PREDMET DEDOVANJA Flashcards
- člen Zakona o dedovanju (predmet dedovanja)
- člen ZD (predmet dedovanja) določa: ‘‘Dedujejo se pravice in stvari, ki pripadajo posamezniku.’’
Ta določba je pomanjkljiva in problematična iz več vidikov:
1.) Določba ne omenja obveznosti (dolgov, pasive), ki se tudi dedujejo.
2.) Ne dedujejo se stvari, temveč stvarne pravice, tj. pravice na stvareh. Stvari so le predmet stvarne pravice.
3.) Ne dedujejo se vseh pravic. Načeloma se lahko deduje premoženjske pravice, pa še to ne vseh. Tistih premoženjskih pravic, ki so strogo vezane na osebo (npr. predkupna pravica, osebna služnost) se ne deduje. Osebne pravice se lahko dedujejo le izjemoma, tj. le nekatere.
Kaj določa URS glede predmeta dedovanja?
URS v 33. členu le na splošno določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja, v 67. členu pa napoti na zakonsko urejanje načina in pogojev dedovanja. Ustava tako nikjer NE omejuje predmeta dedovanja.
Ali lahko imamo lastninsko pravico na katerikoli stvari?
Da, načeloma. Izjema so zgolj stvari, kjer je vzpostavljen poseben režim JAVNEGA DOBRA, ki je v lasti države, občine, javnopravnih korporacij. Javnega dobra se ne da niti priposestvovati. Na javnem dobru se lahko pridobi zgolj PRAVICA UPORABE.
Kaj je lahko predmet dedovanja?
- Lastninska pravica (na nepremičninah, premičninah, deležih v podjetju…)
- Vse druge stvarne pravice, *razen osebne služnosti, ki preneha s smrtjo upravičenca. Tako se lahko dedujejo npr. stavbna pravica, zastavna pravica…
- Pravice in obveznosti iz obligacijskopravnih razmerij, tako poslovnih kot neposlovnih, *razen če so strogo vezane na osebo upravičenca / dolžnika (npr. če naročim portret pri znanem slikarju, ga ne morem terjati od dedičev slikarja, če ta umre še preden izdela portret)
- Pravice intelektualne lastine (pri avtorski pravici se deduje tako premoženjski, materialni del avtorske pravice kot tudi avtorska moralna pravica)
- Dedna pravica
Kaj NI predmet dedovanja?
- Pravice iz socialne varnosti
- Osebnostne pravice
- Volilna pravica
- Kategorije, ki jih je mogoče izločiti iz premoženja zapustnika.
IZLOČITVE
Poznamo 2 vrsti izločitev:
1.) Izločitev IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA
Zapuščina kot sklop pravic in obveznosti, ki jih dediči lahko dedujejo, se oblikuje šele po tem, ko je premoženje, ki se izloča, iz te entitete tudi dejansko izločeno.
Ergo, tako izločeno premoženje se NE DEDUJE. Subjekti ga izločajo na podlagi nekega drugega pravnega temelja, ki bazira v pravnem razmerju inter vivos.
2.) izločitev IZ ZAPUŠČINE
Premoženje se izloča v korist določenih upravičencev, ampak je zapuščina že pred tem formulirana. Tako gre le za naklonitev posebnega dela zapuščine - upravičenci ga prednostno pridobijo, a ga DEDUJEJO.
Ločimo 3 posebne kategorije premoženja, ki se izloča:
1.) Izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
2.) Izločitev gospodinjskih aparatov - izločitev iz zapuščine
3.) Izločitev premoženja, ki ga je zapustnik pridobil zaradi pridobivanja socialne pomoči od države / občine - izločitev iz zapustnikovega premoženja
IZLOČITEV V KORIST POTOMCEV - IZLOČITEV NA ZAHTEVO POTOMCEV (32 ZD)
Izločitev v korist potomcev ureja 32. člen ZD.
= Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
1.) Upravičenci: POTOMCI IN POSVOJENCI TER NJIHOVI POTOMCI, tj. potomci ne glede na stopnjo potomstva.
–> Zakaj ne more te izločitve zahtevati tudi zakonec? Ker po smrti preneha zakonska zveza in se mora razdeliti skupno premoženje. Zakonec že s tem dobi, kar mu pripada + dedoval bo še po deležu, ki je pripadel umrlemu zakoncu.
2.) Izločitev: IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA. To premoženje so potomci sami ustvarili, zato ni namenjeno dedovanju. Njihov prispevek se bo izločil, še preden se bo tvorila zapuščina. Izločeni del NE spada v zapuščino in se NE DEDUJE.
–> To pomeni, da se NE upošteva pri izračunavanju nujnega deleža. NE vračuna se dediču v njegov dedni delež. Potomcu NI potrebno izpolnjevati pogojev za dediča, ne rabi biti dedno sposoben. Tudi dedno nevreden dedič lahko zahteva to izločitev.
3.) Pogoj:
- Potomec je ŽIVEL SKUPAJ Z ZAPUSTNIKOM. Pazi: ni pogoj v skupnem gospodinjstvu, ampak da je živel skupaj z njim.
- Potomec je s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače PRISPEVAL K OHRANITVI ali POVEČANJU VREDNOSTI ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA.
4.) Način uveljavitve: NA ZAHTEVO POTOMCEV. Potomec ima pravico zahtevati izločitev tistega, kar je prispeval k zapustnikovemu premoženju.
5.) Pravna narava izločitve v korist potomcev: ZAHTEVEK SUI GENERIS
- Tovrstna izločitev NI dednopravne narave, saj ne gre za dedovanje. Tako izločeni del ne spada v zapuščino. Potomec zahteva izločitev nečesa, kar je njegovo - je sicer zapustnikovo premoženje, ampak je on k temu prispeval. Torej gre za izločanje premoženja na podlagi pravnega temelja vlaganja inter vivos.
- Zahtevek tudi NI obligacijskopravne narave, saj je institut koncipiran v smislu stvarnopravnega zahtevka.
- Zahtevek je torej oblikovan v obliki stvarnopravnega zahtevka, kar pa NE pomeni, da lahko celoten institut definiramo kot institut stvarnopravne narave.
- Povsem klasične stvarnopravne narave NI, saj je institut posebej urejen v ZD. ZD posebej določa upravičence, hkrati se lahko izločitev uveljavlja le v določenem trenutku, tj. ko je nastopila smrt zapustnika - poseben dednopravni moment.
- Ker gre za kombinacijo stvarnopravne oblike in dednopravnih posebnosti, gre pri izločitvi v korist potomcev za ZAHTEVEK SUI GENERIS.
6.) Primer: Starši imajo večjo hišo, ki je napisana zgolj na njih, sin pa si uredi stanovanje na podstrešju. Niso v skupnem gospodinjstvu, živijo pa skupaj. Sin je prispeval k povečanju zapustnikovega premoženja. Ima pravico zahtevati, da se njegov prispevek izloči iz zapustnikovega premoženja, ne postane del zapuščine in se ne deduje. To lahko zahteva tudi, če je dedno nevreden.
–> Če se izločitev ne bi zgodila, bi ob očetovi smrti zapuščino tvorilo tudi stanovanje, v katerega je vlagal sin. Tako je v primeru sodedičev ta dobrota zelo v pomoč tistemu dediču, ki je v to dejansko vlagal.
IZLOČITEV GOSPODINJSKIH PREDMETOV (33 ZD)
Izločitev gospodinjskih predmetov ureja 33. člen ZD.
‘‘Preživelemu zakoncu, zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli skupaj z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji, naprave ter druga hišna oprema, posteljnina ipd., vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.’’
‘‘Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.’’
1.) Upravičenci (zakoniti volilojemniki):
- PREŽIVELI ZAKONEC
- POTOMCI IN POSVOJENCI
- POTOMCI POTOMCEV
–> 33. člen ZD ne omenja tudi zunajzakonskih partnerjev. V praksi se šteje, da je do izločitve gospodinjskih predmetov upravičen tudi zunajzakonski partner.
2.) Izločitev: IZ ZAPUŠČINE!! Gospodinjske predmete se izloči iz zapuščine, tako da jih upravičenci dejansko DEDUJEJO.
3.) Pogoj:
- Upravičenci so živeli z zapustnikom V ISTEM GOSPODINJSTVU.
- Izločijo se lahko gospodinjski predmeti, namenjeni zadovoljitvi vsakdanjih potreb. NE smejo biti večje vrednosti.
3.) Pravna narava: upravičenci imajo posebno premoženjsko pravico, ki je ni določil oporočitelj, temveč ZAKON. Gre za posebno korist, ki jo pridobijo pred ostalimi dediči. Gre za ZAKONITO VOLILO, upravičenci so pa ZAKONITI VOLILOJEMNIKI. Zakon posebej določa, da se izločeni gospodinjski predmeti NE upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi NE vračunajo dediču v njegov dedni delež. To pomeni, da upravičenci dedujejo gospodinjske predmete POLEG svojega dednega deleža. Tako ne govorimo zgolj o volilu, temveč že o PRELEGATU = osebi pripade volilo poleg dednega deleža. To zakonito volilo pa ima VINDIKACIJSKI ZNAČAJ: upravičenci postanejo lastniki gospodinjskih predmetov ipso iure v trenutku zapustnikove smrti. Od ostalih dedičev jih lahko zahtevajo z rei vindicatio.
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI - izločitev po 128. členu ZD
- člen ZD ureja institut izločitve premoženja, ki ga je zapustnik pridobil zaradi pridobivanja socialne pomoči.
128 ZD (omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu)
(1) “Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
(2) Če gre za zapuščino brez dedičev, ki postane last RS, se ne glede na določbe predpisov o socialnem varstvu, dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do celotne višine prejete pomoči, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
(3) Premoženje, ki postane lastnina RS ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu RS oz. pristojnemu organu občine.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, RS oziroma občini.
(5) RS oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
(6) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila.
(7) Dedovanje premoženja osebe se po tem členu omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.”
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI
- člen Zakona o dedovanju
(1)” RS ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina RS ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko občina odpove tudi pravici do povračila stroškov pogreba, ki jih je krila v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(3) RS in občina se lahko odpovesta pravici po prejšnjih odstavkih v 3 mesecih od dneva, ko sta bili obveščeni o uvedenem dedovanju.
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI
54a. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (omejitev dedovanja)
(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
(2) Za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.
(3) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 eurov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati:
1. in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je prejel največ osemnajstkrat ali
2. je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.”
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI
Socialna pomoč (pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu), ki jo je zapustnik pridobival, omejuje dedovanje na način, da se vrednost prejete pomoči izloča iz PREMOŽENJA zapustnika. To pomeni, da se zapuščina dejansko formira šele v trenutku, ko se ta del premoženja, ki zapustniku dejansko ne pripada, izloči. Del zapustnikovega premoženja, ki predstavlja vrednost prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postane lastnina RS (v kolikor se je pomoč financirala iz proračuna RS) ali lastnina občine (v kolikor se je pomoč financirala iz proračuna občine). Sodišče s sklepom izroči premoženje, ki postane državna/občinska lastnina, pristojnemu organu RS oz. občine. Sodišče pa lahko odloči, da dediči dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči. V tem primeru ima RS oz. občina v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Dedovanje premoženja zapustnika se omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je le-te krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI - PREJŠNJA UREDITEV
Odločba: U-I-330/97 USRS je 30. 11. 2000 odločilo, da je bivši 128 ZD v neskladju z Ustavo in da se zato naj razveljavi. V odločbi sta pobudnici (dedinji) izpodbijali bivši 128 ZD. Ustavno sodišče je presojalo poseg v pravico do zasebne lastnine in dedovanja na račun pravice do socialne varnosti, na podlagi strogega testa sorazmernosti, ki izhaja iz 15/III URS (nujnost, primernost, sorazmernost v ožjem smislu). Sporen je bil 128/III ZD:
“(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti, v soglasju z družbenopravno osebo, ki je dajala zapustniku socialno ali drugo pomoč, obvežejo tej povrniti vrednost dane pomoči.”
Zakonska ureditev je dajalcu pomoči zagotavljala avtomatično pridobitev lastninske, stvarne pravice na zapustnikovem premoženju. ZD je s to določbo izključil pravico do dedovanja. To pa še toliko bolj, ker je po bivši določbi del zapustnikovega premoženja, ki je ustrezal vrednosti prejete pomoči, postal državna lastnina / lastnina občine NE GLEDE NA TO, ali so dediči bili pripravljeni vrniti prejeto pomoč v denarju ali ne; na podlagi 128/III so smeli dediči povrniti vrednost prejete pomoči LE V SOGLASJU Z DAJALCEM POMOČI. Takšna zakonska ureditev je zato predstavljala poseg v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, ki jo zagotavlja 33. člen URS, in sicer zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (50/I URS).
Pri tem JE ustavno dpustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika (50/I URS) zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči. Poseg torej izpolnjuje pogoj nujnosti. Prav tako izpolnjuje pogoj primernosti: s tovrstnim posegom v pravico do zasebne lastnine in dedovanja je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev socialne pomoči ter s tem zavarovati pravico do socialne varnosti drugih državljanov. NI pa ta poseg sorazmeren v ožjem pomenu, ker obstajajo tudi blažja sredstva, s katerimi je prav tako mogoče zavarovati pravico do socialne varnosti drugih. Povračilo dane pomoči bi se namreč lahko doseglo tudi z blažjim posegom, s priznanjem obligacijske pravice dajalcu pomoči in z morebitnimi sredstvi za njeno zavarovanje. Zato je izpodbijana določba v neskladju z 33. členom Ustave in jo je USRS razveljavilo.
Prejšnja ureditev (bivši 128 ZD) je torej določala, da država / občina avtomatično pridobi lastninsko, stvarno pravico na zapuščini in je bilo odvisno od njene volje, ali bo dala možnost dedičem, da sami poplačajo vrnitev vrednosti in s tem dejansko imajo možnost dedovanja.
IZLOČITEV PREMOŽENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL ZARADI PRIDOBIVANJA SOCIALNE POMOČI
Sedanja ureditev (sedanji 128 ZD) pa NE določa avtomatične pridobitve države / občine, temveč zagotavlja možnost dedičem, da se zavežejo poplačati vrednost socialne pomoči, pri čemer se za to NE zahteva več soglasja dajalca pomoči (države / občine). V tem primeru ima država obligacijskopravni zahtevek, terjatev do celotnega poplačila, v zavarovanju katere ima zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino, vse dokler dediči vrednosti ne povrnejo. Če torej dediči poplačajo celotno vrednost pomoči, dobijo celotno premoženje.
Leta 2016 je bil 128 ZD še enkrat spremenjen. Nespremenjeno ostaja, da gre za obligacijskopravni zahtevek države / občine, vendar pa ZD napotuje na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (54.a), ki določa način in višino vračanja socialne pomoči:
I. Dedovanje se omeji do 2/3 prejetih sredstev, če gre za:
* Oprostitve plačil določenih socialnovarstvenih storitev
* Prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za doplačilo družinskega pomočnika
II. Dedovanje se NE omeji, če gre za izredno pomoč:
* Izredno denarno socialno pomoč
* Posebno izredno denarno socialno pomoč družini po smrti posameznika
* Posebno izredno denarno pomoč pri kritju stroškov pogreba
III. Dedovanje se omeji do višine vrednosti pomoči, če gre za:
* Denarno socialno pomoč
* Varstveni dodatek
* Pri čemer je postavljen pogoj: da je imel prejemnik pomoči v lasti stanovanje, katerega vrednost presega 120 000€, ter je v njem dejansko bival in imel prijavljeno stalno prebivališče (odločeno je bilo, da kljub tovrstni vrednosti stanovanja, se začasno ni mogel preživljati brez pomoči). Dodaten pogoj je, da v zadnjih 24-ih mesecih ni prejel pomoči ali jo je prejel 18-krat ali pa jo je prejel več kot 18-krat, a je dovolil vpis prepovedi odtujitve in obremenitve na tem stanovanju v zemljiško knjigo v korist RS.
Novela ZD-C pa je prinesla še eno novost: občina lahko krije stroške pogreba. V tem primeru se dedovanje omeji do vrednosti stroškov pogreba, ki jih je krila občina. Občini se vrnejo stroški, tudi če zapuščino brez dediča pridobi država.
Situacije so lahko torej različne:
* Sodišče s sklepom izroči del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ki se izloča, pristojnemu organu države / občine.
* Sodišče odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se le-ti zavežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere se omeji dedovanje. V tem primeru ima država oz. občina obligacijskopravni zahtevek, terjatev do celotnega poplačila, v zavarovanje terjatve pa zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
* Država / občina se odpove pravici do povračila pomoči. Odpove se lahko, če (alternativno):
= so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci sami potrebni pomoči. uresničevanje načela socialne države
= bi premoženje, ki bi postalo lastnina RS / občine, predstavljalo zanjo breme.
= bi zaradi upravljanja / razpolaganja s to lastnino imelo nesorazmerne stroške.
* Občina se lahko pod zgornjimi pogoji odpove tudi pravici do povračila stroškov pogreba, ki jih je krila v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
* RS / občina (dajalec pomoči) se lahko temu odpovesta v roku 3 mesecev od dneva, ko sta bili obveščeni o uvedenem dedovanju. Rok je bil uveden zavoljo pravne varnosti; NI pa prekluziven! Tudi po preteku tega roka se lahko dajalec pomoč še vedno odpove svoji pravici, saj je to v korist dediča (dedičev).
Pazi: potrebno je paziti, ali je posameznik pridobival socialno pomoč do 1. 2. 2017 ali potem (če potem, veljajo zgornja pravila). Do 1. 2. 2017 je bila ureditev namreč drugačna – tako za denarno socialno pomoč kot za varstveni dodatek.
