VARSTVO IN UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ZAPUŠČINE Flashcards
Zapuščinski postopek
V zapuščinskem postopku se UGOTOVIJO pravice, ki so pripadle dedičem v trenutku smrti zapustnika. V postopku dediči uveljavljajo svojo dedno pravico in druge pravice.
Kateri zakon ureja zapuščinski postopek?
Zakon o dedovanju (vsebuje torej tudi procesnopravne določbe)
Ali se vodi zgolj zapuščinski postopek?
- pravda
- upravni postopek
V določenih situacijah mora zapuščinsko sodišče PREKINITI zapuščinski postopek in stranke NAPOTITI na pravdo ali upravni postopek.
-> Da se razreši kakšno pomembno PREJUDICIALNO VPRAŠANJE (sploh če gre za dejanska vprašanja).
-> pravda: npr. ali je nekdo zares sorodnik zapustnika
-> upravni postopek: npr. ali gre za zaščiteno kmetijo
Pravda kot korektivno sredstvo
Ko je enkrat zapuščinski postopek zaključen in je sklep o dedovanju pravnomočen, velja pravilo, da ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NI DOPUSTNO PONOVNO ODPRETI.
-> Če je potrebno, pa lahko upravičene osebe uveljavljajo svoje pravice v PRAVDI.
-> Npr.: pojavi se nov dedič, na plan pridejo nova dejstva in dokazi.
-> pravda ima korektivno funkcijo, je korektivno sredstvo.
Pojem zapuščinskega postopka
Zbir, vsota dejanj sodišča, strank in drugih organov, ki sodelujejo v zapuščinskem postopku.
Kaj je bistvena naloga zapuščinskega postopka?
Da se ugotovi, kdo so dednopravni upravičenci po konkretnem zapustniku.
Sporno izrazoslovje v ZD
ZD neustrezno uporablja pojma ‘zapuščinski postopek’ in ‘zapuščinska obravnava’. Pogosto pojma enači. Zapuščinski postopek je pa bistveno širši pojem.
Zapuščinska obravnava
Je le eden od delov celotnega zapuščinskega postopka. Na obravnavi se razjasnijo vprašanja in dileme tako, da sodišče pretrese zadevo in MERITORNO odloči s sklepom o dedovanju.
Interes države
- odpravljanje negotovosti, varnost pravnega prometa
- interes fiskusa - država pobere davek od dediščine
- včasih lahko pridobi zapuščino
- vračanje socialne pomoči
Za interes koga mora predvsem skrbeti zapuščinsko sodišče?
- nasciturus
- mladoletne osebe
- odsotni dediči
…
Za interes oseb, ki ne morejo same poskrbeti zanj.
V čem je bistvena razlika med zapuščinskim postopkom in pravdnim postopkom?
Zapuščinski postopek je zastavljen precej bolj OFICIOZNO in precej MANJ KONTRADIKTORNO.
Kakšen značaj ima zapuščinski postopek?
Značaj NEPRAVDNEGA POSTOPKA.
Ali se v zapuščinskem postopku uporabljajo tudi pravila ZPP-ja?
Da, velja SUBSIDIARNA UPORABA ZPP-ja -> tisto, česar ZD posebej ne ureja, velja po pravilih ZPP-ja.
Kako se začne zapuščinski postopek? Kdo ga uvede?
a) Načeloma to stori ZAPUŠČINSKO SODIŠČE SAMO PO UD
-> takoj, ko je obveščeno o tem, da je nekdo umrl.
-> matični organ ji pošlje SMRTOVNICO.
b) Vedno pa lahko začetek PREDLAGA TUDI STRANKA.
Kdaj začne teči zapuščinski postopek?
Zapuščinski postopek se začne S PRVIM AKTOM, PRVIM DEJANJEM ZAPUŠČINSKEGA SODIŠČA.
-> torej naprava smrtovnice s strani matičarja še NE pomeni začetka zapuščinskega postopka, je le pripravljalno dejanje.
Kdo so lahko stranke zapuščinskega postopka?
1.) DEDIČI
2.) VOLILOJEMNIKI
3.) UPNIKI SEPARATISTI
4.) DRUGI DEDNOPRAVNI UPRAVIČENCI
-> osebe, katerim je naložen nalog (modus)
-> osebe, ki so postavljene kot dediči pod določenim pogojem / rokom
-> osebe, ki nekaj izločajo
Ali so upniki stranke postopka?
Upniki separatisti so, drugi upniki pa ne.
Kaj je naloga zapuščinskega sodišča?
Zapuščinsko sodišče mora ves čas po UD paziti, da se dejansko ugotovijo in zavarujejo pravice strank v postopku. Zapuščinski postopek je oficiozne narave.
-> sodišče odloča na podlagi dejstev, ki jih ugotovi samo, seveda pa tudi preuči predloge strank.
-> sodišče skrbi za osebe, ki ne morejo same skrbeti za svoje pravice -> postavi se jim zastopnika -> postavi ga CSD ali pa sodišče samo in o tem obvesti CSD, ki lahko nato postavi tudi drugega zastopnika. Ti zastopajo stranke le v konkretnem primeru, le v konkretnem zapuščinskem postopku.
-> npr. mladoletnim osebam se postavi kolizijskega skrbnika.
-> CSD lahko skrbnika tudi nadzoruje, da ne ravna v nasprotju z interesi dedičev.
S čim se zapuščinski postopek zaključi?
Z izdajo SKLEPA O DEDOVANJU ali posebej SKLEPA O VOLILU.
Ali se lahko že tekom zapuščinskega postopka izda sklep o volilu?
DA. Lahko pride do primera, ko se dediči strinjajo s tem, kdo je upravičen do volila, sporni so le drugi dednopravni zahtevki. Sodišče izda sklep o volilu, zapuščinski postopek pa se nadaljuje.
Na podlagi česa se izda sklep o dedovanju?
Na podlagi USPEHA CELOTNEGA POSTOPKA.
Kaj je še posebnost zapuščinskega postopka?
-> Dokaz lahko izvede tudi DRUGO OKRAJNO SODIŠČE. Pri tem NI nujno, da je navzoča druga stranka, ni potrebno, da se sliši tudi druga plat.
-> Ni potrebe po neposrednem izvajanju dokazov.
Katero sodišče je stvarno pristojno?
OKRAJNO SODIŠČE.
-> VEEEDNOOOOO, ne glede na velikost zapuščine.
Funkcionalna pristojnost
SODNIK POSAMEZNIK.
-> VEEDNOOOO odloča le sodnik posameznik.
Krajevna pristojnost
OBMOČJE STALNEGA / ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA ZAPUSTNIKA.
Kaj pa, če zapustnik v trenutku smrti ni imel prebivališča v RS?
Potem pa V KRAJU, KJER SE NAHAJA ZAPUŠČINA.
-> če je zapuščina na več krajih, je pristojno sodišče v kraju, kjer je večina premoženja.
Kaj pa, če zapustnik niti ni imel zapuščine v RS?
VRHOVNO SODIŠČE določi krajevno pristojnost -> forum ordinatum.
Posebna krajevna pristojnost
1.) ZAČASNI UKREPI VAROVANJA ZAPUŠČINE
-> Ko je potrebno zavarovati zapuščino, je pristojno tudi sodišče, na območju katerega je zapustnik UMRL // sodišče, na območju katerega SE NAHAJA PREMOŽENJE.
-> Npr. prometna nesreča
2.) ODPOVED PRAVICI DO DEDOVANJA
-> Dedič se lahko odpove dediščini pred KATERIMKOLI OKRAJNIM SODIŠČEM (ni nujno da zapuščinsko) V DRŽAVI!
-> ratio: ekonomičnost izvedbe
Ali lahko stranke sklenejo dogovor o krajevni pristojnosti - prorogatio fori?
NE, PROROGATIO FORI, TJ. DOGOVOR O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU NIII DOPUSTEN.
Priprava zapuščinske obravnave
4 pomembna dejanja:
1.) SMRTOVNICA
2.) POPIS in CENITEV ZAPUŠČINE
3.) ZAVAROVANJE ZAPUŠČINE
4.) RAZGLASITEV OPOROKE
1.) SMRTOVNICA
Smrtovnica = JAVNA LISTINA, ki vsebuje podatke o smrti določene osebe in tudi vse druge relevantne podatke, potrebne za obravnavo zapuščine po tej osebi.
-> Je 1. pripravljalno dejanje.
V smrtovnici so zapisani:
- osebni podatki zapustnika
- podatki o njegovih bližnjih sorodnikih
- podatki o morebitnem obstoju oporoke
- podatki o tem, kdo so potencialni dediči
- podatki o premoženju, ki ga je zapustnik zapustil (!)
- dejstvo, ali je zapustnik dobival pomoč države / občine.
Smrtovnico načeloma sestavi MATIČAR in jo pošlje zapuščinskemu sodišču.
* Izjemoma pa jo lahko sestavi tudi zapuščinsko sodišče samo, ko je to smotrno. Npr., ko je že prej odločalo v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega.
Smrtovnica se sestavi V VSAKEM PRIMERU - ne glede na to, ali so že določeni podatki znani ali ne.
2.) POPIS in CENITEV ZAPUŠČINE
NI OBLIGATOREN STADIJ! Popis in cenitev zapuščine pri nas NISTA obvezna!
-> not the best, zaradi upnikov
Sodišče ga mora PO UD opraviti le v določenih primerih:
-> ločitev zapuščine (separatio bonorum)
-> ko tako zahteva skrbnik zapuščine
-> ko je nekdo pridobival socialno pomoč države / občine in se izloča na podlagi 128 ZD
-> iz drugih opravičenih razlogov: npr. država pridobi zapuščino brez dediča, ko je treba zaščititi interese mladoletnih oseb.
Popis in cenitev lahko opravijo:
-> NOTAR
-> SODNI IZVRŠITELJ
-> DELAVEC SODIŠČA
-> V PRISOTNOSTI 2 POLNOLETNIH OSEB
-> ČE JE POTREBNO, SODELUJE TUDI IZVEDENEC
-> SODELUJE LAHKO TUDI OSEBA, KI S TEM POPISOM OZ. CENITVIJO PRIZADWTA.
Popis in cenitev se lahko IZPODBIJA V PRAVDNEM POSTOPKU.
3.) Ukrepi zavarovanja zapuščine
Za vse ukrepe zavarovanja so PRISTOJNA TUDI DRUGA OKRAJNA SODIŠČA.
-> npr. stvari se da v hrambo notarju
4.) Razglasitev oporoke
-> Razglasi jo sodišče, ki jo hrani. Sodišče lahko dobi oporoko tudi s samo smrtovnico.
-> Oporoko se razglasi ne glede na to, ali je ugotovljena kot veljavna ali ne.
-> Prisotna morata biti 2 POLNOLETNA OBČANA, ki sta lahko tudi dediča!!!
-> Lahko so prisotni dediči, volilojemniki, druge osebe.
Kdaj se zapuščinska obravnava NE opravi?
1.) ZAPUŠČINE SPLOH NI
-> Redkost, zapuščina je lahko tudi pasivna.
2.) ZAPUSTNIK JE ZAPUSTIL ZGOLJ PREMIČNO PREMOŽENJE
-> Dediči morajo ZAHTEVATI zzapuščinsko obravnavo, sicer se ne opravi in velja domneva, da soglašajo o temeljnih vprašanjih, tj.:
- katero premoženje tvori zapuščino
- kdo so dediči oz. volilojemniki
- kolikšen delež pripada vsakemu izmed njih.
-> Kljub temu lahko izvršujejo vse pravice in obveznosti in odgovarjajo za obveznosti, le od sodišča potrebujejo POTRDILO O TEM, DA SO DEDIČI -> na predlog sodišče izda potrdilo.
ZAPUŠČINSKA OBRAVNAVA
Je ožji pojem od zapuščinskega postopka!! ZD pri tem ni dosleden.
Opravi se na enem ali več narokov.
Kako se začne zapuščinska obravnava?
Razpiše jo SODIŠČE.
Koliko narokov?
En narok ali več narokov, odvisno tudi od tega, ali se vmes pojavi potreba po NAPOTITVI v pravni, upravni postopek.
Koga povabi sodišče na zapuščinsko obravnavo?
Vse prizadete osebe.
-> Vabilo se strankam vroči v skladu s pravili pravdnega postopka - na način kot se vroča TOŽBA.
-> Dediče
-> Volilojemnike
-> Osebe, ki lahko zahtevajo izločitev iz zapustnikovega premoženja
-> Izvršitelja oporoke
-> Začasnega skrbnika zapuščine
Kaj je pomembni sestavni del vabila?
Sodišče pozove oz. obvesti prizadete osebe:
- da če posedujejo oz. vedo za oporoko, jo naj čim prej predložijo sodišču ali vsaj prinesejo na zapuščinsko obravnavo
- da imajo možnost odpovedati se dediščini ali jo sprejeti
- da, če ne bodo prišle na obravnavo in se ne bodo ustrezno opravičile, bo sodišče o njihovih pravicah odločilo na podlagi podatkov iz spisa, na podlagi oporoke ali zakona. -> S tem se stranke oropajo možnosti drugih zahtevkov, kot npr. vračunanja daril.
Ali se morajo nujni dediči udeležiti zapuščinske obravnave?
Da, udeležiti se mora ali pa pred tem pisno zahtevati nujni delež.. Sodišče namreč nikoli ne bo pazilo na nujni delež po UD. Morajo ga zahtevati.
Pravila o vročanju vabila na zapuščinsko obravnavo
ZD ne določa posebnih pravil o vročanju, zato se subsidiarno uporabljajo pravila ZPP, in sicer glede vročanja TOŽBE v pravdnem postopku.
Oklicni (ediktalni) postopek
- če ni dedičev
- če dediči niso znani
- če ni znano prebivališče dedičev
-> opravi se oklicni postopek, objavi se, da je uvedeno dedovanje po določenem zapustniku in se pozove potencialne dediče, da se sodišču javijo v roku 1 LETA OD OKLICA, SICER BO ZAPUŠČINA PRIPADLA DRŽAVI.
-> če so pa dediči znani, pa ni znano njihovo prebivališče in se v roku 1 leta od oklica ne zglasijo -> potem jih na obravnavi zastopa SKRBNIK.
Katera vprašanja se rešujejo na zapuščinski obravnavi?
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino.
- katero premoženje res spada v zapuščino
- kdo so dediči
- kakšni so dedni deleži dedičev
- ali je oporoka veljavna
- ali je določena oseba res sorodnik zapustnika
- vprašanje o odpovedi dediščini, o dedni nevrednosti, o razdedinjenju
- odločanje o zahtevi na vrnitev daril, zmanjšanje volil
- vprašanje pravice do volila
- izločitve
…
Kdaj sodišče odloči o vprašanjih?
Ko pridobi od prizadetih oseb vse potrebne izjave. Sodišče odloča tudi o pravicah in obveznostih odsotnih oseb, in sicer na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ki so v spisu.
*IZJEMA: glede nujnih deležev NE odloča po UD. Podatke upošteva ZGOLJ, ČE NUJNI DEDIČI ZAHTEVAJO SVOJ NUJNI DELEŽ!
-> Če nujni dedič ni uveljavljal nujnega deleža, niti kasneje s tožbo NE more zahtevati nujnega deleža, ker je PREKLUDIRANA.
*Izjema od pravila AUDIATUR ET ALTERA PARS
Audiatur et altera pars = vedno je treba slišati obe plati zgodbe = načelo kontradiktornosti
-> Zapuščinski postopek ima značaj nepravdnega postopka in je oficiozne narave.
-> Tako ni vedno potrebno, da sodišče vselej da vsaki stranki možnost, da se izjavi.
-> Niti se ne zahteva, da mora ena stranka podati izjavo v navzočnosti druge stranke.
-> Prevladujoča oficiozna narava
-> Večji pomen ima preiskovalno (kakor pa razpravno) načelo
Ali je v zapuščinskem postopku mogoča SODNA PORAVNAVA v smislu DEDNEGA DOGOVORA?
Sodna poravnava v zapuščinskem postopku pomeni DEDNI DOGOVOR. To je dopustno, a v omejenem obsegu, ne morejo se glede vsega dogovoriti. Lahko se sporazumejo le glede pravic, s katerimi lahko PROSTO RAZPOLAGAJO.
-> Predvsem glede premoženjskih pravic se lahko dogovorijo
-> Ne morejo se pa npr. dogovoriti o tem, kdo je zapustnikov dedič - npr. neka 3. oseba, ki sploh ni ne določena v oporoki ne zajeta v zakonu.
Tudi, če je sklenjen dedni dogovor, le-ta NE nadomesti sklepa o dedovanju, temveč se ga le vključi v sklep. Sklep o dedovanju je edina dopustna možnost za vsebinsko, meritorno odločitev v zapuščinski zadevi.
Glede česa lahko nastane spor v zapuščinskem postopku?
1.) Glede dejanskih vprašanj
2.) Glede pravnih vprašanj
Spor glede dejanskih vprašanj
Spor o dejstvih, od katerih je v nadaljevanju odvisna neka pravica.
-> Zapuščinsko sodišče stranke NAPOTI NA PRAVDO ALI V UPRAVNI POSTOPEK!! NAPOTITEV STRANK
-> Vprašanja, ki so za obravnavo zapuščine PREJUDICIALNEGA / PREDHODNEGA POMENA se stranke napoti na pravdo oz. v upravni postopek. Spornih dejanskih vprašanj zapuščinsko sodišče ne bo samo reševalo.
Spor glede pravnih vprašanj
Spor o vprašanjih, ki se tičejo uporabe prava.
-> Pravna vprašanja zapuščinsko sodišče REŠI SAMO.
-> * IZJEMA: spor o tem, ali nekdo premoženje spada v zapuščino -> o tem vedno odloča PRAVDNO SODIŠČE, ker ne gre za spor iz dednopravnih razmerij, temveč iz drugih premoženjskopravnih razmerij, ki so nastale še za čas življenja zapustnika.
–> spor o izločitvi na zahtevo potomcev, spor o tem ali je prejemal socialno pomoč, spor o deležu zakonca na skupnem premoženju
–> Pazi: te zahtevke, ki niso dednopravne narave, lahko osebe, ki so sodelovale v zap. postopku, uveljavljajo kasneje po zaključku zap. postopka, in sicer v pravdi. Niso prekludirane.
Koga se napoti na pravdo / upravni postopek?
Stranko, KATERE PRAVICO SE ŠTEJE ZA MANJ VERJETNO.
-> Npr. če je oporoka, se šteje za manj verjetno dedno pravico zakonitega dediča.
Kaj se zgodi z zapuščinskim postopkom, ko sodišče napoti osebo na pravdo / upravni postopek?
Praviloma zapuščinsko sodišče PREKINE postopek (spor o dedni pravici)!
*IZJEMA: ko se spor ne dotika same dedne pravice.
-> npr. zgolj vprašanje o volilu.
-> Sodišče prekine postopek + določi rok, v katerem naj napotena oseba sproži pravdo oz. upravni postopek.
-> TA ROK PA NI PREKLUZIVEN!
-> Če v roku ne bo sprožila, se bo zapuščinska obravnava nadaljevala in tudi dokončala. Tudi po koncu zapuščinskega postopka pa lahko stranke sprožijo te zahtevke v pravi / upr. postopku kdaj kasneje.
-> Stranke ne izgubijo pravice uveljavljati zahtevke, četudi niso upoštevale roka.
-> Problem, da se lahko s tem vse skupaj zavlačuje.
-> če pa je stranka upoštevala dani rok, je postopek prekinjen vse do trenutka, dokler ni pravda oz. upravni postopek pravnomočno končan.
Kaj se zgodi, če bi zapuščinsko sodišče moralo napotiti stranko na pravdo / upravni postopek, pa tega ni storilo? Ali so s tem kršene pravice dedičev?
NE, saj lahko stranka tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej po končanem zapuščinskem postopku uveljavlja zahtevke v pravdi oz. upravnem postopku,
-> Korektivna funkcija
Volila
Na zapuščinski obravnavi sodišče razpravlja tudi o volilih. Pri tem sta možna 2 scenarija:
a) Dediči volilu NE oporekajo -> sodišče lahko izda sklep o volilu že pred izdajo sklepa o dedovanju.
b) Dediči volilu OPOREKAJO -> sodišče volilojemnika napotijo na pravdo ali upravni postopek, če so sporna dejanska (ne pa pravna) vprašanja -> vendar se s tem zapuščinska obravnava NE PREKINE, ker ne gre za spor o dedni pravici.
Enako velja za nalog in druga razpolaganja.
Sklep o dedovanju
= MERITORNA odločba, s katero zapuščinsko sodišče zaključi obravnavo.
Kdaj sodišče ne bo izdalo sklepa o dedovanju?
- ko zapuščine sploh ni
- ko zapuščino sestavlja zgolj premično premoženje, dediči pa niso zahtevali, da se izvede zapuščinska obravnava
- ko gre za zapuščino brez dediča - s posebnim sklepom o umiku pripade državi
Vsebina sklepa o dedovanju
-> Sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči
-> Sodišče ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino
-> Sodišče ugotovi, katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom idr.
-> Vsebuje vse relevantne podatke:
- osebni podatki zapustnika
- podatki o zapuščini
- osebni podatki o dedičih
- dedni naslov
- velikost dednega deleža
- sporazum o delitvi dediščine
- izrek o volilu ali drugih koristih
- omejitve - pogoji, roki
- podatki o pridobivanju pomoči države/občine
- izrek o izločitvi iz zapustnikovega premoženja
….
Pravna sredstva zoper sklep o dedovanju / sklep o volilu
Ko sodišče sprejme sklep o dedovanju ali volilu, to vroči vsem osebam, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Vse te osebe imajo na voljo pravna sredstva.
1.) PRITOŽBA = redno pravno sredstvo
-> PRITOŽBENI ROK: 15 (!) DNI OD VROČITVE SKLEPA
-> Suspenzivno pravno sredstvo, saj zadrži izvršitev sklepa o dedovanju
-> Devolutivno pravno sredstvo (o pritožbi odloča VIŠJE SODIŠČE)
->* Izjemoma lahko tudi sodišče 1. stopnje spremeni sklep, če S TEM NISO PRIZADETE PRAVICE DRUGIH OSEB, KI SE OPIRAJO NA SKLEP. -> npr. povečana zapuščina, ker se je prej nekaj izpustilo
2.) REVIZIJA = izredno pravno sredstvo
_> Vrhovno sodišče zavrača možnost revizije zoper sklep o dedovanju/volilu, saj meni, da je zapuščinski postopek nepravdni postopek, v nepravdnih postopkih pa revizija ni dovoljena, razen v primerih, ko je s posebnim zakonom izrecno dopuščena. ZD pa revizije NE predvideva.
-> Pravna teorija se ne strinja s tem, zagovarja stališče, da je revizija dopustna, ker se subsidiarno uporabljajo pravila ZPP.
3.) ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI = izredno pravno sredstvo
-> lahko jo vloži DT
4.) OBNOVA POSTOPKA = izredno pravno sredstvo
-> NI MOGOČA, KER ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA NI MOGOČE OBNOVITI!
Učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju = UGOTOVITVENA (DEKLARATORNA) ODLOČBA -> s sklepom se zgolj razglasijo za dediče / volilojemnike tiste osebe, ki so pridobile dedno pravico / pravico do volila že v samem trenutku zapustnikove smrti.
-> NI nobenega dajatvenega izreka!
* 2 IZJEMI:
1.) Ko se upravičencem IZROČIJO PREMIČNE STVARI, KI SO V HRAMBI SODIŠČA
-> Sprejet je bil nek ukrep zavarovanja zapuščine -> po pravnomočnosti sklepa o dedovanju da sodišče ODREDBO, da se te stvari izročijo upravičencu.
2.) ODREDI SE VPIS V ZK GLEDE PODEDOVANIH NEPREMIČNIN
-> Po UD se vpiše vse pravice na nepremičnini.
-> Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Kateremu organu pošlje zapuščinsko sodišče pravnomočni sklep o dedovanju in zakaj?
Pošlje PRISTOJNEMU DAVČNEMU ORGANU, ki je zadolžen za ODMERO DAVKA OD DEDIŠČINE.
Pazi: v 1. dednem redu NIIII davka na dediščino!
Kateri je najpomembnejši učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju?
RES IUDICATA - VEZANOST STRANK, KI SO V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU SODELOVALE.
-> Obravnava zapuščine ni več mogoča za stranke, ki so v postopku sodelovale ali pa so bile npr. pravilno povabljene in se niso opravičile za odsotnost.
-> Stvar je za njih razsojena.
*IZJEME od načela res iudicata
- Določene pravice se lahko uveljavljajo v pravdi
- pojavi se nov dedič
- pojavi se oporoka
- izločitev potomcev
- ko sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi moralo
- ko je prišlo do napake volje pri dedni izjavi - dedno izjavo izpodbija v pravdi
… - Če se najde novo premoženje, se pa NE napoti na pravdo, temveč se premoženje RAZPOREDI z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
