DEDIŠČINSKA SKUPNOST Flashcards
Kaj je dediščinska skupnost?
Skupnost SODEDIČEV.
Kdaj nastane dediščinska skupnost in do kdaj traja?
- Nastane V TRENUTKU ZAPUSTNIKOVE SMRTI.
- Traja DO DELITVE DEDIŠČINE.
Glede česa se oblikuje dediščinska skupnost?
Glede zapuščine, podedovanega premoženja.
Kdo so subjekti dediščinske skupnosti?
Sodediči.
Pravna narava dediščinske skupnosti
Je NEDELJIVA KOLEKTIVNA SKUPNOST.
-> Sodediči morajo do delitve upravljati in razpolagati z dediščino SKUPAJ + SPORAZUMNO, tako glede redne kot izredne uprave!
-> SKUPNA LASTNINA sodedičev: deleži niso določeni, so pa določljivi.
-> PAZIII: DELJENA JE LE DEDNA PRAVICA = NA DEDNE DELEŽE. AMPAK DEDNA PRAVICA JE SKUPEK VSEH PRAVIC IN OBVEZNOSTI, KI TVORIJO ZAPUŠČINO!
-> LP se mora v času dediščinske skupnosti v ZK vpisati kot skupna lastnina sodedičev BREZ DOLOČENIH LASTNINSKIH DELEŽEV.
Kakšna je razlika med skupno lastnino zakoncev in skupno lastnino sodedičev?
Pri dediščinski skupnosti je dedna pravica deljena, zato govorimo o dednih deležih. Pri skupnosti zakoncev ni deljena niti pravica niti niso določeni deleži na pravici.
S čim lahko torej sodedič razpolaga?
S SVOJIM DEDNIM DELEŽEM.
-> NEEE more pa razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh! Na slednjih do delitve dediščine nima nobenega deleža.
Nastanek in prenehanje dediščinske skupnosti
Trenutek zapustnikove smrti - delitev dediščine (kadarkoli, *razen ob neprimernem času)
3 načini delitve dediščine
1.) REALNA delitev dediščine
-> Dedič dobi določen predmet zapuščine (npr. stvar v svojo izključno last).
2.) DOGOVOR sodedičev, da postanejo SOLASTNIKI posameznih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži
-> Npr. gre za neko dragoceno sliko.
3.) CIVILNA delitev dediščine
-> Dediči se dogovorijo, da stvar prodajo in si razdelijo izkupiček v skladu s svojimi dednimi deleži.
Ali je s sklepom o dedovanju delitev dediščine že opravljena?
NE. S sklepom sodišče določi le DEDNE DELEŽE, ne pa tudi deležev na posameznih zapuščinskih stvareh.
-> Dediščinska skupnost preneha, ko pride do delitve dediščine, vse do takrat obstaja skupna lastnina.
Pravice in dolžnosti sodedičev
Upravljanje in razpolaganje z dediščino mora biti SKUPNO + SOGLASNO.
*IZJEMA: lahko deluje en dedič sam, če je potrebno zaščititi zapuščino, npr. da ne pride do njenega uničenja.
IZVRŠITELJ OPOROKE
Oporočitelj je v oporoki izrecno določil izvršitelja oporoke. S tem je oporočitelj določil, da želi, da se njegova volja izpolni točno tako, kot si on želi.
UPRAVITELJ ZAPUŠČINE
Upravitelja zapuščine postavijo a) sodediči soglasno ali b) vsak od sodedičev lahko poda PREDLOG zapuščinskemu sodišču, ki ga nato s sklepom določi.
Odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine
Dedič lahko:
a) Odstopi dedni delež SODEDIČU
b) Odstopi dedni delež 3. OSEBI
Dedič odstopi dedni delež SODEDIČU
Dedič je torej svoj dedni delež sprejel in ga sočasno prenesel na sodediča.
-> Prenese univerzalno dedno pravico
-> Sodedič bo postal dedič v večjem obsegu.
PAZI: kljub odstopu bo pa dedič ODSVOJITELJ še vedno odgovarjal upnikom! In sicer solidarno s sodedičem PRIDOBITELJEM.
-> Da ni zlorab
Odstopi lahko:
a) S pisno + overjeno pogodbo
b) Z dedno izjavo o odpovedi dediščini V KORIST določenega dediča
Dedič odstopi dedni delež 3. OSEBI
- oseba = oseba, ki NI udeležena v DEDIŠČINSKI SKUPNOSTI.
-> Gre za ZAVEZO sodediča, da bo po delitvi dediščine IZROČIL zapuščinske predmete, ki predstavljajo njegov dedni delež, pridobitelju.
-> 3. oseba NE vstopi v dediščinsko skupnost, ker je to zaprta skupnost, prenos članstva NI mogoč.
-> Zato tudi NIMA pravice zahtevati, da skupnost preneha, NE more zahtevati delitve!
-> Odsvojitelj še vedno odgovarja kot sodedič za zapustnikove dolgove.
Kdo lahko zahteva delitev dediščine?
Zgolj SODEDIČ (odsvojitelj ali pridobitelj), NIKOLI pa 3. oseba.
Kdo in kdaj lahko zahteva delitev dediščine?
Delitev lahko zahteva VSAK SODEDIČ (in nihče drug).
Delitev se lahko zahteva KADARKOLI, RAZEN OB NEPRIMERNEM ČASU (npr. eden od sodedičev je odsoten in ne more sodelovati).
Kaj se stori z delitvijo dediščine?
Skupno premoženje se spremeni v POSAMIČNO PREMOŽENJE DEDIČEV - zlije se z njihovim siceršnjim premoženjem.
Ali pravica zahtevati delitev dediščine zastara?
NE! Ne zastara. Vsaka civilnopravna skupnost se lahko razveže oz. preneha, ni prisilnih skupnosti.
-> Je pa dediščinska skupnost načeloma prehodna oblika skupnosti že po naravi stvari, ker je v interesu in namenu dedičev, da se skupnost enkrat razdruži.
Kako se izvede delitev dediščine?
a) IZVENSODNA DELITEV
= Sodediči sporazumno določijo način delitve in to tudi sami izpeljejo.
b) SODNA DELITEV
= Sodediči zahtevajo, da naj sodišče določi način delitve in opravi delitev.
= To se opravi v POSTOPKU DELITVE SKUPNE LASTNINE = NEPRAVDNI POSTOPEK.
147 ZD: PRAVICE DEDIČEV, KI SO ŽIVELI ALI PRIDOBIVALI SKUPAJ Z ZAPUSTNIKOM
-> Fizična delitev! (NE pa izločitev)
-> Na zahtevo dediča (kateregakoli), ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom
-> sodišče, če to terja opravičena potreba, odloči
-> da se mu pustijo posamezne premičnine ali nepremičnine ali skupine stvari, ki bi sicer morale pripasti tudi drugim dedičem
-> on pa jim vrednost teh stvari izplača v denarju.
-> izplača jim v roku, ki ga določi sodišče.
-> dokler jih ne izplača, pa imajo ostali dediči na teh stvareh ZAKONITO ZASTAVNO PRAVICO.
-> če jim ne izplača, lahko dediči ZAHTEVAJO PLAČILO SVOJE TERJATVE ALIII ZAHTEVAJO IZROČITEV STVARI.
-> Gre za pravno dobroto
-> PREDNOSTNA PRAVICA PRI DELITVI
148 ZD: DELITEV GOSPODINJSKIH PREDMETOV
-> fizična delitev (in NE izločitev!)
-> Na zahtevo dediča, ki je živel z zapustnikom v istem gospodinjstvu
-> nekdo drug kot potomec / zakonec
-> gospodinjski predmeti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb se mu pustijo, njihova vrednost pa se VRAČUNA V NJEGOV DEDNI DELEŽ.
-> Če vrednost gospodinjskih predmetov presega vrednost njegovega dednega deleža, potem mora ostalim dedičem RAZLIKO IZPLAČATI V DENARJU.
Civilna delitev
a) Predmeti zapuščine se prodajo in se izkupiček porazdeli med sodediče v razmerju njihovih dednih deležev.
b) En sodedič prevzame celotno zapuščino in druge sodediče izplača v denarju.
Temeljni način prenehanja dediščinske skupnosti
DELITEV DEDIŠČINE
Medsebojno jamčevanje sodedičev po delitvi dediščine
- za pravne napake
- za skrite fizične napake
- za obstoj + izterljivost terjatev
Drugi način prenehanja dediščinske skupnosti
PRENEHANJE IPSO FACTO
-> sodediči odsvojijo celotno zapuščino osebi, ki ni sodedič.
-> vsi sodediči pred delitvijo prenesejo dedne deleže na enega sodediča.
Kdaj je zadnji čas za KOLACIJO = vračunanje daril v dedni delež dediča?
Delitev dediščine, takrat je zadnji čas za kolacijo.
