POJEM DEDNEGA PRAVA IN PRAVNI VIRI Flashcards
Definicija dednega prava
Dedno pravo = pravna panoga, ki ureja prehod v pretežni meri premoženjskih pravic in obveznosti s strani zapustnika na njegove pravne naslednike. ureja vprašanje pravnega nasledstva.
Ali je zapustnik lahko pravna oseba?
NE. Zapustnik je vedno fizična oseba. Samo fizična oseba dejansko umre. Pravne osebe le prenehajo.
Ali je dedič lahko pravna oseba?
DA. Dedič je lahko fizična ali pravna oseba. Pravna oseba pa ne bo nikoli zakoniti dedič, lahko je le oporočni dedič.
Naštej pravne vire dednega prava
1.) Ustava RS
2.) Zakon o dedovanju
3.) Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev
4.) Zakon o denacionalizaciji
5.) Zakon o partnerski zvezi
6.) Zakon o socialnovarstvenih prejemkih
7.) Zakon o notariatu
8.) Obligacijski zakonik
9.) Stvarnopravni zakonik
10.) Zakon o gospodarskih družbah
11.) Davčna zakonodaja
Ustava RS
Za področje dednega prava sta pomembna 2 člena iz Ustave:
- 33. člen: zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
- 2. odstavek 67. člena: zakon določa načine in pogoje za dedovanje.
Zakon o dedovanju
Zakon o dedovanju je temeljni sistemski zakon na področju dedovanja. Ureja dedovanje na splošno. Vsebuje tako materialnopravni kot procesnopravni del, tj. materialnopravne in procesnopravne določbe (ureja tudi zapuščinski postopek).
Sprejet je bil leta 1976. Ni bil še prenovljen, je bil pa večkrat parcialno noveliran. Zakon je zdržal, ker v času sprejetja ni bil vezan na tedanjo druženo ureditev, temveč je bil sodoben dedni zakon, ki je upošteval klasična pravila in načela dednega prava.
Danes pa lahko rečemo, da obstaja potreba po novem zakonu. V času od sprejetja je prišlo na dednopravnem področju do sprememb primerjalno-pravno gledano tudi v državah brez socialistične preteklosti. Na vprašanja dedovanja vplivajo namreč tudi demografske razmere, ki so se spremenile. Vse več je starejšega prebivalstva, zato je primerjalno-pravno razvit trend zmanjševanja zakonitega dednega deleža potomcev na račun zakonitega dednega deleža zakoncev, partnerjev. Našemu Zakonu lahko predvsem očitamo ureditev nujnega dedovanja, saj so nujni deleži zelo visoki in močno (morda celo premočno) posegajo v zapustnikovo svobodo do oporočnega razpolaganja.
Dve pomembni noveli Zakona o dedovanju
1.) Novela leta 2001:
- Novela je prinesla posodobitev dikcij zaradi spremembe družbenega sistema.
- Uvedba notariata.
- Črtan je bil 100. člen, ki je določal domnevo, da v primeru, ko je zakonec v oporoki zapustil neko premoženje svojemu zakoncu, oporoka postane neveljavna v trenutku zakonske zveze. Črtan je bil zaradi prevelikega, nedopustnega posega v svobodo testiranja.
2.) Novela ZD-C leta 2016:
- Temeljni namen te novele je bila vzpostavitev določb, ki bodo olajšale izvajanje Uredbe o dedovanju, ki nas zavezuje na področju mednarodnega zasebnega prava.
- Dovolilo se je sklepati sporazum o odpovedi še neuvedenemu dedovanju tudi zakoncem in zunajzakonskim partnerjem, kar je bilo do tedaj dopustno zgolj prednikom in potomcem (kar ni bilo logično, smiselno).
- Natančneje ureja vprašanje izločitev iz premoženja, npr. glede vračanja socialne pomoči v primerih, ko je zapustnik za čas življenja prejemal socialno pomoč od države ali občine.
- Prinesla je tudi novosti na področju insolventnosti, glede stečaja zapuščine.
- Prišlo je tudi do popolne izenačitve zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in istospolnih partnerjev pri dedovanju.
Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev
Sprejet je bil leta 1995, dvakrat je bil noveliran (1999 in 2013). Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev ureja poseben način dedovanja, saj ima država poseben cilj varovanja tovrstnih kmetij. Zakon ureja dedovanje t.i. ZAŠČITENIH KMETIJ.
ZAŠČITENA KMETIJA = srednje velika kmetija, ki izpolnjuje 2 temeljna pogoja:
1.) Pripada enemu posamezniku. Izjemoma pa lahko pripada tudi zakoncema skupaj ali predniku in potomcu skupaj.
2.) Obsega minimalno 5 hektarjev in maximalno 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, pri čemer je potrebnih več hektarjev, če je zemlja slabe kvalitete.
V Sloveniji se spopadamo s pojavom drobitve kmetij, kar je bilo potrebno zajeziti. Pri tem ima pomembno vlogo dedovanje. Namen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je v zaščiti celovitosti kmetij pred procesi drobitve.
Zakon določa, da lahko zaščiteno kmetijo načeloma podeduje 1 sam dedič, t.i. PREVZEMNIK KMETIJE. Zakon določa tudi, na kakšen način bo prevzemnik druge sodediče izplačal. Pri tem velja načelo, da PREVZEMNIK KMETIJO VEDNO PREVZAME POD POGOJI, KI GA KAR NAJMANJ BREMENIJO. Tako lahko dediče izplačuje v daljšem časovnem obdobju (primer tega načela).
Ali zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev premočno posega v pravico do dedovanja sodedičev?
Res je, da zakon pravico do dedovanja sodedičev, tj. tistih, ki ne bodo prevzemniki zaščitene kmetije, zelo močno omejuje. To je bilo predmet ustavnosodne presoje. Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da je zakon ustavnoskladen in potreben, saj zagotavlja gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastninske pravice.
- Gospodarska funkcija LP: kmetovanje je lahko profitabilno, zagotavlja se samozadostnost dediča na kmetiji.
- Socialna funkcija: omogoča preživetje prevzemnika kmetije in njegove družine.
- Ekološka funkcija: preprečuje drobitev kmetij in gozdnih površin, ohranja poseljenost ruralnega področja.
Zakon o denacionalizaciji
Sprejet je bil leta 1991. Namen Zakona o denacionalizaciji je urediti vrnitev odvzetega (nacionaliziranega, podržavljenega) premoženja. Po 2. svetovni vojni je s spremembo družbene ureditve z različnimi zakoni prišlo do nacionalizacije premoženja posameznikov, zlasti tistih z večjim premoženjem. Ko smo prešli v kapitalistični sistem, je bilo treba sprejeti zakon, ki bo urejal obratni postopek - vrnitev odvzetega premoženja tistim, katerim je bilo odvzeto.
Ko je bil zakon sprejet, veliko lastnikov, katerim je bilo premoženje odvzeto, ni bilo več živih. Tako je bilo potrebno urediti tudi vprašanje dedovanja.
Očitki Zakonu o denacionalizaciji
- V praksi je prihajalo do velikih težav pri implementaciji zakona.
- Glavna kritika: zakonodajalec se je odločil, da odvzeto premoženje VRAČA V NARAVI! Kar je redek precedens tudi med državami bivšega socialističnega bloka - večina je vračala v denarni protivrednosti.
- Še danes imamo odprt kakšen denacionalizacijski postopek.
Kako je z dedovanjem denacionaliziranega premoženja?
Zakon o denacionalizaciji je bil večkrat noveliran na podlagi odločb USRS. USRS je namreč moralo sprejeti več odločb, v katerih je pojasnilo, kaj je skladno z novim ustavnim redom in kako obravnavati dediče. Temeljno vprašanje je bilo, kdo je lahko dedič denacionalizacijskega upravičenca. Kateri krog dedičev upoštevati? Tisti, ki obstaja v trenutku izdaje odločbe o denacionalizaciji ali tisti krog dedičev v trenutku zapustnikove smrti? Kako presojati razpolaganja zapustnika? Pred smrtjo je lahko oporočno razpolagal s svojim premoženjem. Ali lahko rečemo, da je z oporoko imel v mislih tudi odvzeto premoženje ali lahko tako sklepamo le, če je to izrecno navedel?
Zakon o partnerski zvezi
Ta zakon je od 30.1.2023 dalje neveljaven. Predtem je bil pa namen zakona popolnoma izenačiti istospolne partnerje z zakonci in zunajzakonskimi partnerji, kar se tiče dedovanja.
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih
Sprejet je bil leta 2010. Pomemben je 54.a člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, saj dopolnjuje ureditev iz 128. člena Zakona o dedovanju. Določba se nanaša na omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je pridobivala socialno pomoč države ali občine.
Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti dane pomoči, lastnina RS ali lastnina občine (odvisno, ali se je socialna pomoč financirala iz državnega ali občinskega proračuna). To premoženje se s sklepom izroči pristojnemu organu. Izjema: dediči lahko dedujejo celotno premoženje, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči državi ali občini .
Podrobneje pa to omejitev ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Zakon o notariatu
Zakon o notariatu ureja delo notarja latinskega tipa, za katerega je značilna osebna poklicna odgovornost.
Obstaja t.i. NOTARSKA OPOROKA, tj. oporoka se lahko sklene tudi v obliki notarskega zapisa, in sicer na 2 načina:
a) tako, da oseba prinese že zapisano oporoko, notar pa jo potrdi.
b) tako, da oseba pove ustno, notar pa zapiše.
V obliki notarskega zapisa se sklepajo tudi dednopravne pogodbe, npr. sporazum o vnaprejšnji odpovedi dedovanju, izročilna pogodba… Takšna obličnost je potrebna zaradi daljnosežnosti zavez, ki se sklepajo.
Pri notarski zbornici je voden REGISTER OPOROK.
Notarji lahko sodelujejo tudi v zapuščinskem postopku, npr. opravijo popis in cenitev zapuščine ali pa se mu da kakšno zapuščinsko listino v hrambo.
