VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ZAPUŠČINE Flashcards

1
Q

Zapuščinski postopek

A

V zapuščinskem postopku se UGOTOVIJO pravice, ki so pripadle dedičem v trenutku smrti zapustnika. V postopku dediči uveljavljajo svojo dedno pravico in druge pravice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kateri zakon ureja zapuščinski postopek?

A

Zakon o dedovanju (vsebuje torej tudi procesnopravne določbe)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Ali se vodi zgolj zapuščinski postopek?

A
  • pravda
  • upravni postopek

V določenih situacijah mora zapuščinsko sodišče PREKINITI zapuščinski postopek in stranke NAPOTITI na pravdo ali upravni postopek.
-> Da se razreši kakšno pomembno PREJUDICIALNO VPRAŠANJE (sploh če gre za dejanska vprašanja).

-> pravda: npr. ali je nekdo zares sorodnik zapustnika
-> upravni postopek: npr. ali gre za zaščiteno kmetijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pravda kot korektivno sredstvo

A

Ko je enkrat zapuščinski postopek zaključen in je sklep o dedovanju pravnomočen, velja pravilo, da ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NI DOPUSTNO PONOVNO ODPRETI.
-> Če je potrebno, pa lahko upravičene osebe uveljavljajo svoje pravice v PRAVDI.
-> Npr.: pojavi se nov dedič, na plan pridejo nova dejstva in dokazi.
-> pravda ima korektivno funkcijo, je korektivno sredstvo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Pojem zapuščinskega postopka

A

Zbir, vsota dejanj sodišča, strank in drugih organov, ki sodelujejo v zapuščinskem postopku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je bistvena naloga zapuščinskega postopka?

A

Da se ugotovi, kdo so dednopravni upravičenci po konkretnem zapustniku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Sporno izrazoslovje v ZD

A

ZD neustrezno uporablja pojma ‘zapuščinski postopek’ in ‘zapuščinska obravnava’. Pogosto pojma enači. Zapuščinski postopek je pa bistveno širši pojem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Zapuščinska obravnava

A

Je le eden od delov celotnega zapuščinskega postopka. Na obravnavi se razjasnijo vprašanja in dileme tako, da sodišče pretrese zadevo in MERITORNO odloči s sklepom o dedovanju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Interes države

A
  • odpravljanje negotovosti, varnost pravnega prometa
  • interes fiskusa - država pobere davek od dediščine
  • včasih lahko pridobi zapuščino
  • vračanje socialne pomoči
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Za interes koga mora predvsem skrbeti zapuščinsko sodišče?

A
  • nasciturus
  • mladoletne osebe
  • odsotni dediči

    Za interes oseb, ki ne morejo same poskrbeti zanj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

V čem je bistvena razlika med zapuščinskim postopkom in pravdnim postopkom?

A

Zapuščinski postopek je zastavljen precej bolj OFICIOZNO in precej MANJ KONTRADIKTORNO.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kakšen značaj ima zapuščinski postopek?

A

Značaj NEPRAVDNEGA POSTOPKA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ali se v zapuščinskem postopku uporabljajo tudi pravila ZPP-ja?

A

Da, velja SUBSIDIARNA UPORABA ZPP-ja -> tisto, česar ZD posebej ne ureja, velja po pravilih ZPP-ja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako se začne zapuščinski postopek? Kdo ga uvede?

A

a) Načeloma to stori ZAPUŠČINSKO SODIŠČE SAMO PO UD
-> takoj, ko je obveščeno o tem, da je nekdo umrl.
-> matični organ ji pošlje SMRTOVNICO.

b) Vedno pa lahko začetek PREDLAGA TUDI STRANKA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kdaj začne teči zapuščinski postopek?

A

Zapuščinski postopek se začne S PRVIM AKTOM, PRVIM DEJANJEM ZAPUŠČINSKEGA SODIŠČA.
-> torej naprava smrtovnice s strani matičarja še NE pomeni začetka zapuščinskega postopka, je le pripravljalno dejanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kdo so lahko stranke zapuščinskega postopka?

A

1.) DEDIČI
2.) VOLILOJEMNIKI
3.) UPNIKI SEPARATISTI
4.) DRUGI DEDNOPRAVNI UPRAVIČENCI
-> osebe, katerim je naložen nalog (modus)
-> osebe, ki so postavljene kot dediči pod določenim pogojem / rokom
-> osebe, ki nekaj izločajo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Ali so upniki stranke postopka?

A

Upniki separatisti so, drugi upniki pa ne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je naloga zapuščinskega sodišča?

A

Zapuščinsko sodišče mora ves čas po UD paziti, da se dejansko ugotovijo in zavarujejo pravice strank v postopku. Zapuščinski postopek je oficiozne narave.
-> sodišče odloča na podlagi dejstev, ki jih ugotovi samo, seveda pa tudi preuči predloge strank.
-> sodišče skrbi za osebe, ki ne morejo same skrbeti za svoje pravice -> postavi se jim zastopnika -> postavi ga CSD ali pa sodišče samo in o tem obvesti CSD, ki lahko nato postavi tudi drugega zastopnika. Ti zastopajo stranke le v konkretnem primeru, le v konkretnem zapuščinskem postopku.
-> npr. mladoletnim osebam se postavi kolizijskega skrbnika.
-> CSD lahko skrbnika tudi nadzoruje, da ne ravna v nasprotju z interesi dedičev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

S čim se zapuščinski postopek zaključi?

A

Z izdajo SKLEPA O DEDOVANJU ali posebej SKLEPA O VOLILU.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Ali se lahko že tekom zapuščinskega postopka izda sklep o volilu?

A

DA. Lahko pride do primera, ko se dediči strinjajo s tem, kdo je upravičen do volila, sporni so le drugi dednopravni zahtevki. Sodišče izda sklep o volilu, zapuščinski postopek pa se nadaljuje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Na podlagi česa se izda sklep o dedovanju?

A

Na podlagi USPEHA CELOTNEGA POSTOPKA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je še posebnost zapuščinskega postopka?

A

-> Dokaz lahko izvede tudi DRUGO OKRAJNO SODIŠČE. Pri tem NI nujno, da je navzoča druga stranka, ni potrebno, da se sliši tudi druga plat.
-> Ni potrebe po neposrednem izvajanju dokazov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Katero sodišče je stvarno pristojno?

A

OKRAJNO SODIŠČE.
-> VEEEDNOOOOO, ne glede na velikost zapuščine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Funkcionalna pristojnost

A

SODNIK POSAMEZNIK.
-> VEEDNOOOO odloča le sodnik posameznik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Krajevna pristojnost

A

OBMOČJE STALNEGA / ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA ZAPUSTNIKA.

26
Q

Kaj pa, če zapustnik v trenutku smrti ni imel prebivališča v RS?

A

Potem pa V KRAJU, KJER SE NAHAJA ZAPUŠČINA.
-> če je zapuščina na več krajih, je pristojno sodišče v kraju, kjer je večina premoženja.

27
Q

Kaj pa, če zapustnik niti ni imel zapuščine v RS?

A

VRHOVNO SODIŠČE določi krajevno pristojnost -> forum ordinatum.

28
Q

Posebna krajevna pristojnost

A

1.) ZAČASNI UKREPI VAROVANJA ZAPUŠČINE
-> Ko je potrebno zavarovati zapuščino, je pristojno tudi sodišče, na območju katerega je zapustnik UMRL // sodišče, na območju katerega SE NAHAJA PREMOŽENJE.
-> Npr. prometna nesreča

2.) ODPOVED PRAVICI DO DEDOVANJA
-> Dedič se lahko odpove dediščini pred KATERIMKOLI OKRAJNIM SODIŠČEM (ni nujno da zapuščinsko) V DRŽAVI!
-> ratio: ekonomičnost izvedbe

29
Q

Ali lahko stranke sklenejo dogovor o krajevni pristojnosti - prorogatio fori?

A

NE, PROROGATIO FORI, TJ. DOGOVOR O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NIII DOPUSTEN.

30
Q

Priprava zapuščinske obravnave

A

4 pomembna dejanja:
1.) SMRTOVNICA
2.) POPIS in CENITEV ZAPUŠČINE
3.) ZAVAROVANJE ZAPUŠČINE
4.) RAZGLASITEV OPOROKE

31
Q

1.) SMRTOVNICA

A

Smrtovnica = JAVNA LISTINA, ki vsebuje podatke o smrti določene osebe in tudi vse druge relevantne podatke, potrebne za obravnavo zapuščine po tej osebi.
-> Je 1. pripravljalno dejanje.

V smrtovnici so zapisani:
- osebni podatki zapustnika
- podatki o njegovih bližnjih sorodnikih
- podatki o morebitnem obstoju oporoke
- podatki o tem, kdo so potencialni dediči
- podatki o premoženju, ki ga je zapustnik zapustil (!)
- dejstvo, ali je zapustnik dobival pomoč države / občine.

Smrtovnico načeloma sestavi MATIČAR in jo pošlje zapuščinskemu sodišču.
* Izjemoma pa jo lahko sestavi tudi zapuščinsko sodišče samo, ko je to smotrno. Npr., ko je že prej odločalo v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega.

Smrtovnica se sestavi V VSAKEM PRIMERU - ne glede na to, ali so že določeni podatki znani ali ne.

32
Q

2.) POPIS in CENITEV ZAPUŠČINE

A

NI OBLIGATOREN STADIJ! Popis in cenitev zapuščine pri nas NISTA obvezna!
-> not the best, zaradi upnikov

Sodišče ga mora PO UD opraviti le v določenih primerih:
-> ločitev zapuščine (separatio bonorum)
-> ko tako zahteva skrbnik zapuščine
-> ko je nekdo pridobival socialno pomoč države / občine in se izloča na podlagi 128 ZD
-> iz drugih opravičenih razlogov: npr. država pridobi zapuščino brez dediča, ko je treba zaščititi interese mladoletnih oseb.

Popis in cenitev lahko opravijo:
-> NOTAR
-> SODNI IZVRŠITELJ
-> DELAVEC SODIŠČA
-> V PRISOTNOSTI 2 POLNOLETNIH OSEB
-> ČE JE POTREBNO, SODELUJE TUDI IZVEDENEC
-> SODELUJE LAHKO TUDI OSEBA, KI S TEM POPISOM OZ. CENITVIJO PRIZADWTA.

Popis in cenitev se lahko IZPODBIJA V PRAVDNEM POSTOPKU.

33
Q

3.) Ukrepi zavarovanja zapuščine

A

Za vse ukrepe zavarovanja so PRISTOJNA TUDI DRUGA OKRAJNA SODIŠČA.
-> npr. stvari se da v hrambo notarju

34
Q

4.) Razglasitev oporoke

A

-> Razglasi jo sodišče, ki jo hrani. Sodišče lahko dobi oporoko tudi s samo smrtovnico.
-> Oporoko se razglasi ne glede na to, ali je ugotovljena kot veljavna ali ne.
-> Prisotna morata biti 2 POLNOLETNA OBČANA, ki sta lahko tudi dediča!!!
-> Lahko so prisotni dediči, volilojemniki, druge osebe.

35
Q

Kdaj se zapuščinska obravnava NE opravi?

A

1.) ZAPUŠČINE SPLOH NI
-> Redkost, zapuščina je lahko tudi pasivna.
2.) ZAPUSTNIK JE ZAPUSTIL ZGOLJ PREMIČNO PREMOŽENJE
-> Dediči morajo ZAHTEVATI zzapuščinsko obravnavo, sicer se ne opravi in velja domneva, da soglašajo o temeljnih vprašanjih, tj.:
- katero premoženje tvori zapuščino
- kdo so dediči oz. volilojemniki
- kolikšen delež pripada vsakemu izmed njih.

-> Kljub temu lahko izvršujejo vse pravice in obveznosti in odgovarjajo za obveznosti, le od sodišča potrebujejo POTRDILO O TEM, DA SO DEDIČI -> na predlog sodišče izda potrdilo.

36
Q

ZAPUŠČINSKA OBRAVNAVA

A

Je ožji pojem od zapuščinskega postopka!! ZD pri tem ni dosleden.
Opravi se na enem ali več narokov.

37
Q

Kako se začne zapuščinska obravnava?

A

Razpiše jo SODIŠČE.

38
Q

Koliko narokov?

A

En narok ali več narokov, odvisno tudi od tega, ali se vmes pojavi potreba po NAPOTITVI v pravni, upravni postopek.

39
Q

Koga povabi sodišče na zapuščinsko obravnavo?

A

Vse prizadete osebe.
-> Vabilo se strankam vroči v skladu s pravili pravdnega postopka - na način kot se vroča TOŽBA.
-> Dediče
-> Volilojemnike
-> Osebe, ki lahko zahtevajo izločitev iz zapustnikovega premoženja
-> Izvršitelja oporoke
-> Začasnega skrbnika zapuščine

40
Q

Kaj je pomembni sestavni del vabila?

A

Sodišče pozove oz. obvesti prizadete osebe:
- da če posedujejo oz. vedo za oporoko, jo naj čim prej predložijo sodišču ali vsaj prinesejo na zapuščinsko obravnavo
- da imajo možnost odpovedati se dediščini ali jo sprejeti
- da, če ne bodo prišle na obravnavo in se ne bodo ustrezno opravičile, bo sodišče o njihovih pravicah odločilo na podlagi podatkov iz spisa, na podlagi oporoke ali zakona. -> S tem se stranke oropajo možnosti drugih zahtevkov, kot npr. vračunanja daril.

41
Q

Ali se morajo nujni dediči udeležiti zapuščinske obravnave?

A

Da, udeležiti se mora ali pa pred tem pisno zahtevati nujni delež.. Sodišče namreč nikoli ne bo pazilo na nujni delež po UD. Morajo ga zahtevati.

42
Q

Pravila o vročanju vabila na zapuščinsko obravnavo

A

ZD ne določa posebnih pravil o vročanju, zato se subsidiarno uporabljajo pravila ZPP, in sicer glede vročanja TOŽBE v pravdnem postopku.

43
Q

Oklicni (ediktalni) postopek

A
  • če ni dedičev
  • če dediči niso znani
  • če ni znano prebivališče dedičev
    -> opravi se oklicni postopek, objavi se, da je uvedeno dedovanje po določenem zapustniku in se pozove potencialne dediče, da se sodišču javijo v roku 1 LETA OD OKLICA, SICER BO ZAPUŠČINA PRIPADLA DRŽAVI.

-> če so pa dediči znani, pa ni znano njihovo prebivališče in se v roku 1 leta od oklica ne zglasijo -> potem jih na obravnavi zastopa SKRBNIK.

44
Q

Katera vprašanja se rešujejo na zapuščinski obravnavi?

A

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino.
- katero premoženje res spada v zapuščino
- kdo so dediči
- kakšni so dedni deleži dedičev
- ali je oporoka veljavna
- ali je določena oseba res sorodnik zapustnika
- vprašanje o odpovedi dediščini, o dedni nevrednosti, o razdedinjenju
- odločanje o zahtevi na vrnitev daril, zmanjšanje volil
- vprašanje pravice do volila
- izločitve

45
Q

Kdaj sodišče odloči o vprašanjih?

A

Ko pridobi od prizadetih oseb vse potrebne izjave. Sodišče odloča tudi o pravicah in obveznostih odsotnih oseb, in sicer na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ki so v spisu.
*IZJEMA: glede nujnih deležev NE odloča po UD. Podatke upošteva ZGOLJ, ČE NUJNI DEDIČI ZAHTEVAJO SVOJ NUJNI DELEŽ!
-> Če nujni dedič ni uveljavljal nujnega deleža, niti kasneje s tožbo NE more zahtevati nujnega deleža, ker je PREKLUDIRANA.

46
Q

*Izjema od pravila AUDIATUR ET ALTERA PARS

A

Audiatur et altera pars = vedno je treba slišati obe plati zgodbe = načelo kontradiktornosti
-> Zapuščinski postopek ima značaj nepravdnega postopka in je oficiozne narave.
-> Tako ni vedno potrebno, da sodišče vselej da vsaki stranki možnost, da se izjavi.
-> Niti se ne zahteva, da mora ena stranka podati izjavo v navzočnosti druge stranke.
-> Prevladujoča oficiozna narava
-> Večji pomen ima preiskovalno (kakor pa razpravno) načelo

47
Q

Ali je v zapuščinskem postopku mogoča SODNA PORAVNAVA v smislu DEDNEGA DOGOVORA?

A

Sodna poravnava v zapuščinskem postopku pomeni DEDNI DOGOVOR. To je dopustno, a v omejenem obsegu, ne morejo se glede vsega dogovoriti. Lahko se sporazumejo le glede pravic, s katerimi lahko PROSTO RAZPOLAGAJO.

-> Predvsem glede premoženjskih pravic se lahko dogovorijo
-> Ne morejo se pa npr. dogovoriti o tem, kdo je zapustnikov dedič - npr. neka 3. oseba, ki sploh ni ne določena v oporoki ne zajeta v zakonu.

Tudi, če je sklenjen dedni dogovor, le-ta NE nadomesti sklepa o dedovanju, temveč se ga le vključi v sklep. Sklep o dedovanju je edina dopustna možnost za vsebinsko, meritorno odločitev v zapuščinski zadevi.

48
Q

Glede česa lahko nastane spor v zapuščinskem postopku?

A

1.) Glede dejanskih vprašanj
2.) Glede pravnih vprašanj

49
Q

Spor glede dejanskih vprašanj

A

Spor o dejstvih, od katerih je v nadaljevanju odvisna neka pravica.
-> Zapuščinsko sodišče stranke NAPOTI NA PRAVDO ALI V UPRAVNI POSTOPEK!! NAPOTITEV STRANK
-> Vprašanja, ki so za obravnavo zapuščine PREJUDICIALNEGA / PREDHODNEGA POMENA se stranke napoti na pravdo oz. v upravni postopek. Spornih dejanskih vprašanj zapuščinsko sodišče ne bo samo reševalo.

50
Q

Spor glede pravnih vprašanj

A

Spor o vprašanjih, ki se tičejo uporabe prava.
-> Pravna vprašanja zapuščinsko sodišče REŠI SAMO.
-> * IZJEMA: spor o tem, ali nekdo premoženje spada v zapuščino -> o tem vedno odloča PRAVDNO SODIŠČE, ker ne gre za spor iz dednopravnih razmerij, temveč iz drugih premoženjskopravnih razmerij, ki so nastale še za čas življenja zapustnika.
–> spor o izločitvi na zahtevo potomcev, spor o tem ali je prejemal socialno pomoč, spor o deležu zakonca na skupnem premoženju
–> Pazi: te zahtevke, ki niso dednopravne narave, lahko osebe, ki so sodelovale v zap. postopku, uveljavljajo kasneje po zaključku zap. postopka, in sicer v pravdi. Niso prekludirane.

51
Q

Koga se napoti na pravdo / upravni postopek?

A

Stranko, KATERE PRAVICO SE ŠTEJE ZA MANJ VERJETNO.
-> Npr. če je oporoka, se šteje za manj verjetno dedno pravico zakonitega dediča.

52
Q

Kaj se zgodi z zapuščinskim postopkom, ko sodišče napoti osebo na pravdo / upravni postopek?

A

Praviloma zapuščinsko sodišče PREKINE postopek (spor o dedni pravici)!
*IZJEMA: ko se spor ne dotika same dedne pravice.
-> npr. zgolj vprašanje o volilu.

-> Sodišče prekine postopek + določi rok, v katerem naj napotena oseba sproži pravdo oz. upravni postopek.
-> TA ROK PA NI PREKLUZIVEN!
-> Če v roku ne bo sprožila, se bo zapuščinska obravnava nadaljevala in tudi dokončala. Tudi po koncu zapuščinskega postopka pa lahko stranke sprožijo te zahtevke v pravi / upr. postopku kdaj kasneje.
-> Stranke ne izgubijo pravice uveljavljati zahtevke, četudi niso upoštevale roka.
-> Problem, da se lahko s tem vse skupaj zavlačuje.

-> če pa je stranka upoštevala dani rok, je postopek prekinjen vse do trenutka, dokler ni pravda oz. upravni postopek pravnomočno končan.

53
Q

Kaj se zgodi, če bi zapuščinsko sodišče moralo napotiti stranko na pravdo / upravni postopek, pa tega ni storilo? Ali so s tem kršene pravice dedičev?

A

NE, saj lahko stranka tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej po končanem zapuščinskem postopku uveljavlja zahtevke v pravdi oz. upravnem postopku,
-> Korektivna funkcija

54
Q

Volila

A

Na zapuščinski obravnavi sodišče razpravlja tudi o volilih. Pri tem sta možna 2 scenarija:
a) Dediči volilu NE oporekajo -> sodišče lahko izda sklep o volilu že pred izdajo sklepa o dedovanju.
b) Dediči volilu OPOREKAJO -> sodišče volilojemnika napotijo na pravdo ali upravni postopek, če so sporna dejanska (ne pa pravna) vprašanja -> vendar se s tem zapuščinska obravnava NE PREKINE, ker ne gre za spor o dedni pravici.

Enako velja za nalog in druga razpolaganja.

55
Q

Sklep o dedovanju

A

= MERITORNA odločba, s katero zapuščinsko sodišče zaključi obravnavo.

56
Q

Kdaj sodišče ne bo izdalo sklepa o dedovanju?

A
  • ko zapuščine sploh ni
  • ko zapuščino sestavlja zgolj premično premoženje, dediči pa niso zahtevali, da se izvede zapuščinska obravnava
  • ko gre za zapuščino brez dediča - s posebnim sklepom o umiku pripade državi
57
Q

Vsebina sklepa o dedovanju

A

-> Sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči
-> Sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino
-> Sodišče ugotovi, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom idr.
-> Vsebuje vse relevantne podatke:
- osebni podatki zapustnika
- podatki o zapuščini
- osebni podatki o dedičih
- dedni naslov
- velikost dednega deleža
- sporazum o delitvi dediščine
- izrek o volilu ali drugih koristih
- omejitve - pogoji, roki
- podatki o pridobivanju pomoči države/občine
- izrek o izločitvi iz zapustnikovega premoženja
….

58
Q

Pravna sredstva zoper sklep o dedovanju / sklep o volilu

A

Ko sodišče sprejme sklep o dedovanju ali volilu, to vroči vsem osebam, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Vse te osebe imajo na voljo pravna sredstva.

1.) PRITOŽBA = redno pravno sredstvo
-> PRITOŽBENI ROK: 15 (!) DNI OD VROČITVE SKLEPA
-> Suspenzivno pravno sredstvo, saj zadrži izvršitev sklepa o dedovanju
-> Devolutivno pravno sredstvo (o pritožbi odloča VIŠJE SODIŠČE)
->* Izjemoma lahko tudi sodišče 1. stopnje spremeni sklep, če S TEM NISO PRIZADETE PRAVICE DRUGIH OSEB, KI SE OPIRAJO NA SKLEP. -> npr. povečana zapuščina, ker se je prej nekaj izpustilo

2.) REVIZIJA = izredno pravno sredstvo
_> Vrhovno sodišče zavrača možnost revizije zoper sklep o dedovanju/volilu, saj meni, da je zapuščinski postopek nepravdni postopek, v nepravdnih postopkih pa revizija ni dovoljena, razen v primerih, ko je s posebnim zakonom izrecno dopuščena. ZD pa revizije NE predvideva.
-> Pravna teorija se ne strinja s tem, zagovarja stališče, da je revizija dopustna, ker se subsidiarno uporabljajo pravila ZPP.

3.) ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI = izredno pravno sredstvo
-> lahko jo vloži DT

4.) OBNOVA POSTOPKA = izredno pravno sredstvo
-> NI MOGOČA, KER ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NI MOGOČE OBNOVITI!

59
Q

Učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju

A

Sklep o dedovanju = UGOTOVITVENA (DEKLARATORNA) ODLOČBA -> s sklepom se zgolj razglasijo za dediče / volilojemnike tiste osebe, ki so pridobile dedno pravico / pravico do volila že v samem trenutku zapustnikove smrti.

-> NI nobenega dajatvenega izreka!
* 2 IZJEMI:
1.) Ko se upravičencem IZROČIJO PREMIČNE STVARI, KI SO V HRAMBI SODIŠČA
-> Sprejet je bil nek ukrep zavarovanja zapuščine -> po pravnomočnosti sklepa o dedovanju da sodišče ODREDBO, da se te stvari izročijo upravičencu.
2.) ODREDI SE VPIS V ZK GLEDE PODEDOVANIH NEPREMIČNIN
-> Po UD se vpiše vse pravice na nepremičnini.
-> Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju

60
Q

Kateremu organu pošlje zapuščinsko sodišče pravnomočni sklep o dedovanju in zakaj?

A

Pošlje PRISTOJNEMU DAVČNEMU ORGANU, ki je zadolžen za ODMERO DAVKA OD DEDIŠČINE.

Pazi: v 1. dednem redu NIIII davka na dediščino!

61
Q

Kateri je najpomembnejši učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju?

A

RES IUDICATA - VEZANOST STRANK, KI SO V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU SODELOVALE.
-> Obravnava zapuščine ni več mogoča za stranke, ki so v postopku sodelovale ali pa so bile npr. pravilno povabljene in se niso opravičile za odsotnost.
-> Stvar je za njih razsojena.

62
Q

*IZJEME od načela res iudicata

A
  • Določene pravice se lahko uveljavljajo v pravdi
  • pojavi se nov dedič
  • pojavi se oporoka
  • izločitev potomcev
  • ko sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi moralo
  • ko je prišlo do napake volje pri dedni izjavi - dedno izjavo izpodbija v pravdi
  • Če se najde novo premoženje, se pa NE napoti na pravdo, temveč se premoženje RAZPOREDI z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.