TEMELJNI POJMI DEDNEGA PRAVA

Question 1

ZAPUSTNIK

Answer 1

Oseba, katere premoženje v trenutku njene smrti preide na njene pravne naslednike.
Zapustnik je lahko načeloma vsaka fizična oseba (pravna pa ne, pravna oseba preneha in se njeno premoženje likvidira na druge načine). Mora pa oseba izpolnjevati temeljni pogoj, da je lahko zapustnik: ob smrti mora imeti določeno premoženje, ob smrti zapusti neko premoženje! Oseba brez premoženja NE more biti zapustnik in se po njej NE deduje.

PAZI: zapuščina je lahko tudi pasivna! Zapustnik je tudi tisti, ki je zapustil dolgove, ne pa tudi aktivo!

Question 2

OPOROČITELJ

Answer 2

Zapustnik, ki je s svojim premoženjem za primer smrti razpolagal z oporoko.

Pogoji, da je nekdo lahko oporočitelj:
- ob smrti ima določeno premoženje,
- ko je napravil oporoko, je imel OPOROČNO SPOSOBNOST (SPOSOBNOST TESTIRANJA).

Question 3

OPOROČNA SPOSOBNOST (SPOSOBNOST TESTIRANJA)

Answer 3

Je sposobnost napraviti, spremeniti in preklicati oporoko.
Zahteva se, da sta KUMULATIVNO (hkrati) izpolnjena 2 pogoja:
1.) 15 LET
2.) RAZSODNOST

Oporoko lahko napravi torej vsak, ki je v tistem trenutku sposoben za razsojanje in ki je že dopolnil 15 let starosti.

Naknadna izguba sposobnosti za razsojanje na veljavnost oporoke NE vpliva.

Pomemben je torej časovni trenutek naprave oporoke - tedaj mora biti pogoju oporočne sposobnosti zadoščeno.

Oporočna sposobnost SE DOMNEVA! Tisti, ki trdi, da zapustnik ni bil razsoden glede izjave svoje poslednje volje, mora to trditev dokazati.

Question 4

OPOROČNA SPOSOBNOST (SPOSOBNOST TESTIRANJA) v. POSLOVNA SPOSOBNOST

Answer 4

Oporočna sposobnost, tj. sposobnost napraviti, spremeniti in preklicati oporoko, je po svoji vsebini drugačna kot pa poslovna sposobnost, tj. sposobnost za sklepanje pravnih poslov.

1.) Oseba pridobi popolno poslovno sposobnost načelom tedaj, ko dopolni 18 let starosti (s polnoletnostjo). Oseba pa postane oporočno sposobna že z dopolnjenim 15. letom starosti (če je hkrati tudi razsodna). Starost je tako pomaknjena nekoliko navzdol. To ni sporno, saj:
- je oporoka pravni posel OSEBNE NARAVE in NE PRENAŠA ZASTOPANJA,
- je oporoka pravni posel MORTIS CAUSA - UČINKE BO IMELA ŠELE PO SMRTI oporočitelja. Tako si oporočitelj z napravo oporoke NE more škodovati, ker njeni učinki nastopijo šele po njegovi smrti.
V oziru tega so se pojavile tendence, da starost ne bi bila več strogo omejena na 15 let, temveč bi se presojala dejanska sposobnost razsojanja mladoletne osebe v konkretni situaciji. Pojavljajo se predlogi, da bi se oporočna sposobnost preverjala bolj konkretno. Vendar vsaj zaenkrat še tega ni.

2.) Odvzem poslovne sposobnosti sam po sebi NE pomeni, da je zapustnik tudi oporočno nesposoben!!
Oporočna sposobnost se domneva; tako mora tisti, ki zatrjuje, da zapustnik ni bil razsoden glede izjave svoje poslednje volje, to trditev tudi dokazati. To velja tudi v primeru, ko zapustnik v času, ko je izjavil poslednjo voljo, ni imel poslovne sposobnosti, ker mu je bila odvzeta. Pri ugotavljanju oporočne sposobnosti je namreč ODLOČILNO DEJANSKO STANJE NJEGOVEGA RAZUMA IN VOLJE V ČASU, KO JE NAPRAVIL OPOROKO.

Če stranka v zapuščinskem postopku zatrjuje neveljavnost oporoke (ker npr. meni, da zapustnik ni bil oporočno sposoben), zapuščinsko sodišče PREKINE zapuščinsko obravnavo in NAPOTI NA PRAVDO, saj so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine.

Question 5

Ali je lahko tudi pravna oseba zapustnik?

Answer 5

Absolutno NE. Pravna oseba ne umre, ampak preneha na drugačen način. Samo fizične osebe so lahko zapustniki.

Question 6

ZAPUŠČINA

Answer 6

Celota vseh premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je zapustnik imel v trenutku smrti in ki lahko v skladu z dednopravnimi predpisi preidejo na njegove pravne naslednike.

A contrario: kar ne more preiti na pravne naslednike, NE tvori zapuščine!

Zapuščina = PREDMET DEDOVANJA.

Question 7

DEDIŠČINA

Answer 7

Ko pride do dedovanja, zapuščina postane dediščina za dediče, ki jo prejmejo.

Question 8

DEDIČ

Answer 8

Oseba, na katero ob smrti zapustnika (oporočitelja) preide zapuščina kot celota. Na dediča preide celoten zbir pravic in obveznosti, ki so pripadale zapustniku v trenutku njegove smrti in se po pravu lahko dedujejo.

Dedič = vesoljni pravni naslednik. Gre za vesoljno pravno nasledstvo oz. univerzalno sukcesijo.

Dedič je lahko:
a) fizična oseba (deduje lahko tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke),
b) pravna oseba, a le na podlagi oporoke. Pravna oseba pa ne more dedovati na podlagi zakona, saj je zakon ne uvršča v noben dedni red.

Question 9

SODEDIČI

Answer 9

V primeru, da je dedičev več, govorimo o sodedičih. Vsakemu izmed njih pripada ALIKVOTNI DEL celotne zapuščine (npr. 1/5). To pomeni, da sodediču pripada del vsake pravice in obveznosti, ki sestavljajo zapuščino! Sodedič, ki dobi npr. 1/10, je še vedno pravi dedič, vendar v zmanjšanem obsegu - udeležen pa je na vsaki pravici in obveznosti, ki tvori zapuščino.

Sodediči tvorijo DEDIŠČINSKO SKUPNOST, so člani dediščinske skupnosti.

“V sporih z dednopravnega področja so dediči v sporih v zvezi s premoženjem pred delitvijo zapuščine enotni (praviloma tudi nujni) sosporniki. Do takrat so namreč v posebni skupnosti, zapuščina pa je njihova SKUPNA LASTNINA. S sklenitvijo dednega dogovora so se toženci dogovorili o delitvi zapuščine…, kar je sodišče upoštevalo v sklepu o dedovanju. Dediščinska skupnost je s tem - Z DELITVIJO ZAPUŠČINE - prenehala.

Question 10

VOLILOJEMNIK

Answer 10

Za razliko od dediča, ki je univerzalni pravni naslednik, je volilojemnik zapustnikov SINGULARNI PRAVNI NASLEDNIK. Po zapustniku namreč NE pridobi celotni zbir pravic in obveznosti ali njen alikvotni del, temveč mu pripade zgolj posamična, posebej določena pravica, ki je največkrat premoženjske narave (npr. prihranki na banki, LP na točno določeni parceli).

Gre za t.i. DAMNACIJSKO VOLILO (LEGAT): volilojemnik pridobi zgolj obligacijskopravni zahtevek, terjatev na izročitev voljene stvari. Voljene stvari NE pridobi ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, temveč jo mora zahtevati (praviloma od dediča).

Question 11

NALOG (MODUS)

Answer 11

Breme oz. obveznost, ki jo ima zapustnik možnost določiti v oporoki določeni osebi, ki ji je z oporoko naklonil tudi neko korist.
Npr.: naj oseba poskrbi za pogreb, naj poskrbi za postavitev spomenika, naj skrbi za grob, naj skrbi za koga drugega.

Question 12

SAMOSTOJNA (PRAVA) USTANOVA

Answer 12

Oporočitelj lahko v oporoki ustanovi samostojno (pravo ustanovo), tj. ustanovitev pravne osebe, ki bo zasledovala določen namen.
- nastane PO

Question 13

NESAMOSTOJNA (NEPRAVA) USTANOVA

Answer 13

Oporočitelj lahko v oporoki ustanovi nesamostojno (nepravo) ustanovo, tj. zgolj določi neko vsoto denarja, ki naj služi izpolnitvi določenega namena.
- ne nastane PO

Question 14

DEDOVANJE V OŽJEM (PRAVNOTEHNIČNEM) POMENU

Answer 14

Dedovanje v smislu vesoljnega pravnega nasledstva (univerzalne sukcesije).Gre za prehod:
a) celotnega zapustnikovega premoženja ali
b) alikvotnega dela zapustnikovega premoženja
na dediče.

Dedič v ožjem pomenu je torej tisti, ki deduje bodisi celotno zapuščino bodisi njen alikvotni del.

Značilnosti dedovanja v ožjem (pravnotehničnem) pomenu:
1.) Pridobitev premoženja unu actu: dedič pridobi premoženje na podlagi enega samega odločilnega dogodka, tj. unu actu, ko nastopi smrt zapustnika.
2.) Hkraten, sočasen prenos pravic in obveznosti: vse pravice in obveznosti, ki tvorijo zapuščino, preidejo na dediča hkrati, sočasno. NI potrebno izvajati nobenih posebnih prenosnih aktov (npr. izročitve stvari, cesije…).
3.) Neposredna pridobitev premoženja: velja, da dedič pridobi premoženje neposredno od zapustnika. Ni nobenega posrednika in ne prehodnega obdobja. V našem pravnem redu NI sistema ležeče zapuščine.
4.) Odgovornost za zapustnikove dolgove: Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, a je ta odgovornost omejena - odgovarja le do višine vrednosti pridobljene dediščine (PRO VIRIBUS HEREDITATIS ODGOVORNOST).
5.) Dedič v ožjem pomenu mora izpolnjevati pogoje za dedovanje, mora biti dedno nevreden.

Question 15

DEDOVANJE V ŠIRŠEM (NETEHNIČNEM) POMENU

Answer 15

Zajema tudi singularno pravno nasledstvo. Dedič v širšem pomenu je tudi volilojemnik, saj tudi ta pridobi posamično premoženjsko pravico mortis causa.

Značilnosti:
1.) Volila NE pridobi neposredno, temveč ima obligacijskopravni zahtevek na izročitev voljene stvari. V našem pravnem redu imamo torej uveljavljeno damnacijsko volilo.
2.) Načeloma ne odgovarja za zapustnikove dolgove, *razen če mu je zapustnik to v oporoki IZRECNO naložil. V tem primeru odgovarja, a le do višine vrednosti volila, ki ga je pridobil.
3.) Mora izpolnjevati pogoje za dediča, mora biti dedno vreden.

Question 16

Razlike med dedičem in volilojemnikom

Answer 16

1.) Volilojemnik je zgolj singularni pravni naslednik.
-> Ne pridobi zapuščine ali njenega alikvotnega dela, temveč le posamično pravico iz zapuščine.

2.) Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
-> *Razen, če mu zapustnik to v oporoki IZRECNO naloži. Tedaj odgovarja le do višine vrednosti volila.

3.) Pri volilu ne gre za neposredno nasledstvo med pravnim prednikom in pravnim naslednikom.
-> Volilojemnik ne pridobi volila neposredno od zapustnika, temveč ga mora zahtevati (praviloma od dediča). Ima obligacijskopravni zahtevek na izročitev volila.
-> Gre za t.i. DAMNACIJSKO VOLILO: volilojemnik pridobi zgolj terjatev na izročitev voljene stvari proti dediču.
-> Nasprotje tega je vindikacijsko volilo: volilojemnik v trenutku smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari.

Question 17

Kdo mora biti dedno vreden?

Answer 17

= Dedič, sodedič in volilojemnik.
Vsi morajo izpolnjevati pogoje za dedovanje, vsi morajo biti dedno vredni.

Question 18

DEDNA PRAVICA

Answer 18

Dedna pravica = vsota vseh upravičenj, ki jih ima dedič glede zapuščine.
Ta upravičenja dediča so:
1.) Od vsakogar lahko zahteva, da ga priznava za dediča.
2.) Ima lastninsko pravico na zapuščinskih stvareh. Tako ima petitorno varstvo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti.
3.) Ima posest na stvareh, ki jih deduje. Tako ima posesorno varstvo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti.
4.) Je imetnik drugih pravic in obveznosti, ki sestavljajo zapuščino.
5.) Ima pravico, da iz svoje zapuščine odstrani vsakogar, ki bi želel po njej poseči.

Lastnosti dedne pravice:
1.) UČINEK ERGA OMNES
Dedna pravica je absolutne narave, učinkuje proti vsakomur.
2.) PREMOŽENJSKA PRAVICA
Dedna pravica je podedljiva in prenosljiva pravica.
Od drugih klasičnih premoženjskih pravic se razlikuje le v tem, kdaj se pridobi in pod katerimi pogoji.
3.) DEDNO PRAVICO IMA LE DEDIČ V OŽJEM POMENU
Le ‘‘pravi’’ dedič ima dedno pravico. Druge osebe, ki pridobijo določeno korist iz zapuščine, dedne pravice nimajo. Volilojemnik NIMA (!) dedne pravice.