TEMELJNA NAČELA DEDNEGA PRAVA Flashcards
Zakaj so pomembna temeljna načela?
Temeljna načela so pomembna:
- ko v praksi zmanjka pravnih pravil, ki bi pokrila konkretni primer,
- ko potrebujemo interpretacijo konkretnega pravila.
Naštej temeljna načela dednega prava.
1.) Načelo enakopravnosti pri dedovanju
2.) Načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje
3.) Načelo svobode oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja)
4.) Načelo kumulacije pravnih naslovov za dedovanje
5.) Načelo kaducitete
6.) Načelo ex lege dedovanja
7.) Načelo prostovoljnega dedovanja
NAČELO ENAKOPRAVNOSTI PRI DEDOVANJU
Vse fizične osebe (in pravne osebe, ko dedujejo po oporoki) so pri dedovanju izenačene.
- enakopravnost moških in žensk pri dedovanju
- enakopravnost vseh otrok: NE razlikuje se med zakonskimi in zunajzakonskimi otroci. Pomemben je le obstoj sorodstvene vezi. Mora pa biti očetovstvo ugotovljeno, ko se ne domneva, tj. ko ni sklenjena zakonska zveza.
- popolna izenačitev zakoncev, zunajzakonskih partnerjev
- enakopravnost državljanov RS in tujcev - malce omejena, saj velja NAČELO RECIPROČNOSTI (VZAJEMNOSTI): ko slovenski državljani lahko dedujejo v določeni državi, lahko tudi tujci iz te države dedujejo pri nas.
NAČELO NUMERUS CLAUSUS PRAVNIH TEMELJEV ZA DEDOVANJE
Število pravnih temeljev za dedovanje je omejeno (zaprt sistem). V RS obstajata le 2 pravna temelja za dedovanje:
1.) OPOROKA
2.) ZAKON
Tako poznamo oporočno in zakonito dedovanje, oporočne in zakonite dediče. Veljavna oporoka prevlada nad zakonom. Tako zakonito dedovanje pride v poštev le tedaj, ko oporoke ni ali pa je neveljavna, razveljavljena.
Ali so dedne pogodbe tudi pravni temelj?
Dedna pogodba bi lahko bila tretji pravni temelj. Primerjalno-pravno gledano je ponekod uveljavljena, zlasti v germanskih pravnih sistemih.
Pri nas pa dedna pogodba NI pravni temelj za dedovanje! ZD jo izrecno omenja kot neveljavni pravni temelj!
Dedna pogodba je pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu. Gre za pogodbo, sklenjeno med živimi za primer smrti. Izpolnitev pogodbe je zadržana do smrti enega izmed sopogodbenikov. Glavna lastnost, po kateri se dedna pogodba razlikuje od oporoke, je v tem, da je ni mogoče enostransko spreminjati ali preklicati.
V slovenskem pravnem redu so dedne pogodbe NIČNE! Sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
USRS je odločalo na to temo in zavzelo stališče, da ne potrebujemo dednih pogodb, ne potrebujemo 3. pravnega temelja za dedovanje.
Izjema glede neveljavnosti dednih pogodb v slovenskem pravnem redu?
*Izjema: VNAPREJŠNJA ODPOVED DEDOVANJU
NAČELO SVOBODE OPOROČNEGA RAZPOLAGANJA (SVOBODA TESTIRANJA)
Oporočitelj lahko svobodno razpolaga s premoženjem, ki ga je pridobil in v oporoki določi, kdo naj bo dedič, kdo volilojemnik, komu ne želi zapustiti premoženja, komu želi zapustiti premoženje, a z določenimi obremenitvami / omejitvami itd.
Načelo svobode oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) je podaljšek dveh temeljnih načel civilnega prava:
- načelo avtonomije volje
- načelo dispozitivnosti - to se kaže v tem, da če je napisana oporoka, bo dedovanje oporočno, če ni napisana (ali je neveljavna, razveljavljena), pa se uporabijo pravila zakonitega dedovanja.
OMEJITVE svobode oporočnega razpolaganja (svobode testiranja)
Oporočiteljevo lahko izrazi svojo voljo, a v mejah zakona.
1.) Kogentna je stroga obličnost oporoke.
2.) Kogenten je institut nujnega dedovanja.
Institut nujnega dedovanja, nujnih deležev zgodovinsko izhaja iz ideje o družinski solidarnosti. Namenjen je zaščiti najbližjih sorodnikov zapustnika, da jih le-ta ne bi povem opeharil, hkrati pa služi tudi interesu države, da ji ni treba poskrbeti za potencialne socialne primere.
Primerjalnopravna izjema: angleška ureditev ne pozna ureditve nujnega dedovanja. Imajo pa institut t. i. finančne preskrbe. Gre za omejitev dedovanja po zapustniku, ko so za njim ostale osebe, ki potrebujejo preživljanje in jim ga je zapustnik do smrti tudi nudil.
NAČELO KUMULACIJE PRAVNIH NASLOVOV ZA DEDOVANJE
Oseba je lahko hkrati oporočni in zakoniti dedič.
Pri nas je dopustno kumulirati obe pravni podlagi. V praksi pride do tega, ko se po smrti nabere več zapustnikovega premoženja kot ga je upošteval v oporoki. Tisti del zapustnikovega premoženja, ki ni zajet v oporoki, se deduje po zakonu. Tako lahko nekdo deduje po obeh pravnih temeljih, če je v oporoki določen kot dedič in je hkrati tudi zakoniti dedič.
NAČELO KADUCITETE
Kaducitetno premoženje = zapuščina brez dediča. Kaducitetno premoženje v končni posledici pripade državi ali občini (fiskusu). *Pri tem NE gre za dedovanje, temveč država ali občina pridobi zapuščino na poseben način, tj. sodišče izda sklep o umiku premoženja zapustnika v sfero državnega (občinskega) premoženja.
gre za nikogaršnjo stvar. Če ne bi bilo te ureditve, bi premoženje podleglo pravilom okupacije (prilastitve), kar bi bilo za družbo nevzdržno, anarhično, prenevarno.
Kdaj pride do kaducitetnega premoženja?
- Ko v resnici ni nobenega dediča,
- Ko se vsi dediči odpovejo dediščini (negativna zapuščina),
- Ko so vsi dediči dedno nevredni ali razdedinjeni.
V praksi je po navadi težava, da je zapuščina prezadolžena in se ji dediči raje odpovejo.
Tako se postavlja vprašanja, kako država odgovarja za dolgove zapustnika.
NAČELO EX LEGE DEDOVANJA
Domneva se, da je oseba postala dedič v trenutku zapustnikove smrti. Uveden je sistem ipso iure dedovanja - dediči pridobijo zapuščino brez kakršnihkoli sprejemnih izjav, aktov, ne zahteva se nikakršno aktivno sodelovanje dedičev. Na podlagi zakona postanejo dediči v trenutku zapustnikove smrti.
Hkrati velja domneva, da dediči v trenutku zapustnikove smrti postanejo posestniki zapustnikovega premoženja.
Tako imajo dediči petitorno in posesorno carstvo, namenjeno preprečitvi ogoljufije dedičev, varstvu njihovih interesov, varstvu pravnega prometa.
V Avstriji pa imajp sistem ležeče zapuščine - potrebna je izjava o sprejemu dediščine.
NAČELO PROSTOVOLJNEGA DEDOVANJA
Nikogar ni mogoče prisiliti, da postane dedič, da deduje.
Uravnoteženje načela ex lege dedovanja in načela prostovoljnega dedovanja
Sistem ex lege dedovanja se sanira z institutom ODPOVEDI DEDIŠČINI. Oseba se lahko odpove dediščini vse do izdaje sklepa o dedovanju. Ta izjava velja ex tunc (za nazaj), in sicer od trenutka zapustnikove smrti dalje. Tako učinkuje, kot da oseba nikoli ni postala dedič.
