POGODBE DEDNEGA PRAVA Flashcards
DEDNOPRAVNE POGODBE - definicija
Pogodbe, s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s tistim svojim premoženjem, ki ga bo imel ob smrti.
Ali so dedne pogodbe v slovenskem pravnem redu dovoljene?
Načeloma ne. Načeloma so NIČNE.
Naštej dednopravne pogodbe
1.) DEDNE POGODBE - kategorično prepovedane. Nične.
2.) SKUPNA OPOROKA - kategorično prepovedana, če je podan element vzajemnosti med oporočiteljema, tj. če naklanjata koristi drug drugemu.
3.) FIDEIKOMISARIČNA SUBSTITUCIJA - kategorično, generalno prepovedana.
4.) POGODBA O VSEBINI OPOROKE - kategorično prepovedana.
*5.) POGODBA O ODPOVEDI ŠE NEUVEDENEMU DEDOVANJU - lahko je veljavna, ZD jo omenja. Izpolnjeni morajo biti pogoji.
SPORAZUM O ODPOVEDI ŠE NEUVEDENEMU DEDOVANJU
Gre za pogodbo še v času življenja.
-> POTOMEC ali ZAKONEC (zzp) se vnaprej odpove dedovanju po svojemu predniku oz. zakoncu (zzp), ta pa s tem soglaša.
-> Odpovejo se lahko torej tisti iz 1. dednega reda: potomci ne glede na stopnjo, bližino sorodstva in zakonec (zzp).
-> S tem zapustnik razpolaga s svojim premoženjem mortis causa, a v negativnem smislu. Strinja se, da se potomec ali zakonec dedovanju vnaprej odpove.
Ali se lahko vnuk vnaprej odpove dedovanju po svojem dedku, čeprav še njegov oče (sin dedka) živi?
Da, lahko.
Zakaj pred noveliranjem ZD zakonec ni bil upravičen do sklenitve takšnega sporazuma?
Ratio legis je bil v tem, da bi se lahko s sklepanjem sporazuma izkoriščalo odvisen položaj enega zakonca od drugega.
-> Ni pa bilo utemeljenega razloga za prepoved sklepanja tovrstnih sporazumov med zakonci in jih tako diskriminirati v primerjavi s potomci. Tako potomci kot zakonec spadajo v 1. dedni red.
-> Kavtela je v strogih obličnostnih zahtevah.
-> Če so dovoljene ženitne pogodbe, težko rečemo, da se pa pri vnaprejšnji odpovedi dedovanju izkorišča odvisen položaj zakonca.
-> Legitimen interes je tudi zaščita dednopravnih interesov potomcev.
-> Avtonomija volje zakoncev.
V Kakšnem obsegu takšna odpoved zavezuje?
1.) Zakonito dedovanje: velja za tisti dedni delež, ki bi šel osebi, ki se odpoveduje, po zakonu.
2.) Nujno dedovanje (kot posebna vrsta zakonitega dedovanja): odpoved vključuje tudi nujni delež.
3.) Oporočno dedovanje; odpoved se nanaša na vse tisto, kar bi oseba dobila od zapustnika na podlagi oporoke, ki je bila sklenjena PRED sklenitvijo tega sporazuma.
Kaj pa, če prednik / zakonec napravi NOVO OPOROKO v času PO SKLENITVI SPORAZUMA O ODPOVEDI, v oporoki pa določi osebo, ki se je odpovedala dedovanju, kot dediča?
Pri nas prevladuje stališče, da oporočno naklonilo izniči sporazum o odpovedi vnaprejšnjemu dedovanju, zato bi oseba, čeprav se je dedovanju odpovedala, bila oporočni dedič. Še vedno bi se pa lahko nato odpovedala dedovanju kot oporočni dedič.
V tem smislu je institut odpovedi neuvedenemu dedovanju v našem dednem pravu pravni osamelec. V RS so dedne pogodbe načeloma prepovedane, nične, zato ne pride v poštev, da po sklenitvi sporazuma zapustnik ne bi mogel drugače razpolagati v oporoki. ZD tudi izrecno določa, da je PREPOVEDANA POGODBA O VSEBINI OPOROKE.
Ali se lahko oseba odpove zgolj dedovanju na podlagi oporoke (zgolj na podlagi enega samega pravnega naslova)?
NE.
-> Odpoved dediščini ne more biti ne delna ne pogojna. Tako po analogiji sklepamo in zavzemamo stališče, da tudi vnaprejšnja odpoved še neuvedenemu dedovanju ne more biti delna.
Obličnostne zahteve pri sporazumu o vnaprejšnji odpovedi še neuvedenemu dedovanju
Za veljavnost sporazuma se zahteva:
1.) SKLENITEV V OBLIKI NOTARSKEGA ZAPISA
2.) PRI SKLENITVI MORATA SODELOVATI 2 ZAPISNI PRIČI.
-> Sankcija za neupoštevanje: NIČNOST.
Ali se sporazum lahko razveže, razveljavi ali spremeni?
DA, a pod pogojem, da se spoštujejo enake obličnostne zahteve kot veljajo za sklenitev sporazuma.
-> Oblika notarskega zapisa
-> 2 zapisni priči
Ali je pogodba o vnaprejšnji odpovedi odplačne ali neodplačne narave?
Oboje je mogoče, lahko je odplačne, lahko neodplačne narave. V praksi bo sicer največkrat odplačni pravni posel.
Pravne posledice sporazuma o vnaprejšnji odpovedi dedovanju
1.) ŠTEJE SE, DA JE POTOMEC / ZAKONEC, KI SE JE ODPOVEDAL DEDOVANJU, UMRL PRED ZAPUSTNIKOM.
2.) ODPOVED POTOMCA VELJA TUDI ZA NJEGOVE POTOMCE, *razen če bi s tem ali poznejšim sporazumom bilo izrecno drugače določeno.
Zakaj je sporno, da odpoved velja tudi za potomce potomca, ki se odpoveduje?
1.) Volja pravnega prednika dejansko izniči učinkovanje vstopne pravice (ius representationis). To pa ni v skladu s tem, da potomci na podlagi vstopne pravice dedujejo SVOJEPRAVNO (IURE PROPRIO).
2.) Hkrati takšna ureditev nasprotuje pravilu, da lahko le zapustnik spreminja, kar je določeno po zakonitem dednem redu. V tem primeru pa zakoniti dedni red spreminja dedič, potomec.
A tudi drugačna rešitev bi lahko bila sporna, saj bi se potem morda izničil sam pomen instituta, tj. rešitev, da se celotno linijo izključi od dedovanja, da dedujejo drugi dediči.
POGODBE OBLIGACIJSKEGA PRAVA Z DEDNOPRAVNIMI ELEMENTI
1.) IZROČILNA POGODBA
2.) POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU (v celoti pogodba obligacijskega prava)
3.) POGODBA O PREUŽITKU (v celoti pogodba obligacijskega prava)
1.) IZROČILNA POGODBA
Izročilna pogodba je pogodba obligacijskega prava z dednopravnimi elementi.
Gre za pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za čas življenja.
=> Pravni posel, pri katerem IZROČITELJ V SOGLASJU S SVOJIMI DEDIČI IZ 1. DEDNEGA REDA in v breme svojega premoženja NEODPLAČNO obogati enega ali več sopogodbenikov (potomci, zakonec).
V čem se izročilna pogodba razlikuje od darila?
V tem, da želi izročitelj z izročilno pogodbo VNAPREJ UREDITI DOLOČENA DEDNOPRAVNA VPRAŠANJA Z NAJBLIŽJIMI SORODNIKI. To je dednopravni element, ki daje specifiko izročilni pogodbi.
Izročilna pogodba je neodplačne narave. Ali to drži v celoti?
Ne, ne drži zares v celoti. V osnovi je sicer izročilna pogodba neodplačne narave, izročitelj neodplačno obogati pridobitelja. Vendar je v praksi pogosto, da si izročitelj ob izročitvi pridrži določene pravice, zase ali za koga tretjega.
-> Npr. pridrži si užitek na svojem premoženju, izgovori si dosmrtno rento, dogovori se za dosmrtno preživljanje…
-> V delu odplačnosti gre za dvostransko zavezujoči pravni posel.
Ali premoženje, ki ga izročitelj izroči pridobitelju po smrti izročitelja spada v zapuščino?
NE. Izročeno premoženje NE spada v zapuščino in se tako NE DEDUJE. Prav s tem namenom je bila izročilna pogodba sklenjena - da soglasno uredi določena dednopravna vprašanja.
Kdo je lahko pogodbena stranka izročilne pogodbe?
Kratek odgovor:
- POTOMEC
- NJIHOVI POTOMCI
- ZAKONEC
- ZUNAJZAKONSKI PARTNER.
OZ izrecno navaja potencialne pogodbene stranke izročilne pogodbe: potomci, njihovi potomci in zakonci.
Sodna praksa zavzema stališče, da to velja tudi za zunajzakonske partnerje.
Za zunajzakonske partnerje v splošnem velja, da so v svojih pravicah in obveznostih izenačeni z zakonci le na tistih področjih, kjer zakon to izrecno določi -> OZ pa tega ni določil.
Ali je lahko sopogodbenik izročitelj le potomec, ki je hkrati dedič in concreto (v trenutku sklenitve pogodbe bi bil poklican k dedovanju) ali je lahko sopogodbenik tudi potomec, ki je dedič in abstracto?
Teorija: le dedič in concreto je lahko sopogodbenik.
Sodna praksa: sopogodbenik je lahko tudi dedič in abstracto.
-> Osebe, ki morajo podati soglasje: dediči in concreto. -> Ti bi v konkretnem primeru dedovali, zato morajo podati soglasje.
-> Sopogodbenik: lahko tudi dedič in abstracto.
Dedek želi z izročilno pogodbo obogatiti svojega vnuka po sinovi strani. Sin je sicer še živ. Kaj se zgodi, če se sin z izročilno pogodbo ne bo strinjal?
Dedek - izročitelj
Sin - dedič in concreto
Vnuk - dedič in abstracto
Če se sin ne bo strinjal, se bo štelo, da gre za DARILO vnuku.
Zakaj se šteje kot darilo?
Varuje se dediče in concreto, zato da ne bodo pri dedovanju oškodovani. Tako bodo lahko pri dedovanju zahtevali vračanje darila.
Ali se takšno darilo šteje kot darilo, dano zakonitemu dediču ali kot darilo, dano 3. osebi?
Sodna praksa: kot darilo, dano zakonitemu dediču. Zato, se lahko vračanje darila po smrti izročitelja zahteva ne glede na to, kdaj za časa njegovega življenja je bilo dano.
Kaj pa, če dedek z vnukom sklenil darilno pogodbo?
Potem bi se štelo kot darilo, dano 3. osebi, ker je vnuk le dedič in abstracto. Vračanje darila se bo lahko zahtevalo le, če je bilo dano v zadnjem letu pred smrtjo zapustnika.
Gre za veliko diskrepanco.
Kdo mora podati soglasje za sklenitev izročilne pogodbe?
OZ zahteva soglasje potomcev in zakonca izročitelja. Gre za dediče in concreto.
Kaj se zgodi, če dediči in concreto soglašajo s sklenitvijo izročilne pogodbe?
S tem, ko soglašajo, kasneje, po izročiteljevi smrti NE BODO MOGLI ZAHTEVATI NUJNEGA DELEŽA.
-> temeljni dednopravni element izročilne pogodbe
Kaj se zgodi, če dediči in concreto ne soglašajo s sklenitvijo izročilne pogodbe?
Če ne soglašajo, se bo izročilna pogodba štela kot darilo. Po smrti izročitelja bodo lahko zahtevali svoj nujni delež.
V čem se izročilna pogodba razlikuje od dedne pogodbe?
Dedna pogodba = pravni posel mortis causa, s katerim se razpolaga s premoženjem, ki ga bo zapustnik imel ob smrti.
Izročilna pogodba = pravni posel inter vivos, s katerim izročitelj razpolaga s svojim premoženjem, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe.
Izročitelj torej razpolaga s premoženjem, ki ga ima v trenutku sklenitve izročilne pogodbe. Kaj pa, če kasneje pridobi še kaj premoženja? Ali lahko glede tega premoženja dedič in concreto, ki je podal soglasje k izročilni pogodbi, zahteva nujni delež?
DA, lahko zahteva. S soglasjem se je odpovedal nujnemu deležu glede tistega premoženja, ki je obstajalo v trenutku sklenitve pogodbe.
Temeljna posledica soglasja
ODPOVED NUJNEMU DELEŽU GLEDE PREMOŽENJA IZROČITELJA V TRENUTKU SKLENITVE IZROČILNE POGODBE.
Kaj se zgodi, če dediči in concreto ne dajo soglasja?
Izročeni del premoženja se šteje za DARILO.
Kaj se zgodi, če se izmed dedičev in concreto 3 strinjajo (soglašajo), 1 pa ne?
Teorija: izročilna pogodba absolutno konvertira v darilno pogodbo. Tako bodo lahko po smrti izročitelja vsi zahtevali nujni delež, tudi tisti, ki so podali soglasje.
Sodna praksa: Izročilna pogodba je zgolj relativno neveljavna, tj. neveljavna je zgolj v razmerju do tistega, ki se z izročilno pogodbo ni strinjal. Ta bo lahko uveljavljal svoj nujni delež. Pogodba pa velja proti vsem, ki so soglašali - ti ne bodo mogli uveljavljati nujnega deleža.
Kaj se zgodi, če eden od potomcev ni dal soglasja, pa je bil v trenutku sklepanja izročilne pogodbe živ, nato pa je umrl pred izročiteljem?
Njegovi potomci, dediči bodo lahko zahtevali nujni delež.
Razveljavitev že podanega soglasja k izročilni pogodbi
Sporazum ne bo zadoščal, moral bo sodelovati tudi tisti, ki mu je bilo premoženje izročeno, saj se njegov pravni položaj poslabša.
