NUJNO DEDOVANJE

Question 1

Kdaj se pojavi nujno dedovanje?

Answer 1

Nujno dedovanje se pojavi pri oporočnem dedovanju.

Question 2

Kakšna vrsta dedovanja je nujno dedovanje?

Answer 2

Nujno dedovanje je posebna vrsta zakonitega dedovanja.

Question 3

Kaj je temeljni namen, funkcija nujnega dedovanja?

Answer 3

Temeljni namen nujnega dedovanja je v omejitvi svobode oporočnega razpolaganja (svobode testiranja).

Ratio legis nujnega dedovanja v zgodovini: preprečiti, da bi zapustnik razpolagal s svojim premoženjem tako, da bi povsem pozabil na nepreskrbljene otroke in zakonca, ki bi s tem padli v breme države. Država je tako z nujnim dedovanjem želela zavarovati svoj interes.

Ratio legis dedovanja danes: družinska solidarnost.

Question 4

Ali primerjalno-pravno gledano povsod poznajo institut nujnega deleža?

Answer 4

Ne. Anglosaški sistem NE pozna instituta nujnega deleža. Imajo pa institut finančne preskrbe tistih oseb, ki jih je zapustnik tekom življenja preživljal.

Question 5

Kako moderna pravna teorija gleda na institut nujnega deleža?

Answer 5

V moderni pravni teoriji se poraja vse več zahtev po tem, da bi se nujni delež zmanjšal.

Question 6

Pomen instituta nujnega deleža

Answer 6

Oporočiteljevo svobodo testiranja omejujejo zakonske kogentne določbe o nujnem dedovanju. Zakon predpisuje, kolikšen obseg zapuščine mora nujnim dedičem pripasti v vsakem primeru, tudi če jih oporočitelj ni zajel v oporoki. Ta del zapuščine = SKUPNI NUJNI DELEŽ = pripasti mora določenim dedičem, ne glede na voljo oporočitelja in ne glede na to, da je morda vse svoje premoženje razdal že za čas življenja, da bi se izognil, da bi nujni dediči kaj dobili.
Tako pomeni nujno dedovanje omejitev v dvojnem smislu:
1.) OMEJITEV PRI OPOROČNEM RAZPOLAGANJU ZAPUSTNIKA
2.) OMEJITEV SVOBODE INTER VIVOS NEODPLAČNEGA RAZPOLAGANJA (razpolaganje z darili tekom življenja).

Question 7

Nujni dediči

Answer 7

Nujni dediči = osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki morajo po kogentnih določbah Zakona o dedovanju v vsakem primeru pridobiti določen del zapuščine, ki jim ga je morda zapustnik odtegnil bodisi z oporočnim razpolaganjem bodisi z razpolaganjem z darili.

Question 8

Nujni delež

Answer 8

Nujni delež = del dediščine, ki pripade nujnemu dediču.

Question 9

Skupni nujni delež

Answer 9

Skupni nujni delež = vsota vseh posamičnih nujnih deležev. Predstavlja REZERVO (REZERVNI DEL) ZAPUŠČINE - s tem delom namreč zapustnik NE more razpolagati oz. mu lahko to preprečijo nujni dediči s tem, da uveljavljajo svoj nujni delež.
-> Pride do REDUKCIJE OPOROČNIH RAZPOLAGANJ. Če pa ne uveljavljajo, se deduje v skladu z zapustnikovo voljo.

Question 10

Kaj omejuje institut nujnega deleža?

Answer 10

Nujno dedovanje pomeni OMEJITEV:
1.) PRI RAZPOLAGANJU ZAPUSTNIKA MORTIS CAUSA (omejitev oporočnega razpolaganja),
2.) SVOBODE INTER VIVOS NEODPLAČNEGA RAZPOLAGANJA (razpolaganja z darili).

Question 11

Razpoložljiv del zapuščine

Answer 11

Razpoložljiv del zapuščine = CELOTNA ZAPUŠČINA - REZERVIRANI DEL (skupni nujni delež). Gre za del, s katerim lahko zapustnik v resnici svobodno razpolaga, tako da po njegovi smrti v ta del nujni dediči ne bodo mogli poseči.

Question 12

Prikrajšanje nujnih dedičev

Answer 12

Do prikrajšanja nujnih dedičev pride, ko zapustnik poseže z razpolago v rezervirani del (skupni nujni delež).
-> Ergo lahko nujni dediči zahtevajo razveljavitev takšne razpolage:
a) bodisi darila za čas življenja
b) bodisi oporočne razpolage.

Question 13

Ali zapuščinsko sodišče upošteva nujne deleže po UD?

Answer 13

NE!! Zapuščinsko sodišče nujnih deležev NE upošteva po UD. Nujni dediči morajo svoj nujni delež ZAHTEVATI.

Question 14

Zakaj je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste?

Answer 14

Nujno dedovanje je zakonito dedovanje posebne vrste. Za zakonito dedovanje gre iz 3 razlogov:
1.) Nujni delež določa sam zakon.
2.) Nujni dediči so lahko le osebe, ki bi sicer prišle na vrsto za dedovanje v skladu z zakonitim dednim redom.
3.) Nujni delež se računa v razmerju do zakonitega dednega deleža.
-> Nujni delež = 1/2 ali 1/3 zakonitega dednega deleža
-> Tako moramo vedno najprej ugotoviti, kolikšen bi bil zakoniti dedni delež konkretnega upravičenca -> potem pa izračunamo, kolikšen bo njegov nujni delež.
-> Ergo, nujni delež je vedno manjši od zakonitega deleža.

Question 15

Razlike med nujnim in zakonitim dedovanjem

Answer 15

1.) Oporočitelj lahko načeloma prosto spreminja zakoniti dedni red, medtem ko so pravila o nujnem dedovanju ius cogens - teh pravil zapustnik ne more spremeniti (uzakonjeno je NAČELO SOLIDARNOSTI DEDOVANJA V DRUŽINI).
2.) Nujni delež je manjši od zakonitega dednega deleža.

Question 16

Pravna narava nujnega dedovanja

Answer 16

Pravica do nujnega deleža = DEDNA PRAVICA. To pomeni, da je nujni dedič ‘‘pravi dedič’’, tj. UNIVERZALNI ZAPUSTNIKOV NASLEDNIK. Pripada mu alikvotni del zapuščine - ima določen delež na vsaki pravici in obveznosti, ki sestavlja zapuščino.
-> Pri nas NE gre le za obligacijsko pravico terjati znesek nujnega deleža!
-> Nujni dediči so tudi odgovorni za zapustnikove dolgove - odgovarjajo do višine vrednosti podedovanega premoženja (do višine vrednosti nujnega deleža).

Question 17

Ali lahko oporočitelj določi, kaj naj bo nujni delež?

Answer 17

DA. Gre za zapustnikovo vnaprejšnjo delitev zapuščine, ki je mogoča.
-> Oporočitelj lahko v oporoki določi nujni delež prav v določenih pravicah.
-> Primer: sosed naj dobi hišo, otroci in žena pa si naj razdelijo prihranke na banki in to so njihovi nujni deleži.
-> To je DOPUSTNO.
-> Če takšna vnaprejšnja razdelitev pokrije obseg nujnega deleža je vse OK.
-> če pa razdelitev NE pokrije obsega nujnega deleža, nujni dediči OHRANIJO DEDNO PRAVICO - so pravi dediči in ne le volilojemniki. Lahko zahtevajo ustrezno dopolnitev, če nujni delež ni poplačan v celoti.

Question 18

2 skupini nujnih dedičev

Answer 18

Nujne dediče delimo v 2 skupini:
1.) ABSOLUTNI
2.) RELATIVNI

Question 19

Absolutni nujni dediči

Answer 19

Absolutni nujni dediči:
= Ni jim treba izpolnjevati nobenih dodatnih pogojev.
= Zadošča, da obstajajo + so v določenem sorodstvenem razmerju z zapustnikom:
1.) ZAPUSTNIKOVI POTOMCI (+ posvojenci)
2.) POTOMCI POTOMCEV (ne glede na stopnjo - vnuki, pravnuki, prapravnuki…)
3.) ZAKONEC, ZUNAJZAKONSKI PARTNER
4.) STARŠI

Question 20

Relativni nujni dediči

Answer 20

Relativni nujni dediči morajo izpolnjevati dodatne pogoje, da bodo upravičeni do nujnih deležev. Dodatna pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena:
- Trajna nezmožnost za delo +
- Nimajo dovolj sredstev za preživljanje
1.) STARI STARŠI
2.) BRATJE IN SESTRE

Question 21

Ali tudi pri nujnem dedovanju velja načelo izključnosti?

Answer 21

DA. Pri nujnem dedovanju tudi velja vrstni red in načelo izključnosti. Nujni delež pridobi, če pride na vrsto po zakonitem dednem redu.

Question 22

Ali je vstopna pravica pri nujnih dedičih?

Answer 22

NE!!!! Nujni dediči so lahko le določene osebe (absolutni in relativni) in nihče drug!

Question 23

Velikost nujnih deležev

Answer 23

• Vsi absolutni nujni dediči, RAZEN STARŠEV, dedujejo 1/2 zakonitega dednega deleža.
• Vsi relativni nujni dediči + STARŠI dedujejo 1/3 zakonitega dednega deleža.

-> Potomci, potomci potomcev, zakonec / zuanjzakonski partner: 1/2 zakonitega dednega deleža
-> Starši, stari starši, bratje / sestre: 1/3 zakonitega dednega deleža.

Question 24

Podlaga za izračun nujnega deleža

Answer 24

Nujni delež je določen v razmerju do zakonitega dednega deleža -> zato je treba najprej ugotoviti, kolikšen je zakoniti dedni delež. Da pa pridemo do podlage za izračun, moramo najprej izračunati OBRAČUNSKO VREDNOST ZAPUŠČINE - da ne pride do oškodovanj s kakršnimikoli ravnanji zapustnika - bodisi za časa življenja (z darili) bodisi za primer smrti (z oporoko).

-> OBRAČUNSKA VREDNOST ZAPUŠČINE = ČISTA ZAPUŠČINA + DARILA

Čista zapuščina: ob smrti zapustnika se popiše in oceni vso njegovo premoženje - tako aktivo kot pasivo. Včasih je treba iz te zapuščine določene stvari izločiti.
Izloči se:
- IZLOČITEV NA ZAHTEVO POTOMCEV
- GOSPODINJSKI PREDMETI
- 128 ZD - ZAPUSTNIK JE PRIDOBIVAL POMOČ DRŽAVE / OBČINE
- DOLGOVI ZAPUSTNIKA
- DOLGOVOVI ZAPUŠČINE = dolgovi, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in so povezani s samo zapuščino - z upravljanjem, stroški.

-> ČISTA ZAPUŠČINA = PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA - IZP - GP - 128. člen ZD - D - DZAPUŠČINE

Question 25

Kdaj je obračunska vrednost zapuščine = čista zapuščina?

Answer 25

-> Obračunska vrednost zapuščine = čista zapuščina, ko zapustnik NI NAKLANJAL DARIL.

Question 26

Kdaj je obračunska vrednost zapuščine = darila?

Answer 26

-> Obračunska vrednost zapuščine = darila, ko zapustnik po smrti ni zapustil ničesar (ni čiste zapuščine), ker je za čas življenja vse svoje premoženje razdal.

Question 27

Katera darila VŠTEVAMO v obračunsko vrednost zapuščine?

Answer 27

1.) Vštevamo vsa darila, ki jih je zapustnik naklonil svojim potencialnim zakonitim dedičem, ne glede na to, kdaj jim je ta darila dejansko naklonil.
-> Gre za dediče na podlagi zakona, ki bi prišli v poštev, če ne bi bilo oporočnega razpolaganja.

2.) Vštevamo darila, ki jih je zapustnik dal katerikoli 3. osebi, če so bila dana V ZADNJEM LETU pred zapustnikovo smrtjo.

Question 28

Katerih daril NE VŠTEVAMO v obračunsko vrednost zapuščine?

Answer 28

PRIVILEGIRANA DARILA = kategorija daril, ki jih NE VŠTEVAMO v obračunsko vrednost zapuščine.
-> Obdarjenec jih lahko obdrži, ne bodo predmet izpodbijanja s strani nujnih dedičev.

Privilegirana darila:
1.) Darila MANJŠE VREDNOSTI
= Presoja se v vsakem konkretnem primeru posebej, zlasti pa glede na premoženjsko stanje zapustnika.

2.) Darila, ki jih je zapustnik dal v DOBRODELNE NAMENE
= Bodisi organizacijam, društvom, ustanovam bodisi neposredno ljudem v stiski.
= Sodna praksa: sem NE spada darilo, ki ga je zapustnik dal cerkvi.

3.) Darila, ki jih TUDI SICER NE VRAČUNAVAMO V ZAKONITI DEDNI DELEŽ
= Darila, ki se že na podlagi samega ZAKONA ne vštevajo v zakoniti dedni delež.
= COLLATIO BONORUM - PRAVILO O KOLACIJI - o vštevanju daril in volil v zakoniti dedni delež.
= Darila v smislu PREŽIVLJANJA DEDIČA IN OBVEZNEGA ŠOLANJA DEDIČA.
= Vse, kar je zapustnik porabil za preživljanje in osnovnošolsko izobrazbo svojega dediče se NE upošteva.
= Nadaljnje šolanje (srednja šola, faks) pa je strošek, ki lahko predstavlja darilo - ali pa tudi ne. To se presoja v vsakem konkretnem primeru. Sodišče upošteva premoženjske razmere družine, zlasti kako je starš poskrbel za šolanje tudi preostalih otrok.

4.) Darila, DANA TISTEMU, NAMESTO KATEREGA VSTOPI NJEGOV DEDIČ
= Prvopostavljeni dedič je dedno nevreden ali razdedinjen - zato namesto njega deduje druga oseba kot dedič.
= Če je zapustnik prvopostavljenemu dediču, ki je odpadel od dedovanja, namenil kakšno darilo, se tistemu, ki vstopi namesto njega, NE bo vračunalo.
= Zakon ne želi kaznovati te druge osebe.

Ko seštejemo čisto zapuščino + darila, moramo izračunati zakonite dedne deleže. Pogledamo, kateri dedni red pride na vrsti za dedovanje.

Question 29

Prikrajšanje nujnega deleža

Answer 29

Prikrajšanje nujnega deleža = zapustnik je s svojim razpolaganjem (bodisi z neodplačnim razpolaganjem inter vivos bodisi z oporočnim razpolaganjem) posegel, je načel rezervo, rezervirani del zapuščine (tj. skupni nujni delež) ali pa ga je že v celoti uničil, razdal.

Question 30

Kaj se zgodi, če je nujni delež prikrajšan?

Answer 30

Če je nujni delež prikrajšan in ga nujni dedič zahteva, lahko pride do:
1.) ZMANJŠANJA (redukcije) ali ODPRAVE (eliminacije) oporočnih razpolaganj;
2.) VRAČANJA (restitucije) DARIL

Za razjasnitev vprašanja, ali je v konkretnem primeru prišlo do prikrajšanja, je treba izračunati skupni nujni delež = seštevek vseh nujnih deležev. Velikost bo odvisna od tega, koliko je nujnih dedičev in kolikšni so njihovi deleži (1/2 ali 1/3 od zakonitega dednega deleža). Ko to izračunamo, dobimo REZERVNI DEL ZAPUŠČINE = tisti del, s katerim zapustnik ne bi smel razpolagati - oziroma, natančneje - lahko razpolaga, ampak se naknadno na zahtevo nujnih dedičev te razpolage lahko razveljavijo.

Question 31

Pazi! Nujni delež je treba ZAHTEVATI.

Answer 31

Sodišče ne bo nikoli po UD pazilo na to, da nujni dedič dobi svoj nujni delež. Če ga ne bo zahteval, bo sodišče razglasilo oporočno dedovanje v skladu z oporočiteljevo voljo -> če bo še ostalo še kaj premoženja, ki ni zajeto v oporoki, pa se bo v tem delu dedovalo po zakonu - to bo po UD, ampak nujni delež pa ne bo nikoli dodeljen po UD.

Question 32

Redukcija oporočnih razpolaganj -> eliminacija oporočnih razpolaganj -> restitucija daril

Answer 32

Če pride do prikrajšanja nujnega deleža, bo, če bo nujni dedič to zahteval, prišlo do zmanjšanja (redukcije) oporočnih razpolaganj -> če to ne bo zadoščalo, pride do popolne odprave (eliminacije) oporočnih razpolaganj -> če niti to ne bo zadoščalo, pa bo treba vračati darila - vračanje (restitucija) daril.

Zakaj takšen vrstni red?
= Oporoko je časovno gledano zadnje razpolaganje, ki se niti še ni realiziralo.
= Darilna pogodba, ki jo je zapustnik sklenil za čas življenja, je načeloma nepreklicni pravni posel.

-> Zmanjšanje (redukcija) oporočnih razpolaganj: če je oporočitelj določil več oporočnih dedičev, se bodo njihovi dedni deleži zmanjšali SORAZMERNO.
-> Če to ne bo zadoščalo za pokritje nujnih deležev, oporočna razpolaganja v celoti odpadejo. Institut nujnega deleža = ius cogens.
-> Če niti to ne bo zadoščalo, potem pride do vračanja daril. DARILA SE VRAČAJO V OBRATNEM VRSTNEM REDU KOT SO BILA DANA! Tista, ki so bila dana tik pred smrtjo, se vračajo prva. Pomikamo se po časovni premici nazaj. Če je bilo danih več daril na isti dan, se vračajo SORAZMERNO.

Question 33

Kaj se zgodi, če nujni dedič umre še preden bi uspel zahtevati nujni delež?

Answer 33

Pravica do nujnega deleža = DEDNA PRAVICA -> se deduje!!! Gre za klasično premoženjsko pravico, ki se deduje. Zato lahko tudi DEDIČ nujnega dediča zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vračilo daril.

Question 34

Kaj se zgodi z nujnim deležem, če ni zapuščine?

Answer 34

Ni čiste zapuščine -> obračunska vrednost zapuščine = darila.
Če je zapustnik tekom življenja razdal premoženje z neodplačnimi razpolaganji (z darili), potem se uporabijo pravila glede vračanja daril, da se pokrije nujni delež.
Če pa zapustnik ni dajal daril, potem nujni dediči ne dobijo ničesar.

Question 35

Rok za uveljavljanje pravice nujnega dediča, da ZAHTEVA:
1.) Razveljavitev oporočnih razpolaganj
2.) Vračanje daril

Answer 35

Pravica je relativno strogo časovno omejena:
1.) Razveljavitev oporočnih razpolaganj: lahko zahteva v roku 3 LET OD RAZGLASITVE OPOROKE.
-> Rok je PREKLUZIVEN: če v tem času ne zahteva, izgubi pravico do nujnega deleža!
2.) Zahteva po vračanju daril: lahko zahteva v roku 3 LET OD ZAPUSTNIKOVE SMRTI.
-> Rok je PREKLUZIVEN. Pravica ne zastara, temveč jo upravičenec izgubi.

Roki veljajo ne glede na to, v katerem postopku (zapuščinskem ali v pravdi) se uveljavljajo.

Question 36

Razdedinjenje - 2 vrsti

Answer 36

1.) RAZDEDINJENJE NUJNIH DEDIČEV - EXHEREDITATIO OB IUSTA CAUSA
= Razdedinjenje iz utemeljenega razloga.

2.) ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV - EXHEREDITATIO BONA MENTE
= Razdedinjenje v dobrem imenu.

Question 37

1.) EXHEREDITATIO OB IUSTA CAUSA - RAZDEDINJENJE NUJNIH DEDIČEV - RAZDEDINJENJE IZ UTEMELJENEGA RAZLOGA

Answer 37

Namen: Kaznovanje dediča, ki se je pregrešil zoper zapustnika.

Formalni pogoji za veljavnost razdedinjenja:
1.) Oporočitelj razdedinjenje določi v oporoki na NEDVOUMEN (čim bolj jasen) NAČIN.
-> Ob tem pojasni, zakaj hoče nekoga razdediniti. Zadošča, da zapustnik navede ravnanje, ki ga je nujnemu dediču zameril. NI treba, da navede zakonski razlog za razdedinjenje (je pa koristno). Mora pa razlog zapisati tako, da ga bomo lahko podredili določbi ZD-ja, ki ureja 3 razloge razdedinjenja.

2.) Razlog za razdedinjenje mora biti podan, KO JE OPOROKA NAPRAVLJENA, 3. razlog pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

3.) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost DOKAZATI TISTI, KI SE NA RAZDEDINJENJE SKLICUJE.

3 zakonski razlogi za razdedinjenje (42 ZD):
Dedič, ki ima pravico do nujnega deleža se je:
1.) S KRŠITVIJO KAKŠNE ZAKONITE / MORALNE DOLŽNOSTI HUJE PREGREŠIL NAD ZAPUSTNIKOM
= V sodni praksi se to določbo uporablja zelo restriktivno.
= Zahteva se oblika krivde - dediču moramo očitati vsaj neko stopnjo malomarnosti.

2.) STORITEV HUJŠEGA NAKLEPNEGA KD
a) Zoper oporočitelja
b) Zoper bližnjo osebo oporočitelja (zakonca, otroka, posvojenca ali starše).
= Gre za pravni standard, ki ga napolnimo v vsakem konkretnem primeru.
= Sodišče upošteva težko KD - kakšna je zagrožena kazen.
= Zapuščinsko sodišče NI vezano na to, da čaka, da bo nujni dedič obsojen za KD v kazenskem postopku. Za konkretni primer ugotovitve razloga za razdedinjenje LAHKO OBSTOJ KD UGOTAVLJA ZAPUŠČINSKO SODIŠČE SAMO.

3.) BREZDELJE IN NEPOŠTENO ŽIVLJENJE DEDIČA
= Obstajati mora tako v trenutku, ko je oporoka napravljena + v trenutku oporočiteljeve smrti.

Vsi trije razlogi razdedinjenja morajo obstajati, ko je oporoka napravljena + 3. razlog (brezdelje in nepošteno življenje) mora obstajati tudi v trenutku smrti oporočitelja. Če se zaposli / ne živi več nepošteno, lahko razlog ODPADE.

Dokazno breme: če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati TISTI, KI SE NA RAZDEDINJENJE SKLICUJE = tisti, ki bo dedoval delež odpadlega od dedovanja.

MOŽNOST PREKLICA: Oporočitelj lahko razdedinjenje prekliče kot ga je zapisal. V oporoki mora izrecno napisati, da razdedinjenje ne velja več in ga preklicuje.

Question 38

Kateri razlog za razdedinjenje je novela leta 2001 razveljavila?

Answer 38

V preteklosti je bil eden od razlogov za razdedinjenje tudi KD ZOPER TEMELJE SOCIALISTIČNE DRUŽBENE UREDITVE IN VARNOSTI JUGOSLAVIJE. Ta razlog je bil neprimeren in v neskladju z Ustavo.

Question 39

Pravne posledice uspešnega razdedinjenja

Answer 39

Šteje se kot, da je razdedinjeni umrl PRED zapustnikom.

Question 40

2 možnosti razdedinjenja iz utemeljenega razloga (exhereditatio ob iusta causa)

Answer 40

a) POPOLNO RAZDEDINJENJE
= Nujni dedič v celoti izgubi svoj nujni delež.
= Posledica: izguba dedne pravice v celoti -> ne more ničesar dedovati ne na podlagi oporoke ne na podlagi zakona.
b) DELNO RAZDEDINJENJE
= Nujni delež se zgolj ustrezno zmanjša.
= Posledica: NE izgubi lastnosti nujnega dediča, ampak se le delež ustrezno zmanjša v obsegu razdedinjenja.

Question 41

2.) ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV - EXHEREDITATIO BONA MENE - RAZDEDINJENJE V DOBREM IMENU

Answer 41

Namen: varovanje premoženjskih interesov potomcev osebe, ki je sicer upravičena do nujnega deleža. Zakon želi zaščititi ranljive skupine mladoletnikov oz. oseb, ki se niso sposobne same preživljati, ker je npr. njihov roditelj (sicer s pravico do nujnega deleža) zapravljiv.

2 POGOJA, ki morata biti KUMULATIVNO izpolnjena:
1.) Na strani nujnega dediča: NUJNI DEDIČ JE PREZADOLŽEN ALI ZAPRAVLJIVEC
= Zapustnik je glede potencialnega nujnega dediča v skrbeh, ker je zelo verjetno, da bo kakor svoje premoženje tudi ta nujni delež zapravil oz. bodo nanj posegli upniki in tako ne bo od njega ostalo ničesar.
= Zato se lahko zapustnik odloči, da takšnemu potomcu (ali posvojencu), ki je zapravljiv / zadolžen ODVZAME nujni delež in GA DA NJEGOVIM POTOMCEM (otrokom ali vnukom tistega, ki bi sicer bil nujni dedič).

+

2.) Na strani potomcev: POTOMEC JE MLADOLETEN ALI PA JE POLNOLETEN, A PRIDOBITNO NESPOSOBEN
= Tudi ta pogoj mora biti izpolnjen.
= PAZI!! Oporočitelj lahko določi odvzem nujnega deleža v korist potomcev tudi, če še takrat potomcev sploh ni! Lahko to stori v korist POTENCIALNIH vnukov (ali pravnukov, če vnuk umre). Pogoj pa je, da vnuki obstajajo v trenutku oporočiteljeve smrti!

Analogija z razlogom razdedinjenja po 42 ZD (brezdelje in nepošteno življenje) -> ČE V TRENUTKU ZAPUSTNIKOVE SMRTI ZAPUSTNIKOV POTOMEC NIII VEČ ZAPRAVLJIV / ZADOLŽEN, POTEM ODVZEM V KORIST POTOMCEV NEEE BO OBVELJAL.

Question 42

2 možnosti odvzema nujnega deleža v korist potomcev (exhereditatio bona mente)

Answer 42

a) POPOLNI ODVZEM
b) DELNI ODVZEM
To mora oporočitelj določiti v oporoki na nedvoumen način.

Question 43

Kdaj odvzem nujnega deleža v korist potomcev NE bo obveljal?

Answer 43

• Nujni dedič se je POBOLJŠAL.
• Vnuki NISO VEČ mladoletni oz. so polnoletni in pridobitno sposobni.
• Katerikoli drug razlog, zaradi katerega vnuki ne morejo dedovati (npr. DEDNA NEVREDNOST, ODPOVED DEDIŠČINI).

Question 44

Omejitev odvzema z ius cogens pravili o nujnem dedovanju

Answer 44

Dedek NE more reči, da ima 7 vnukov, ampak bo korist namenil le 5im. Upoštevati je treba ius cogens - nujni dediči so določeni, krog je določen. Če gre za mladoletne oz. polnoletne, a pridobitno nesposobne osebe so VSI PO ENAKIH DELIH UPRAVIČENI DO NUJNEGA DELEŽA. Nujni delež = omejitev svobode testiranja.

Question 45

Sodna praksa glede razdedinjenja / odvzema

Answer 45

Sodišča so nenaklonjena razdedinjenju -> razloge zelo striktno obravnava. Res mora iti za hujše kršitve.

Question 46

Kritična analiza ureditve nujnega dedovanja

Answer 46

1.) Širok krog nujnih dedičev
Krog nujnih dedičev je v našem pravnem redu relativno širok. Primerjalnopravno gledano je bistveno širši kot v tujini. V tujini ne poznajo kroga relativnih nujnih dedičev (starih staršev, bratov in sester).

2.) Fiksnost kvote nujnega deleža
Nujni delež je določen v razmerju do zakonitega dednega deleža; predstavlja 1/2 ali 1/3 zakonitega dednega deleža. Določbe o višini nujnega deleža so prav tako kogentne narave.
Edina izjema: *zahteva po povečanju deleža zaradi slabega finančnega stanja.

3.) Sama narava nujnega deleža
Pri nas je pravica do nujnega deleža dedna pravica, nujni dedič je pravi dedič, tj. univerzalni pravni naslednik - ima delež na vsaki pravici in obveznosti iz zapuščine.

—> Bistvo: naša ureditev nujnega dedovanja močno omejuje svobodo testiranja.

Question 47

Predlogi de lege ferenda

Answer 47

Pojavljajo se različni predlogi:
- Določanje posebnih pogojev, zahtev za upravičenost do nujnega deleža. Npr. nujni dedič bi moral izkazati tesnejšo povezanost z zapustnikom. Npr. starši ne bi mogli biti nujni dediči, če oni sami niso skrbeli za svoje otroke za čas življenja.
- Več avtonomije oporočitelju, da bi lahko določil razdedinjenje oz. odvzem nujnega deleža iz več razlogov, ne le teh, ki jih navaja zakon. Npr. lahko bi uveljavljal, da je nujni dedič dobro preskrbljen, oseba, kateri želi z oporoko nakloniti večino, pa potrebuje premoženje. Če bi imel več možnosti na voljo, bi lahko celo odpravili exhereditatio bona mente.
- Sprememba same narave nujnega deleža. Nujni dedič je pri nas pravi dedič, tj. univerzalni pravni naslednik, pripada mu delež vsake pravice in obveznosti iz zapuščine. V primerjalnem pravu pa večkrat srečamo ureditve, kjer je pravica do nujnega deleža obligacijske (in ne dedne, kakor pri nas) narave - nujni dediči imajo le terjatev zoper oporočnega dediča na izplačilo določene denarne vsote.

Question 48

Anglosaški sistem: finančna preskrba

Answer 48

V Angliji NE poznajo instituta nujnega deleža. V praksi se pa je pokazalo, da stanje neomejene svobode testiranja ni vzdržno, saj prinaša nepravične rešitve. Tako je Anglija imela več primerov zapustnikov, ki so vse svoje premoženje zapustili kakšni ustanovi, za seboj pa pustili nepreskrbljene otroke.
-> V praksi se je zato pojavila rešitev v obliki instituta FINANČNE PRESKRBE: poskrbeti se mora za osebe, ki jih je zapustnik do trenutka smrti preživljal, so bile od njega finančno odvisne.
-> Sodna praksa to večinoma priznava otrokom in zakoncem, so pa v poštev prišle že tudi ljubice ali npr. nekdo, ki je dokazal, da ga je zapustnik preživljal kakor da bi preživljal otroka iz kakršnegakoli vzgiba.

Question 49

Ali je pri nas nujni delež določen kot ustavnopravna kategorija?

Answer 49

DA. Nujni dediči imajo pravico do nujnega deleža na podlagi DRUŽINSKE SOLIDAROSTI. Na tem je utemeljen.

Question 50

KOLACIJA = COLLATIO BONORUM

Answer 50

Kolacija (collatio bonorum) = pravna dobrota vštevanja = vračunanje daril in volil v zakoniti dedni delež.

Namen kolacije: enakopravna obravnava vseh zakonitih dedičev. Zakonite dediče se izenačuje glede vseh neodplačnih pridobitev.

Pomen instituta: dediču, ki je za časa zapustnikovega življenja dobil darilo od zapustnika, se bo to darilo vštelo v njegov dedni delež -> zato, da bo izenačeno z dednim deležem dediča, ki je z njim po zakonu v enakem položaju.

Sodišče kolacije nikoli ne upoštevapo UD! Zainteresirani mora kolacijo ZAHTEVATI!
-> Ko se kolacija zahteva pri zakonitem dedovanju, se upošteva na podlagi zakona samega (ex lege). Zakonodajalec je namreč predvidel, da če zapustnik ničesar posebej ne določi, se domneva, da ni želel nobenega dediča posebej preferirati.
-> Pri oporočnem dedovanju pa bo kolacija prišla v poštev, ko jo bo zapustnik izrecno določil.

POGOJ ZA KOLACIJO: DEJSTVO, DA JE OSEBA RES POSTALA DEDIČ. ZAKONITI DEDIČ = DEJANSKI DEDIČ (dedič in concreto). Če nekdo odpade od dedovanja, ne bo udeležen v tem postopku.
-> Institut velja za vse zakonite dediče ne glede na dedni red + tudi za nujne dediče.

Question 51

Kdaj NE pride do vračunavanja daril?

Answer 51

• KO JE TAKŠNA VOLJA OPOROČITELJA
  = Oporočitelj v oporoki določi, da želi, da darilo, ki ga je dal enemu od dedičev, dobi ta dedič POLEG svojega dednega deleža.
  = To voljo upoštevamo le, če ni prikrajšan nujni delež. Če je prikrajšan, se ne upošteva več.

*PRIVILEGIRANA DARILA
= Običajna manjša darila, stroški (zlasti obveznega) šolanja otrok.

• PLODOVI / DRUGE KORISTI, KI JIH JE OBDARJENEC PRIDOBIL OD STVARI DO ZAPUSTNIKOVE SMRTI
  = Obdarjenec je bil v dobri veri in je veliko teh plodov že lahko porabil.

Question 52

Kdaj NE pride do vračunavanja volil?

Answer 52

*KO JE TAKŠNA VOLJA OPOROČITELJA
= Oporočitelj v oporoki IZRECNO določi, da naj nekdo dobi volilo POLEG svojega dednega deleža.
= Obstaja volja za t.i. PRELEGAT = dedič dobi volilo (legat) + svoj dedni delež.

*ZAKONSKI PRELEGAT
= Prelegat nastopi na podlagi zakona.
= Izločitev gospodinjskih predmetov.

Question 53

2 načina kolacije - 2 možnosti vračunavanja

Answer 53

Oseba, kateri naj bi se darilo / volilo vračunalo v dedni delež, lahko sama izbira način vračunavanja (kolacije):
1.) IDEALNA KOLACIJA
2.) REALNA KOLACIJA

1.) IDEALNA KOLACIJA
= V njegov dedni delež se bo vračunala vrednost darila / volila, ki ga je prejel.

2.) REALNA KOLACIJA
= Obdarjenec se odloči vrniti prejeto darilo v zapuščino. Ta zapuščina pa se potem deli med dediče.
= Če gre ta volilo, ki ga dedič še ni pridobil, se pri realni kolaciji odloči, da ga ne bo zahteval, ne bo ga dobil iz zapuščine.

Question 54

Do kdaj je mogoče uveljavljati kolacijo?

Answer 54

ZAKON NEEEE DOLOČA ROKA ZA UVELJAVITEV KOLACIJE!
-> Ali gre za zakonsko praznino? NE!!
-> Kolacija je institut, za katerega je logično, da se LAHKO UVELJAVLJA VSE DO DELITVE ZAPUŠČINE.
-> Kolacijo se lahko zahteva v samem zapuščinskem postopku ali še kasneje, ko je sklep o dedovanju že pravnomočen. Vse, dokler zapuščina ni razdeljena.
-> Kolacija NE ZASTARA!!! Povezana je z delitvijo zapuščine, pravica do delitve zapuščine, s katero se zahteva, da preneha dediščinska skupnost, ne zastara. Nobena civilnopravna skupnost namreč ni prisilna - tako tudi dediščinska skupnost ni.

Question 55

Ločiti: kolacijo (vračunavanje daril ali volil v dedni delež) in prikrajšanje nujnega deleža ter posledično vračanje daril / volil do dopolnitve nujnega deleža.