST.
1.) STAROST 15 LET
Šteje se, da je starost primerno postavljena nižje kot pri polni poslovni sposobnosti, ker gre za razpolaganje mortis causa (za primer smrti) ->
- NE more vplivati na zapustnika in njegovo premoženje,
- NE more škoditi interesu drugih oseb,
- NE more škoditi pravnemu prometu.
2.) RAZSODNOST
Zahteva se NIŽJA STOPNJA RAZSODNOSTI KOT SE ZAHTEVA ZA SKLENITEV VELJAVNEGA PRAVNEGA POSLA INTER VIVOS!
-> Ratio je v tem, da z napravo oporoke oporočitelj:
- NE more vplivati nase in svoje premoženje, saj pravni posel za časa njegovega življenja ne velja,
- NE more škoditi interesu drugih oseb,
- NE more škoditi pravnemu prometu.
-> Ergo, je mogoče, da je osebi odvzeta poslovna sposobnost, pa je vseeno oporočno sposobna.
-> Pomembno je le, da v trenutku naprave oporoke razume, kaj pomeni takšno razpolaganje in ima voljo, da jo napravi. V tem primeru bo oporočna sposobnost podana in oporoka bo veljavna.
-> Svetel trenutek
Bistvo: odločilno je dejansko stanje razuma + volje v času, ko oporočitelj testira oz. napravi oporoko.
2.) OPOROČITELJEVA PRAVA VOLJA in ODSOTNOST NAPAK VOLJE
Za veljavnost oporoke mora oporočitelj imeti ANIMUS TESTANDI = voljo, da razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
-> Dejansko želi napraviti oporoko in razpolagati s svojim premoženjem za primer smrti.
Oporoka je pravni posel in kot taka pomeni IZJAVO VOLJE. Izjava volje v oporoki mora ustrezati pravi, resnični volji oporočitelja, sicer gre za napako volje.
NAPAKE VOLJE:
= Do napake volje pride zlasti, ko oporočiteljeva volja ni svobodna (grožnja, sila, zvijača, zmota).
= V osnovi velja obligacijskopravna ureditev glede napak volje, vendar ZD ponekod določa tudi posebna pravila. Ratio: pri oporoki ni treba v tolikšni meri varovati interesov pravnega prometa kot to velja v obligacijskem pravu.
= V dednem pravu se daje VEČJO TEŽO OPOROČITELJEVI VOLJI KOT PA NJEGOVI IZJAVI VOLJE. Notranja volja > tisto, kar je navzven izraženo. V tem se razlikuje ureditev po ZD od ureditve v OZ.
-> KAVZALNOST, VZROČNA ZVEZA: Pri oporoki govorimo o napakah volje, če so bile te okoliščine V RESNICI VZROK za to, da je zapustnik napravil oporoko oz. napravil oporoko z določeno vsebino. Med okoliščinami in dejansko napravo oporoke mora obstajati vzročna zveza, razmerje kavzalnosti!
-> Primer: Nekdo je zapustnika spravil v zmoto. Zvijača pa ni v neposredni vzročni zvezi z dejansko napravo oporoke. Oporoka je veljavna.
-> Pri oporoki je UPOŠTEVNA TUDI ZMOTA V NAGIBU (MOTIVU) glede oporočnega razpolaganja. Tudi tukaj mora biti to VZROK za oporočno razpolaganje.
-> Ratio: v dednem pravu v veliko večji meri ščitimo pravo, resnično voljo oporočitelja on ne toliko same izjave volje.
-> Primer: oporočitelj je prepričan, da mu je A rešil življenje, zato mu je naklonil veliko premoženja v svoji oporoki. V resnici mu pa A ni rešil življenja. Gre za zmoto v nagibu, ki se upošteva.
-> V OZ pa je zmota v nagibu upoštevna le pri neodplačnih pp (npr. darilih), pri odplačnih pa ne.
-> SIMULACIJA
-> ZD tega posebej ne ureja. Veljajo pravila po OZ.
-> Oporočitelj napravi SIMULIRANO (navidezno) oporoko - napravi jo LE NAVZVEN, v resnici pa si ne želi napraviti oporoke, temveč želi z njo le PRIKRITI NEK DRUGI PRAVNI POSEL.
-> NAVIDEZNA OPOROKA NE VELJA = JE NIČNA! Lahko pa bi šlo za prikriti posel, ki lahko obvelja, če izpolnjuje še druge pogoje za veljavnost (poleg prave volje).
-> MISELNI PRIDRŽEK (RESERVATIO MENTALIS)
-> Oporočiteljeva izjava dejansko ne krije v celoti tudi njegove volje. Oporočitelj ima v mislih nekaj več kot pa izhaja iz njegove dejanske izjave.
-> V teoriji ni popolnega soglasja o tem, ali se naj mentalni pridržek oporočitelja upošteva ali ne.
-> Glede na to, da pa v dednem pravu dajemo bistveno večji pomen pravi volji kakor izjavi volji, moramo sprejeti pritrdilno stališče - mentalni pridržek JE upošteven.
-> Velja tudi tisto, kar je oporočitelj imel v mislih, čeprav v izjavi tega ni navedel. Pogoj: če to lahko ugotovimo.
3.) OBLIČNOSTNE ZAHTEVE
Pomembna predpostavka veljavnosti oporoke = obličnost.
-> ZD zahteva strogo obličnost - predpisana je FORMA AD VALOREM: OPOROKA, KI JE NAPISANA V OBLIKI, KI JE ZAKON IZRECNO NE PREDVIDEVA, JE NEVELJAVNA.
-> Oporoka je veljavna, če:
1.) je napravljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik,
2.) izpolnjuje posebne pogoje, ki jih zakon postavlja. Npr. oporočitelj lahko napravi veljavno ustno oporoko le takrat, ko zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne.
Veliko analogije z OZ je v tem, kakšna (ne) sme biti vsebina oporoke. Tudi pri oporoki velja, da mora biti:
- MOGOČA,
- DOPUSTNA,
- DOLOČENA / VSAJ DOLOČLJIVA
- vsebovati mora DOPUSTNO KAVZO, podlago oporočnega razpolaganja.
Pravne posledice posamičnih kršitev oz. neizpolnjenih pogojev za veljavnost oporoke
Neizpolnjenost pogojev za veljavnost oporoke lahko rezultira v:
a) IZPODBOJNOSTI
b) KONVERZIJI
c) NIČNOSTI
a) IZPODBOJNOST
Oporoka je izpodbojna (lažja oblika neveljavnosti), ko:
1.) Oporočitelj NI IMEL OPOROČNE SPOSOBNOSTI,
2.) Prišlo je do NAPAK VOLJE PRI TESTIRANJU,
3.) NISO IZPOLNJENE OBLIČNOSTNE ZAHTEVE.
-> Razlika z OZ: načeloma je glede kršitev obličnostnih zahtev predpisana ničnost.
-> Stranke so pri pp inter vivos žive, prisotne, napako lahko sanirajo, če bi imele interes za pp. Oporočitelj pa ne more kasneje popraviti oporoke, ker je mrtev.
Oporoka je lahko:
a) V CELOTI neveljavna
Npr. Oporočna nesposobnost
b) DELNO neveljavna
Lahko je neveljaven le določen del ali samo kakšna njena določba.
Neveljavnost je treba uveljavljati - ZAHTEVATI RAZVELJAVITEV OPOROKE. Zahtevo za razveljavitev lahko poda oseba, ki ima PRAVNI INTERES, da se oporoka razveljavi = oseba, ki bi zaradi morebitne neveljavnosti oporoke prišla do kakšne koristi (npr. zakoniti dediči).
-> Rok za zahtevek:
1.) Zahtevek za razveljavitev oporoke, podan IZ VSEH RAZLOGOV *RAZEN KRŠITVE OBLIČNOSTNIH ZAHTEV:
- Subjektivni: 1 LETO od takrat, ko je posameznik izvedel za vzrok neveljavnosti (npr. izvedel za zvijačo). Ampak! Ta rok NE more začeti teči pred razglasitvijo oporoke!
- Objektivni: 10 LET od razglasitve oporoke oz. 20 LET od razglasitve oporoke, če se uveljavlja proti nepošteni osebi (npr. dedič je z zvijačo dosegel, da je zapustnik napisal oporoko v njegovo korist).
2.) Zahtevek za razveljavitev oporoke zaradi KRŠITVE OBLIČNOSTNIH ZAHTEV:
- Subjektivni: 1 LETO od dneva, ko je izvedel za oporoko. Ta rok NE more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.
- Objektivni: 10 LET od razglasitve oporoke.
Ti roki so ZASTARALNI: po poteku rokov oseba izgubi zahtevek, ne pa tudi same pravice.
b) KONVERZIJA
Z napakami obremenjen pravni posel,, ki je zaradi tega neveljaven, se vzdrži v veljavi tako, da se konvertira, spremeni v nek drugi pravni posel.
-> Konverzija je mogoča tudi pri oporoki.
-> Klasičen primer je oporoka, obremenjena z obličnostmi napakami -> ne izpolnjuje zahtev za obliko, določeno po zakonu, lahko pa konvertira v drugo obliko oporoke, če so izpolnjeni pogoji.
-> Npr. pisna oporoka pred pričami ni veljavna, ker oporočitelj zaradi hudega poslabšanja zdravstvenega stanja ni mogel podpisati oporoke -> pisna oporoka lahko konvertira v veljavno ustno oporoko, če so zanjo izpolnjeni pogoji.
c) NIČNOST
Oporoka je lahko nična. Razlogi za ničnost:
1.) NEMOGOČA VSEBINA
2.) NEDOLOČENA / NEDOLOČLJIVA VSEBINA - ni je mogoče razumeti niti z interpretacijo.
3.) Vsebina oporoke je V NASPROTJU Z USTAVO, MORALO.
-> Paziiiii: ko gre za kršitev prisilnih predpisov, pa pri oporoki NI vedno posledica ničnost.
4.) ZDKG določa posebne določbe o ničnosti oporoke: oporoka je nična, če je oporočitelj razpolagal z zaščiteno kmetijo v nasprotju s temeljnim pravilom, da načeloma deduje en sam dedič.
-> Če bi razpolagal v korist 10 sodedičev, bi bila oporoka nična.
-> Nično bi bilo tudi volilo, s katerim bi oporočitelj naklonil nepremičnino nekomu drugemu kot je prevzemnik kmetije. Npr. da bi naklonil neko zelo rodovitno njivo. *Če bi pa naklonil volilo v smislu premičnine, pa bi bila oporočna določba le izpodbojna.
5.) Nična bi bila oporočna določba, ki bi uvedla FIDEIKOMISARIČNO SUBSTITUCIJO - zapustnik bi določil dediča svojemu dediču.
Oporoka je lahko nična:
a) V CELOTI
b) DELNO
Nična oporoka je brez učinka sama po sebi - ničnost se le ugotavlja. Na ničnost pazi sodišče po UD. Seveda se pa lahko nanjo sklicuje vsakdo, ki ima PRAVNI INTERES. Ker ničnost učinkuje ex lege, pravica zahtevati, da se ugotovi ničnost, NIKOLI NE UGASNE, NE ZASTARA.
Delitve oporok
Poznamo 3 delitve oporok:
a) PISNE
b) USTNE
a) REDNE - oporoka je napravljena v normalnih, običajnih okoliščinah.
b) IZREDNE - oporoka je napravljena v izrednih razmerah, okoliščinah.
a) ZASEBNE - veljavno oporoko lahko napiše posameznik sam, tj. brez pomoči državnega organa.
b) JAVNE - za veljavno oporoko je potrebno sodelovanje državnega organa.
Ali je v slovenskem dednem pravu veljavna SKUPNA OPOROKA (testamentum simultaneum)?
SKUPNA OPOROKA = isti akt pokriva medsebojno povsem neodvisne ali pa vsebinsko povezane izraze volj 2 / več oporočiteljev.
Slovensko dedno pravo, Zakon o dedovanju NE ureja skupne oporoke (testamentum simultaneum). Tako bi načeloma morala biti skupna oporoka sama po sebi neveljavna.
-> AMPAK: SODNA PRAKSA je sprejela stališče, da je neveljavna zgolj tista skupna oporoka, v kateri dve osebi razpolagata druga v korist druge - prisoten je element vzajemnosti!
-> Ratio: ker bi bila tovrstna skupna oporoka že preveč podobna dedni pogodbi, ki je v našem pravi prepovedana.
-> Veljavna je torej le tista skupna oporoka, s katero oporočitelja (ali oporočitelji) razpolagata vsak s svojim premoženjem V KORIST 3. OSEBE.
Oblike oporok (6)
1.) LASTNOROČNA (HOLOGRAFSKA) OPOROKA
2.) PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI (ALOGRAFSKA OPOROKA)
3.) SODNA OPOROKA in NJENE IZVEDENKE
-> KONZULARNA
-> VOJAŠKA
-> NA LADJI
4.) POSEBNA OBLIKA MEDNARODNE OPOROKE
5.) USTNA OPOROKA
6.) NOTARSKA OPOROKA
1.) LASTNOROČNA (HOLOGRAFSKA) OPOROKA
Lastnoročna, holografska oporoka je najbolj preprosta in v praksi tudi najpogostejša oblika oporoke.
-> Je PISNA (napisana je z lastno roko)
-> Je ZASEBNA (sestavi jo zapustnik sam, brez pomoči državnega organa)
-> Je REDNA (ne zahtevajo se izredne razmere).
2 POGOJA ZA VELJAVNOST:
1.) Oporočitelj napiše oporoko Z LASTNO ROKO.
2.) Oporočitelj se PODPIŠE.
-> običajno z imenom in priimkom, sodna praksa pa sprejema stališče, da zadostuje tudi nadimek / vzdevek, tudi npr. ‘‘vaša mati’’.
-> Ratio: če pride do dvoma o pristnosti, identiteti, lahko grafologi brez večjih težav ugotovijo, ali je oporoko res napisal zapustnik ali ne.
Ali oporoka velja, če je napisana:
a) na pisalnem stroju? NE.
b) na računalniku? NE.
c) s tujo roko? NE.
Kako je z dopustnostjo tega, da zelo oslabeli stari osebi, ki želi napraviti to obliko oporoke, nekdo pomaga pri pisanju, tako da ji podpre roko (npr. gibljivost rok je oslabljena)?
-> Velja praksa, da se lahko v takšnem primeru POMAGA VODITI ROKO, ampak je treba paziti, da je še vedno lastna pisava zapustnika.
-> Roko se lahko podpre ZGOLJ DO ZGLOBA Z DLANJO. ROKA SE LAHKO PODPIRA DO ZAPESTJA, OD ZAPESTJA NAPREJ PA NE!
-> Tako je podpora roke na podlahti do komolca še dopustna.
-> Če bi pa nekdo prijel zapustnika za dlan in mu vodil pisavo, bi bila oporoka neveljavna, ker bi takšno vodenje roke lahko že vplivalo na način, potek pisave.
Ali mora biti napisana lastnoročno v celoti?
-> DA! Pripisi drugih oseb NE bodo veljavni.
Ali mora pisati na list papirja?
-> NE, NI NUJNO.
-> Sodna praksa zavzema stališče, da NI pomembno s čim ali na kakšen material se piše.
-> Veljavne so že bile oporoke, ob priliki vklesane v kamen, s kredo na vrata…
Kako je pa z veljavnostjo pri invalidih, ki piše z nogo ali usti?
-> So veljavne, če okoliščine nalagajo, da je takšno pisanje primerno.
Ali bi veljala fotokopija?
-> NE. Fotokopija se ne bo štela za veljavno lastnoročno oporoko.
Ali je pomembno, kje se oporočitelj podpiše -na koncu ali na začetku?
-> Sodna praksa ni konsistentna glede tega vprašanja.
-> Izjemoma je lahko podpis tudi na začetku teksta, je pa gotovo bolje, da je podpis na koncu.
Ali mora oporoka vsebovati kraj in datum?
-> NE, zapis kraja in datuma NI pogoj za veljavnost oporoke.
-> Je pa to zelo koristno.
-> Če je več oporok, obvelja poznejša (če je bila takrat podana oporočna sposobnost in če se z obema razpolaga z istim premoženjem).
-> Datum naprave oporoke je pomemben tudi z vidika presoja oporočne sposobnosti oporočitelja - ali je v tistem trenutku bil razsoden, ali je napravil oporoko v svetlem trenutku.
PAZI: če zapustnik napravi več oporok, so LAHKO VELJAVNE VSE, ČE V NJIH NI RAZPOLAGAL Z ISTIM PREMOŽENJEM.
-> Npr. z 2. oporoko je le nadgradil 1. oporoko. Obe se upoštevata.
2.) PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI (ALOGRAFSKA OPOROKA)
Pisna oporoka pred pričami oz. alografska oporoka = oporoka, napisana s TUJO ROKO.
-> Je PISNA oporoka.
-> Je REDNA oporoka.
-> Je ZASEBNA oporoka.
ZAHTEVE:
1.) PISNI SESTAVEK
Oporoka je napisana s tujo roko, zato je najpomembnejše, da imamo pisni sestavek (listino).
-> NI pomembno, kdo jo je napisal, kdo je njen avtor.
-> Pisni sestavek je lahko napisan s tujo roko, lahko je natipkan, lahko je natiskan.
-> Pomembno je le, da je sestavljena po volji + na zahtevo oporočitelja!
2.) LASTNOROČNI PODPIS OPOROČITELJA
Oporočitelj mora pisni sestavek podpisati.
3.) OPOROČITELJ MORA ZNATI BRATI + PISATI V JEZIKU, v katerem je pisni sestavek napisan.
-> Oporočitelj mora biti sposoben brati in pisati V TISTEM TRENUTKU zato, da lahko sam prebere oporoko in vidi, če je zapisano tako, kot je sam izrazil voljo.
-> Npr. vid zapustnika NE sme biti do te mere oslabljen, da ne bi videl, kaj piše.
4.) HKRATNA PRISOTNOST + PODPIS 2 OPOROČNIH PRIČ
-> Oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti 2 prič in pred njima jasno izjaviti, da gre za njegovo poslednjo voljo. Tudi obe priči se podpišeta na oporoko.
-> Gre za ENOTNI AKT = UNITAS ACTUS - zgodi se naenkrat, ne sme biti presledkov. Npr. ena priča ne sme iti vmes na stranišče za 5 minut.
Kaj, če je oporočitelj oslabela oseba in ima težave z gibljivostjo rok, ali se mu lahko podpira roka?
-> Velja enako kot pri lastnoročni (holografski) oporoki.
-> Lahko se mu podpira roka, vendar le do zapestja, ne sme se mu pa voditi roke.
Ali mora biti v oporoki zapisano, da se ti 2 osebi podpisujeta kot priči?
-> NE, to ni pogoj za veljavnost oporoke.
-> Pomembno je, da obstajata 2 priči, sta prisotni, imata sposobnost biti oporočni priči in da se obe podpišeta.
-> Dodaten dostavek, v smislu pojasnila, da sta se podpisali kot priči, pa ni obvezen.
Ali morata oporočni priči poznati vsebino oporoke?
-> NE, ni nujno.
-> Bistveno je le, da vsebino oporoke pozna oporočitelj. Njemu tudi NI treba razlagati vsebine pričama, pomembno je le, da izjavi, da je to njegova poslednja volja.
Ali morata biti v oporoki zapisana kraj in datum sestave?
-> NE, ni nujno. To ni pogoj za veljavnost.
-> Je pa koristno, ker se glede na čas sestave presoja npr. oporočna sposobnost zapustnika, pa tudi z vidika, če kasneje napravi drugo oporoko, da se jasno ve, katera je bila prej napravljena.
SPOSOBNOST BITI OPOROČNA PRIČA
Kdo NE sme biti oporočna priča:
1.) ABSOLUTNO NESPOSOBNE PRIČE = ne morejo biti priče pri nobeni oporoki, ne glede na to, kdo je oporočitelj.
- Osebe, ki niso poslovno sposobne,
- Osebe, ki ne znajo brati in pisati.
2.) RELATIVNO NESPOSOBNE PRIČE = ne morejo biti priče pri oporoki zaradi razmerja z oporočiteljem (so z njim v sorodstvenem oz. tesnejšem razmerju).
-> Kriterij: ali bi ta oseba lahko potencialno imela interes na usodi zapustnikovega premoženja?
-> Če je bila prisotna relativno nesposobna priča, to povzroči IZPODBOJNOST oporoke.
-> Vsi sorodniki v ravni liniji (predniki in potomci)
-> Sorodniki v stranski vrsti do vštetega 3. kolena
-> Zakonci (zzp) vseh teh oseb
-> Zakonec (zzp) oporočitelja
Kaj pa, če oporočitelj zapusti nekaj osebi, ki je oporočna priča?
-> Oporoka je neveljavna, izpodbojna.
-> Oporoka ne sme biti napisana v korist oseb, ki so oporočne priče, ali v korist bližnjim osebam oporočne priče.
-> Oporočna priča naj bo res neka nevtralna, 3. oseba.
3.) SODNA OPOROKA
SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale):
-> Je USTNA = oporočitelj ustno pred sodiščem izjavi svojo voljo.
-> Je REDNA = napravljena v običajnih, normalnih razmerah.
-> Je JAVNA = zahteva se sodelovanje državnega organa, in sicer (okrajnega) sodišča.
-> Oporočitelj ustno pred sodiščem izjavi svojo voljo.
-> Okrajni sodnik najprej preveri identiteto oporočitelja.
-> Okrajni sodnik oporočiteljevo izjavljeno voljo zapiše v SODNI ZAPISNIK.
-> Okrajni sodnik v sodni zapisnik zapiše tudi vse druge okoliščine, pomembne za veljavnost oporoke. Npr. ali je oporočitelj razsoden, ali se poraja dvom o njegovi razsodnosti…
-> Od tod naprej pa zakon dopušča 2 možnosti, ena je za nepismene ljudi, druga pa za pismene:
1.) Sestavek prebere sodnik v navzočnosti 2 oporočnih prič. -> Oporočitelj nato izjavi, da je to res njegova poslednja volja. -> Če se zna podpisati, se podpiše. Če se ne zna, pa napravi ročno znamenje, npr. križec. -> Tudi oporočni priči se podpišeta.
2.) Oporočitelj sam prebere sestavek. -> Nato ga podpiše. -> Nato ga podpiše še sodnik (overi s svojim podpisom) in potrdi, da je oporočitelj v njegovi prisotnosti prebral in podpisal sestavek.
3.) IZVEDENKE SODNE OPOROKE
Iz sodne oporoke so izvedene:
- KONZULARNA OPOROKA
- VOJAŠKA OPOROKA
- OPOROKA NA LADJI / NA LETALU
KONZULARNA OPOROKA:
= oporoka, ki je sestavljeni v tujini. Državljanu RS jo v tujini sestavi KONZULARNI PREDSTAVNIK RS.
-> Je USTNA oporoka = oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo.
-> Je REDNA oporoka = napravljena je v normalnih razmerah.
-> Je JAVNA oporoka = napravi se s sodelovanjem državnega organa, in sicer konzulata RS.
-> Postopek je enak kot pri sodni oporoki, le da namesto okrajnega sodnika sodeluje konzularni predstavnik RS.
VOJAŠKA OPOROKA:
= oporoka, sestavljena med izrednim vojaškim stanjem.
-> Je USTNA oporoka = oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo.
-> Je IZREDNA oporoka = napravljena je v izrednih razmerah, v vojnem stanju, ni priložnosti za napravo redne oblike oporoke.
-> Je JAVNA oporoka = napravljena je s sodelovanjem državnega organa, in sicer vojaške starešine.
-> Oporočitelj pri vojaški oporoki je lahko le VOJAŠKA OSEBA (ne pa npr. civilisti).
-> Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred VOJAŠKO STAREŠINE. Ta nato izraženo voljo zapiše.
-> OMEJENA ČASOVNA VELJAVNOST - OPOROKA VELJA LE DOLOČEN ČAS:
- velja še 60 dni po prenehanju izrednega oz. vojnega stanja.
- velja še 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja.
-> če preživi ta čas, mora napraviti novo, redno obliko oporoke.
OPOROKA NA LADJI / NA LETALU:
= oporoka na SLOVENSKI ladji ali na SLOVENSKEM letalu.
-> Je USTNA oporoka = oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo.
-> Je JAVNA oporoka = sestavi jo poveljnik ladje oz. letala.
-> Je IZREDNA oporoka = napravljena je v izrednih razmerah.
-> Pride do izrednih okoliščin, grozi nevarnosti. Potnik ladje /letala lahko ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred poveljnikom ladje / letala, ta pa to zapiše.
-> OMEJENA ČASOVNA VELJAVNOST - OPOROKA VELJA LE DOLOČEN ČAS:
- še 30 dni po VRNITVI TE OSEBE V RS.
-> Če preživi ta čas, mora napraviti novo, redno obliko oporoke.
4.) MEDNARODNA OPOROKA
Določena je ENOTNA OBLIKA mednarodne oporoke, ki je namenjena zagotavljanju pravne varnosti.
-> Ta vrsta oporoke je veljavna v vseh državah, ki so ratificirale mednarodno Konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke (1977).
-> Slovenija sodi med te države.
5.) USTNA OPOROKA
Ustna oporoka bo veljavna le v primeru, ko so nastopile izredne razmere, zaradi katerih ni bilo možno razpolagati s katero od pisnih oblik oporoke.
-> Je USTNA oporoka.
-> Je IZREDNA oporoka = napravljena je v izrednih razmerah.
-> Je ZASEBNA oporoka.
-> Oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred 2 PRIČAMA.
-> Priči morata biti NAVZOČI ISTOČASNO HKRATI PRISOTNI.
-> IZJEMNE RAZMERE morajo biti DIREKTNI VZROK za to, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oblike oporoke.
-> Zakon določa, da morata priči ‘‘nemudoma’’ (čim prej, ko je to mogoče) poslednjo voljo oporočitelja zapisati in jo izročiti sodišču. Lahko pa tudi zgolj ustno reproducirata oporoko pred sodiščem.
Pri ustni oporoki je zelo velika nevarnost zlorab. Priči lahko zlahka prikrojita voljo zapustnika - v tem primeru gre za PONAREJENO (FALSIFICIRANO) OPOROKO.
-> Če se pojavi sum o zlorabi, mora tisti, ki bi dedoval, če oporoke ne bi bilo, dokazati, da je ponarejena.
OMEJEN ČAS VELJAVNOSTI - USTNA OPOROKA VELJA LE DOLOČEN ČAS:
-> Ustna oporoka velja toliko časa, dokler trajajo izredne razmere in še 30 DNI PO PRENEHANJU IZREDNIH RAZMER.
-> Če oporočitelj v tem času umre ali izgubi oporočno sposobnost, je ustna oporoka veljavna, sicer pa ni.
Kaj so lahko te izredne razmere?
= Nevsakdanji dogodki, na katerega ljudje nimamo vpliva, jih ne moremo pričakovati, napovedati, se jim izogniti, jih preprečiti.
a) OBJEKTIVNE IZREDNE OKOLIŠČINE: prizadenejo neko skupino ljudi, celotno populacijo določenega okoliša.
-> Poplave, potresi, epidemije, vojne, huda neurja…
b) SUBJEKTIVNE IZREDNE OKOLIŠČINE: prizadenejo konkretnega oporočitelja.
-> Prometna nesreča oporočitelja, nesreča v gorah, nenadna huda bolezen.
-> Sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej presoja, ali je podan obstoj izrednih razmer. Ključno pa je, da so izredne razmere bile takšne, da so IZKLJUČEVALE MOŽNOST SESTAVE PISNE OPOROKE.
PRIČE PRI USTNI OPOROKI: tiste, ki so lahko priče tudi pri sodni oporoki
- POLNOLETNE
- POSLOVNO SPOSOBNE
- RAZUMEJO JEZIK
-> Če teh pogojev ne izpolnjujejo, so ABSOLUTNO NESPOSOBNE biti priče.
RELATIVNO NESPOSOBNE PRIČE: enako kot pri alografski oporoki, tj.:
- Vsi sorodniki v ravni vrsti,
- Sorodniki v stranski vrsti do vštetega 3. kolena
- Zakonci (zzp) vseh teh oseb
- Zakonec (zzp) oporočitelja.
Dolžnosti 2 prič:
-> Brez odlašanja morata zapisati poslednjo voljo in jo izročiti sodišču (ali pa jo le ustno reproducirata pred sodiščem).
-> Sodišče ju bo vprašalo tudi glede okoliščin, ki se nanašajo na oporočno sposobnost oporočitelja.
-> Oporoka bo veljavna, ko jo bosta obe priči reproducirali SOGLASNO!
-> Če predolgo odlašata s podajanjem oporoke sodišču, to NE bo vplivalo na veljavnost oporoke, lahko pa potencialno odškodninsko odgovarjata, če bi s tem nastala dedičem škoda.
REKONSTRUKCIJA OPOROKE:
Ta institut obstaja tudi pri ustni oporoki. V poštev pride, če bi obe priči kar naenkrat izgubili spomin, umrli… Lahko se dokaže, da je oporoka obstajala, da je bila veljavna in kakšna je bila njena vsebina.
-> Zahtevati jo mora ZAINTERESIRANA OSEBA - tisti oporočni dedič, ki bi dedoval, če bi bila oporoka veljavna.
Digitalizacija oporočnega razpolaganja
Ločimo med elektronsko in digitalno oporoko. V določenih državah (ZDA, Južna Afrika, Kanada) dopuščajo oporoko v elektronski obliki. Te države sprejemajo DOKTRINO NEŠKODLJIVE NAPAKE (ZNATNE SKLADNOSTI), ki zagovarja, da stroga obličnost nima smisla. Oporoka je veljavna, četudi ima manjšo napako.
Večina držav pa še vedno sprejema DOKTRINO STROGEGA UJEMANJA (strict compliance), ki zahteva, da je oporoka sestavljena točno na predpisan način, sicer bo neveljavna.
V RS elektronske oporoke niso veljavne. Elektronska oblika je izenačena s pisno, vendar so izrecno izvzeti oporočni posli. ZD elektronske oporoke ne predvideva.
Vsebina oporoke - določnost ali določljivost
Vsebina oporoke mora biti DOLOČNA ali vsaj DOLOČLJIVA. Če je povsem nedoločna in niti ni določljiva, je oporoka NIČNA.
-> Včasih pa je lahko kakšno oporočno določilo le nejasno, nedoločno -> v takšnem primeru ni nujni neveljavno, ker morda lahko z ustrezno RAZLAGO, interpretacijo ugotovimo pravi pomen določila.
Pravila o razlagi oporoke
Temeljni postulat dednega prava: v večji meri se varuje prava oporočiteljeva volja.
2 PRAVILI RAZLAGE OPOROKE PO ZD (TO VELJA PRI NAS):
1.) OPOROKO JE TREBA RAZLAGATI PO PRAVEM OPOROČITELJEVEM NAMENU.
-> Iščemo njegovo pravo voljo, pri čemer je treba temelj najti v sami oporoki.
2.) ČE Z RAZLAGO NE PRIDEMO DO PRAVE REŠITVE, SE JE TREBA DRŽATI TISTEGA, KAR JE BOLJ UGODNO ZA:
- ZAKONITEGA DEDIČA oz.
- TISTEGA, KI MU JE Z OPOROKO NEKAJ NALOŽENO (npr. neka obveznost).
-> Teorija je kritična do tega, da zakon vzpostavlja domnevo koristi za zakonitega dediča pri razlagi oporoke.
2 TEMELJNI PRAVILI, KI SE UPORABLJATA PRIMERJALNOPRAVNO:
1.) IN FAVOREM TESTAMENTI
-> V dvomu je treba oporočno razpolaganje razlagati tako, da bo po možnosti obveljalo.
2.) BENIGNA INTERPRETACIJA
-> Pravilo dobrohotne razlage oporoke.
-> Neveljavnost oporoke in dajanje prednosti zakonitemu dedovanju je velika izjema.
Kritika naše ureditve:
Zakonodajalec je verjetno izhajal iz domneve, da je dedovanje na podlagi zakona v največ primerih skladno z zapustnikovo voljo, zato določa, da je treba v dvomu upoštevati tisto, kar je bolj ugodno za zakonitega dediča. Vendar je takšna ureditev SPORNA. Bolj logično je razmišljanje, da če se je zapustnik lotil testiranja, je verjetno želel nekaj drugega, kar predvideva zakon.
-> Prevelika omejitev oporočnega razpolaganja
-> In favorem testamenti + benigna interpretacija oporoke sta bistveno bolj primerni orodji razlage, saj sta bolj v skladu z zapustnikovo voljo.
To, da se v dvomu upošteva tisto, kar je bolj ugodno za tistega, ki mu je z oporoko nekaj naloženo (neka obveznost), je pa OK. Podana je analogija z obligacijskim pravom: nejasna določila pri neodplačni pogodbi je treba razlagati v korist dolžniku.
